Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdtija celoletno lK> Uin, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo |e v Kopitar levi ul. b/lll
SLOVENEC
Teletom uredništva: dnevna »Inf.ba 20t0 - nočna	2994 in 2090
Ček. račun: Ljubljana It. 10.650 in 10.549 za inserate, .Sarajevo štv. 75b3, Zagreb štv. 59.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva t), telefon 299J
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Volitve 8. novembra
Partament se sestane 7. decembra
Belgrad, 23.sept. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal danes 23. sept. 1931 uk? . u volitvah narodnih poslancev za štiriletne skupščinsko dobo in ukaz o sklicanju narodne skupščine.
Po tem ukazu bodo v smislu čl. 54 ustave volitve narodnih poslancev po vsej kraljevini v nedeljo 8. novembra 1931 in sicer po določbah zakona o volitvah narodnih poslancev.
Narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra 1931, se sklicuje z istim ukazom k ' izrednemu zasedanju na dan 7. decembra 1931.
Nj. Vel. kralj je podpisal ta ukaz na , predlog predsednika ministrskega sveta, ministra notranjih poslov po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz so podpisali vsi člani kraljevske vlade.
Za Bethtenom Karo'yi
Bethien se namerava umakniti iz javnega življenja; rad bi začel pisati spomine. Ce se bodo dogodki na Madjarskem razvijali v sedanji smeri, pojde v kratkem za njim tudi grof Karolyi, sedanji ministrski predsednik.
Karolyi je prevzel za Bethlenom težko nasledstvo. Moral bo povsem zaokreniti državni voz. V zunanjepolitičnem |>ogledu ne bo to težko. Francija je za denarno pomoč postavila kot prvi pogoj popolno preorientacijo madjarske zunanje politike. Karolyiju pač ne bo težko kreniti od Rima, ki ne more pomagati svojemu zavezniku iz finančne krize, in sc približati Parizu, potem Pragi in Beigradu. Razen bombastične propagande za revizijo mirovnih pogodb in sanj o madjarski kroni z vsemi nekdanjimi biseri, to je bivšimi ogrskimi deželami, bi Karolyija in druge madjarske magnate zunanjepolitična preorientacija, kakor jo želi Francija, ne stala nič. Za to črto v zunanji politiki se zavzemajo že dalj časa tudi krščanski socialci, ki t svojimi 30 poslanci sodelujejo v vladni koaliciji, ter nekaj aristokratov iz konservativne in liberalne stranke. Uvedba novega zunanjepolitičnega kur-za nc bo pač težavna, ker ne bo ločitev od Rima prinesla Madjarski zgube nikake realne koristi — ako izvzamemo morda naraščanje izvoza madjarske živine v Italijo — in bo nova orientacija omogočila Madjarom posojilo.
Težji je drugi pasivum Bethlenove zapuščine, pasivum v mrtvih številkah, ki je v veliki meri tudi posledica zgrešene Bethlenove zunanje politike, to je pasivum v državnem in madjarskem gosjvo-darstvu sploh.
L. 1926 so izvedenci Zveze narodov, ki so bili poslani v Budimpešto, preden je bil« Madjarski dovoljeno posojilo 2S0 milijonov pengdjev, izrazili mnenje, da madjarsko gospodarstvo ne prenese višjega državnega proračuna kakor 450 milijonov pengfijev. Od tedaj se je državni proračun kar podvojil. Pariški »Populaire- navaja, da je poleg običajne postavke vojnega ministrstva 96 milijonov pengfijev skritih v proračunu med postavkami drugih ministrstev še drugih 115 milijonov, ki so namenjeni oboroževanju Madjarske. Poleg denarja iz podvojenega državnega proračuna je Bethien zaj»ravil v zadnjih petih letih okoli 1500 milijonov pengfijev, to je 250 milijonov posojila Zveze narodov, 720 milijonov prebitkov državnega proračuna, 87 milijonov od poviška davka na vžigalice in več sto milijonov drugega denarja, ki ga niso predvidevali državni proračuni. Primanjkljaj ob zaključku poslovnega leta 1930-31 je znašal 60 milijonov pengdjev, za I. 1931-1932 bo madjarsklm državnim financam primanjkovalo 150 milijonov, in po mnenju bolj skeptičnih linančnikov celo 240 milijonov pengojev. Ce še pomislimo, da se je Madjarska do I. 1930 radi pasivnosti trgovinske in plačilne bilance zadolževala letno napram inozemstvu za okoli 500 milijonov |iengfijev, si lahko ustvarilo dovolj jasno sliko o katastrofalnem stanju državnih financ in o splošnem gospodarskem položaju na Madjarskem.
S kakšno lahkoto je Bethlenova vlada trošila denar za oboroževanje, za propagando v inozemstvu, za policijsko nadzorstvo, za cigarete ministrskega predsednika (okoli 15.000 Din), za napravo aristokratskih igrišč! Po pravici zahtevajo socialisti, naj se ljudje, ki so na takšen način gospodarili z javnim denarjem, postavijo pred sodišče; to zahtevo je stavil tudi grof ltunyadi na teji krščanskih socialistov glede ministrov, ki so dovolili, da so se njihovi proračuni prekoračili.
Drugo breme, ki ga je Bethien pustil Karo-lyiju, to je vprašanje ozdravljenja državnih financ, zboljšanja gospodarskega stanja v državi, je tako težko, da mu sedanji ministrski predsednik ne bo kos. Za to bi bili potrebni državniki drugačnega kova, kakor grol Karolyi, o katerem so po njegovem nastopu rekli, da ni nihče pričakoval, da sc bo kedaj povzpel do ministrskega predsedništva, in ki je končno iz istih vrst kakor njegov prednik. Na vlado morajo priti novi ljudje, ki bodo uživali zaupanje ljudskih mas. Bethien je s svojim diktatorskim sistemom, ki ga jc kril s tipično madjar-skimi volitvami, in s svojo zavoženo gospodarsko politiko pospešil izbruh socialne krize. Imperialist Tisza je lahko vladal oligarhično, ko so madjar-skemu narodu hlapčevali drugi in je bil vsak Mad-jar do priprostega delavca gospod. Bethien je tudi mislil, da pojde, ako svoj režim nasloni na madjarsko aristokracijo, toda Madiarska ie danes le
Japonci korakajo proti Harbinu
Nevarnost ruske intervencije - Japonci se ne zmenijo za Zvezo narodov
London, 23 septembra. Najnovejša poročila iz Mandžurije niso takšnega značaja, da bi vplivala pomirjevalno. Japonci ho potem, ko so zasedli Ki-rin, 200 milj severno od Mukdena, začeli baje ofenzivo v smeri proti Harbinu in japonska posadka v čančunu, najsevernejši točki dosedanje japonske okupacijske cone, je bila ojačena po norih japonskih oddelkih iz Koreje in Japana. Jajvonski aeroplani so stopili na celi črti v akcijo in pomagajo ofenzivi japonskih čet.
Kitajska vlada v Nankingu se z Jaj>onsko glede rešitve mandžurskega vprašanja sploh ne pogaja, dasi je japonska vlada taka pogajanja predlagala, ampak je rešitev tega problema prepustila Svetu Zveze narodov. Svet Zveze narodov je dne 22. t. m. po dolgi in živahni debati sklenil, da nujno pozove kitajsko in japonsko vlado, da se vzdržita vsake akcije, ki bi mogla položaj še bolj zaplesti. Svet Zveze narodov bo med tem skušal posredovati, da bi se tako kitajske kakor japonske čete iz Mandžurije odpoklicale, ne da bi bila varnost oseb in imetja tako Kitajcev kakor Japoncev v Mandžuriji ogrožena.
Kljub temu apelu Zveze narodov ni verjetno, da bi se jx>ložaj v Mandžuriji kaj hitro izboljšal. Na eni strani je kitajsko nacionalno eurstvo silno narastlo. na drugi pa skuša Japonska inatno razširiti polje svojih vojaških operacij in sc polastiti vseh strategičnih točk na južnomandiurski železnici. da ne bi se Kitajci medtem organizirali. Dasi je japonski kabinet sklenil, da ne ho dopustil, da bi »e operacije čet raiširile severno od Cančuna,
je ena japonska divizija dobila povelje, da se pomika r smeri proti Harbinu. Govori se eelo, da so se kitajske čete z<»pct spoprijele i japonskimi pri mestu Kunčulin. 0 potekn bitke niso še dospele nobene ve*ti.
Sploh po celem Kitajskem narašča bojno rai-položenje proti Japonski in ugledni nankinški dr- I iavniki izjavljajo, da bo Kitajska raje žrtvovala 39 milijonov ljudi, kakor da bi pustila, da bi se Mandžurije polastili Japonci. Siccr se kitajske čete v Mandžuriji umikajo, toda neprestano prihaja do Sfiopadov med kitajsko ariergardo in japonskimi predčetarr ki napredujejo. Zgube Japoncev znašajo do sedaj 05 mrtvih in 137 ranjenih. Jajvonci so bombardirali kitajski vojaški vlak. Na kitajski strani je padlo 500 oseb, medlem ko je število mrtvih na japonski strani minimalno.
Japonsko predmestje v šangaju je zastraženo od japonskih pomorščakov, ki so oboroženi s strojnimi puškami. V Pekingu je bil velik ljudski shod, na katerem so govorniki poživljali narod, naj se ne boji vojne z Japonsko, ki ima brez dvoma namen, odtrgati Mandžurijo od kitajske države. Zdi se, da se Ki'ajri zanašajo na tiho podporo Ameriko in pa na odkrito intervencijo Sovjetske Itusije.
V Moskvi sicer demontirajo, da bi bila vlada odredila mobilizacijo ruskih garnizij na rusko-kitajski meji. povrtarjajo pa, rta ima Rusija velike interese na Kitajskem in da pozorno sledi rtogort-kom, vedno pripravljena, rta intervenira, ako bi bilo treba.
Ruski tanki na meji
Jaoonei se uoirajo Zvezi narodov — Boii se nadaVuie'o
Pariz, 23. sept. AA. Sovjetska vlada bo odposlala na mandžursko mejo 10 bataljonov pehote, konjenico, tanke in 100 letal.
Pariz, 23. septembra. A A. »Petit Parisien« poroča iz šangliaja. rta tam pričakujejo skorajšnje okupacije llarhimi po japonskih četah.
Japonske izgube r zadnjih bojih <n«š|jq GJ\ mrtvih in 95 ranjenih.
Tokio, 23. sept. AA. Japonske čete prodirajo proti Harbinu po hudi bitki s kitajskimi četami.
Jajionski minister Minami je izjavil, da Kellogov mirovni pakt ne velja za dogodke v Mandžuriji. Japonska hoče zaščititi japonski del železnice in življenje svojih državljanov.
Kantonsha vlada odstopila
Kanton. 23. sept. AA. Zaradi dogodkov v Mandžuriji je nastalo v mestu veliko razburjenje.
Pozneje se je razširila vest, da bo predsednik kitajske nacionalistične vlade odstopil. Snoči je bila ta vest uradno potrjena, nakar je kantonška narodna vlada odstopila in odpoklicala vse svoje čete iz Honana.
Tokio, 2*1. sept. AA. Francoski poslanik jc imel sestanek z japonskim ministrom za zunanje zadeve.
Japonska vlada je sklenila sprejeti predlog o konferenci s Kitajsko za ureditev sedanjega spora.
Tokio. 23. sept. AA. Včeraj so močne kitajske čete napadle Japonce pri Kungčilingu. Bitka se nadaljuje.
Ženeva, 23. sept. AA. Svet zveze narodov jc pooblastil svojega predsednika španskega delegata Lerrouxa, naj pozove kitajsko in japonsko vlado, da takoj prenehata s sovražnostmi, ki bi jvoslab-šale položaj v Mandžuriji in onemogočile mirno poravnavo tega spora. Končno bo Lerroux pozval obe državi, naj umakneta svoje čete. Britski delegat lord Cecil jc pozval japonskega zastopnika naj zahteva od svoje vlade takojšnja navodila, da bo lahko Svet proučil to vprašanje.
Ženeva, 23. septembra. A A. Na seji Zveze narodov je zastopnik Kitajske zahteval, naj »e ni Daljnem vzhodu vzpostavi status quo.
Japonski delegat je odgovoril, da ie kitajska vlada predlagala Japonski, naj bi se sedanji -pot rešil neposredno med obema strankama Pristavil je, da so pretirane vesti o nevarnosti, ki bi na stala z intervencijo tretjih strank.
Kitajski zastopnik je nato pojasnil. I;, je kitajska vlada pripravljena podrediti se nepristranskemu razsodišču. Zato odklanja nepo<rednu pogajanja dotlej, dokler bo obstojala vojaška oku|m cija Mandžurije po japonskih četah. Kitajska vlada sc hoče v vsem tem vprašanju ravnati po ».klepu Sveta Zveze narodov.
Ženeva, 23. sept. AA. V kablogramu, ki ga je nankingška vlada poslala zastopniku Kitajske v Ženevi in ki je bil prečitan na današnji seji Zveze narodov, navaja kitajska vlada, da je japonski ogenj iz topov najbolj prizadel mesto Cangču, kjer so bile velike materijalne in človeike izgube. Mesto je bilo popolnoma uničeno in je v plamenih. Japonci to ubili pri napadu na to mesto 000 oseb. Tisoč kitajskih vojakov je bilo ujetih.
Med Vatikanom in Italijo
Nihakih osebnih izprememb
Rim. 23. sept. V zadnjem času so se v Rimu širili glasovi, da sta se Vatikan iu italijanska vlada v zvezi z zadnjim sporazumom glede Katoliške akcije dogovorila, da se izvedejo nekatere osebne izpremembe na vodilnih mestih vatikanske in fašistične diplomacije. V smislu tega dogovora naj bi na mesto vatikanskega poslanika pri italijanski vladi in na mesto italijanskega poslanika pri Vatikanu prišle druge osebe. Prav tako naj bi odstopil jezuitski pater II. Rosa, ravnatelj znane revije >Civilt& Cattolica-, in izročil uredništvo jezuitu Barbari. Ta izmenjava naj bi se izvršila na uslugo Mussoliniju, ker je pater Henrik Rosa nenaklonjen lašizmu in je svoj čas napovedal rimskemu diktatorju Najvoleonov konec. Te glasove je takoj razširilo inozemsko časopisje. Iz vatikan-
skih krogov doznavajo, da so te vesti brez vsake podlage. Sporazum glede Katoliške akcije je načelen in vsebuje torej trmeljne določbe o delovanju in pravicah Katoliške akcije; v vatikanskih krogih so mnenja, da bi bilo premalenkostno na take načelne sporazume vezati dogovore o osebnih iz-premembah. Slične vesti so torej brez podlage.
Olede nameravanega Mussolinijevega obiska v Vatikanu ni še nič določnega znano. Splošno mnenje je, da še ni bil določen dan za obisk in vprašanje je, ali sta se Vatikan in fašistična vlada sploh sporazumela glede tega obiska. Ce se bo obisk sploh izvršil, se bo to zgodilo povsem nepričakovano. Obisk bo imel menda izključno zasebni značaj.
Nasitite lačne!
Belgrad, 23. sept. A A. Po poročilih oblastnih odborov Rdečega križa in po podatkih kraljevske vlade je letošnja dolgotrajna suša popolnoma uničila letino v raznih krajib naše kraljevine. V goratih predelih je bila n. pr. suša tako močna, da trava sploh ni mogla pognati. Najhujše »o prizadete vrbaska, zetska, primorska in del savske banovine. V vseh teh krajih je veliko pomanjkanje živil in krme in prebivalstvo pričakuje s tegobo zime.
Zalo je glavni odbor društva Rdečega križa v sporazumu s kraljevsko vlado imel 13. septembra konlcrenco z zastopniki državnih oblastev. humanitarnih in drugih društev zaradi dogovora o akciji, ki naj nudi pomoč in ublaži bedo prizadetih krajev. Na seji so izvolili osrednji narodni odbor Rdečega križa, ki je izdal poziv na ves naš narod. Zbiranje prispevkov se vrši v denarju, v pšenici, v koruzi, moki, ječmenu, senu, slami in v drugih predmetih. Denarni prispevki naj se pošljejo preko oblastnih odborov ali neposredno osrednjemu odboru (Simina ulica št. 19). Olede prispevkov v
blagu pa bodo oblastni narodni odbori določili zbirališča. Oblastni odbori bodo izbrali taka mesta, ki so za zbiranje hrane in živil najprikladnej-ša. Manjše količine se bodo vnovčile, denar pa bo izročen osrednjemu odboru.
Centralni odbor bo sestavil v dveh izvodih popis vseh družin, ki so v prizadetih krajih potrebne pomoči.
Krvav spopad v Dobrudii
Bukarešta, 23. sept. AA. Včeraj je vdrlo v vas Armano v Dobrudži 10 bolgarskih oboroženih in uniformiranih razbojnikov. Razbojniki so izropaii hišo bogatega kmeta, in ga ranili z nožem. Ko so kmetje videli kaj se dogaja, so napadli razbojnike, le ti pa so po opravljenem poslu pričeli na kmete streljali in so vrgli nanje več bomb. 12 kmetov je bilo ranjenih, eden pa je zaradi dobljenih ran umrl. Razbojniki so pobegnili na bolgarsko ozemlje brez izgub.
Madjarska; ako bo hotela Madjarska živeti, bodo morali delati vsi Madjari, aristokrat kot delavec. Magnatstvu je odklenkalo povsod in tudi na Madjarskem. Proti njemu stoji danes ogromna masa delovnega ljudstva, na katerega se ni Bethien spomnil niti pred volitvami, ker se mu ni bilo treba bati svojih volitev. To ljudstvo zahteva, da tudi magnati položijo račune. Ce se mu danes nalagajo tako ogromna davčna bremena, hoče vedeti, za kaj sc bo uporabil ta denar.
Madjarska je danes razdeljena v dva tabora: na eni strani je aristokracija, ki se ne more sprijazniti z delom in se odpovedati gospodstvu, na drugi strani masa izkoriščanega ljudstva, ki išče svoie nravice. Karolyi ni več mož časa, ker spada
še v višjo aristokracijo kakor sam Bethien, to je v takozvani dvor brez kralja. Vlada tudi popolnoma po istem kopitu kakor njegov prednik in še skrčenemu parlamentu 33 poslancev ne polaga računov o svojem delu, temveč mu je prepustil samo nalogo, da ljudstvu nalaga davke. Nove žrtve, ki so potrebne za ozdravljenje državnih linam:, bo lahko ljudstvu naložil le tisti, ki uživa njegovo zaupanje. Zato vsi trezni madjarski politiki zahtevajo nove volitve, in sicer takšne, da lahko pride po njih resnična volja madjarskega ljudstva do izraza.
Na Madjarskem je v naglem teku evolucija od oligarhije def demokracije, mogoče, da bo ta razvoj prekinil še kak drue Bethien. * Ic trenutno.
Vsak na svojem mestu
Belgrad, 23. sept. I. V današnji .Pravdi« je znan gospodarstvenik dr. Milorad Nedeljkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice, priobčil rani-miv članek o gospodarski krizi. Člankar svari one, ki so v zadnjem času izgubili vso orientacijo ia pričeli odmetavali iz rok naše najboljše in najso-lidncjše vrednostne papirje, ne videč, da je to le manever naših sovražnikov, ki bi nam od strani radi ubili kredit v svetu, nas spravili na beraško palico s tem, da ubijajo vrednost našega kredita. Vsak naj dobro ve, da je prišel veliki trenutek, vsak naj stori svojo dolžnost, kamorkoli pride. Člankar zaključuje s to-le izjavo: »V ostalem moramo objaviti, da je organizirana intervencija države najvažnejša državna institucija, da sr prepreči neosnovno govoričenje o zmanjšanju vrednosti državnih papirjev (vojne škode) in da se onemogoči zlonamerno delovanje škodljivih elementov. Naia država je prevzela najsvetejše moralne dolžnosti. da redno izplačuje obresti tega vrednostnega papirja. Ni bilo in ni vlade, katera bi sploh kedaj pomišljala, ali bi ta vrednostni papir hono-rirala ali ne.<
Cene soli se ne povišajo
Belgrad, 23. sept. AA. Uprava rtriavnih ino nopolor doznava, rta se širijo vesti, da hoče upra va driavnih monopolov ivišati cene soli vseh vrst. Ker so te vesti popolnoma neutemeljene, jih upra va državnih monopolov ilcmantira. Cene. pn katerih morajo pooblaščeni nutloproilajalci soli pro-ilajati tudi v bodoče sol konsumentoin. sn:
1,	Zn človeško hrano: a) za kameno sol v kosih kg Din 2.50, b) za vareno sol, drobno in t brikelih Din 2.50, c) morsko sol belo in sivo Din 2.50, d) kameno in morsko mleto sol Din 2.75.
2.	Za živinsko hrano: a) belo morsko sol kg Din 1.00 Din, b) sivo morsko sol kg Din 1.40, c) kameno sol kg Din 1.40. d) vareno drobno sol kg Din 1.40, e) vareno sol v brikelih kg Din 1.00.
Gornje cene soli v prodaji na drobno se računajo brez. ovojnine. Maloprodajalci innjo pravico, da zahtevajo posebej plačilo z» ovoj ali vrečo, kupci pa imajo pravieo kupili sol v zavojih ali > vrečah od prodajalcev na drobno, lahko pa tinti prinesejo lastni zavoj ali posodo za kupljeno sol.
Konsumenti se opozarjajo, rta nnj. če 1 >i jim hotel kateri izmeil tnaloprodajalcer prodajali sol dražje ml gori navedenih cen, da ga takoj naznanijo imjhliznji finančni kontroli ali pa neposredno upravi državnih monopolov. ki bo zoper njega na stopila po odredbah, predpisanih v čl. 81 finančnega zakona za leto 1928-29, to je kaznovala ga bo r. denarno kaznijo 150 do 900 Din, ler mu zjiple-nila vso sol in vzela dovoljenje za jirodajo soli na drobno. (Iz uprave državnih monopolov.)
Dunajska vremenska napoved: Nobenega bistvenega zboljšanja.
Zagrebška vremenska napoved: Zelo spremenljivo. vetrovno, zmerno hladno in nestalno.
Anglija se pripravlja na volitve
Skandinavske valute in lira v nevarnosti — Znižanje plač drž. nameščencem
L*u<l«n. '23. septembra, tg. Tretji dati po iiki-aitvi zlatega standarda je bil zelo miren. Ker občinstvo kupuje v normalnem ob*pgu, ne knSe tr« 7.a življenjski' potrebščino nobenih potreb po zvišanju een. Javnost se je eelo te začela baviti zopet t. notranje- političnimi problemi. Računi se tem, la ho nujno zasedanje parlamenta končano 2. ol>-cbru iu <la bodo nove volitve 27. oktobra. »Oaily Iterald smatra, da se bo MacDonald po svojem dopustu, katerega je nujno potreben, in se bo vrnil v ponedeljek, odločil, ali sprejme povabilo konservativcev, da prevzame vodstvo nacijonalne vlade s programom za carinsko tarifo. V taboru konservativcev se smatra sestava tako vlade že za gotov«. Tudi 2" liberalnih poslancev je pripravljenih, podpirati tako vliuto. Obžaluje se, da bosta izstopila Snovvden, sir Ilerbert Samuel in morda tudi lord Jleading, da jih zamenjajo konservativci in deer.-J liberalci.
London, 23. septembra. Ig. Ko so se ob 10 dopoldne odprla vrata londonske borze, so takoj začeli pritiskati borzni mešetarji, ki so neprestano čakali pred vrati. Okoli 11.30 se je začela v novo urejeni borzi kupčija, kateri se niso stavljnlfl nobene ovire. Na industrijskem trgu začetni kurzi niso izpolnili pričakovanj, ker se je mislilo, da se bo z ozirom ua zmanjšanje vrednosti fuu»a začelo ostro dviganje cen navzgor. V primeru s sobotnimi kurzi se zaznamujejo znatno višji kurzi funta, katerih včerajšnje notice cestne borze nisi dosegle Državui papirji imajo precejšnje zgube, posebno, ker je kuram vrednost funta manjša, ker se jo '.višala bančna mera in posebno, ker inozemstvo forsira prodajo. Tako so 5 odstotna vojna posojila zaključila za 3 in pol točke pod slabimi sobotnimi noticami s 04. 2 in pol odstotni konzoli pa so se zaključili s tečajem 53, to je za 2 in pol točki manj. Devizni trg v primeri z včerajšnjimi oficijelniini noticami ne kaže nobene bistvene sprememb-?. Nevvvork je dosegel 4.145 (4.20). Pariz 104.5 (11GV itruselj 29.5 (30), Amsterdam 10.5 (10.5), Curih 21 (21.25) in Berlin 18.5 (18.5).
London, 23. sept. Ig. Z 274 proti 221 glasovom je danes poslanska zbornica sprejela znižanje plač v vojski in mornarici in pri državnih uradnikih, ločim je opozicija ostro nastopila proti temu. Radi varčevanja se bodo vršile letos samo najvažnejše mornariške vaje, in to šele potem, ko bo končana
preiskavo admiralitcte radi posebnih trdot znižanja mezd pri mornarjih
Pari«, 23. sept. Ig. Tudi tretji dan Miezlstepa funta je v Parizu potekel brez bistvenih niotitev. Neka velohauka j« zada v težkoče, katere pa je zaenkrat na znotraj odpravila intervencija neke druge velehanke. Borza je poslovala normalno. Hvedska krona, do sedaj evropska valuta, katere se do sedaj nihče ni dotaknil, je padla v Parizn od 682 na 620, včasih celo na 600. Norveška krona jo od »184 padla na 595, Skandinavske valute so torej s tem v enem dnevu zgubile skoro ravno toliko vrednosti kakor angleški funt od začetka tega tedna. Danes se francoski listi prvič zelo odločno bavjjo z vprašanjem, ali uaj se vrednost funta zmanjša ali pa naj se jiozneje zopet »pravi nn staro vrednost. »Temps piše da nosi angleški trg odgovornost ostalemu svetu proti emisijskim bankam raznih tujih držav, ki so sprejele funt kot podlago
razen za normalne trgovinske potrebe.
Ijondou, 28. sept. Z. Železniške družbe v
Angliji so sklenile, da zvišajo cene vožnjam t ki železnicah.
Tudi lira v nevarnosti?
Ženeva, 23. sept. ž. V tukajšnjih mednarodnih krogih s« čuje, da ne Grčija, čveduk« iu Italija
pripravljajo, da ukinejo svoja plačila v zlati pariteti.
Dunaj, 28. sept. ž. Na italijanskih borzah jo zavladala včeraj panika. Radi tega ni nobena borza v Italiji izdala službenih tečajev temveč le svoja poročila, v katerih pravijo, da ne morejo objaviti službenih tečajev, radi oscilacije .angleškega funta, katerega tečaj jo bil včeraj v Pnrizu 78.50, v Newyorku pa 19.50. Borzi v Genovi in Berlinu nista izdali nobenih tečajev. Milanska borza je objavila službeni tečaj za Pariz i 78.40, Newyork
za svoj lastni denar. Franrlja je silno v skrbeh, 19.30, Zagreb 34. Danes zjutraj pa so vsi tečaji ker bi v primeru, fe vrednost funta za stalno pače, 1 zgubila 15% do 20% vrednosti, ki gotovo presegajo 1 milijardo mark. Dalje sc francoski interesenti
vznemirjajo radi napovedi finančnega ministra Snotvrtena. da namcraTa uvesti zaščitne rarine in uvozne carine za luksnzne predmete. Danes se je zglasila deputacija tekstilnih jndustrljcev pri ministrskem predsedniku Lavalu in ga še enkrat pozvala, naj stopi v stike z angleško vlado, da odvrne angleške odredbe, ki so neoportune, pa tudi neprijazne
Pariz. 23. sept. AA. Čeprav je angleški funt v krizi je bila današnja pariška borza čvrsta. Finančni krogi zro splošno z zaupanjem v prihodnost. Pezeta je danes notirala 225.
London, 23. sept. AA. Angleški minister za zunanje zadeve je danes sprejel novinarje in izjavil, da je angleška vlada s hvaležnostjo sprejela izjavo vlade v Parizu in razpoloženje finančnih krogov v Ne\vymku, da pomagajo Veliki Britaniji. Pri tej priliki je omenil lord Reading, da vlada med francosko vlado in Francosko narodno banko popolno soglasje.
Finančni minister Suovvden je izjavil v spodnji zbornici, da bančniki ne umikajo svojih naložb v Londonu.
Vlada jo na temelju člena 3. odloka o zlatem standardu prepovedala nakup inozemskih valut
zaceli rasti, posebno v Parizu in Nc"wyorku. Na Reki trgovci niso hoteli sprejemati lire, temveč so zahtevali dinar, ki so ga obračunava'! po 2.40.
Milan, 23. sepl. tg. Italijanski zastopniki v inozemstvu so dobili nalog, da dajo zagotovila tujim vladam, da Italija jamči za to, da bo obdržala stabilizacijski kurz lire od 1. 1927. Trenutni tresljaji kurza so brez pomena. Listi zatrjujejo, da Italija ni odtegnila svoiih zalog funta v Londonu in da se bodo v Italiji preprečile špekulacije 7, valutami.
Povišanje diskonta na Češkoslovaškem
Praga, 23. sept. ž. Včeraj je Narodna banka na svoji izredni seji sklenila, da poviša diskontno mero za menice in vrednostne papirje na 6%. Za lombardne vrednostne papirje na 7%, za vse ostalo papirje na 7%. Na izredni seji banke, ki se bo vršila jutri, bo prinesla odredbe o novih izrednih ukrepih.
Amsterdam, 23. sept. AA. Borzni bankirji so ustanovili sindikat za podpiranje tržišča.
Bombaj-, 33, sept. AA. Eskontna obrestua mora je bila zvišana nn 8%
Varšava, 23. sept. AA. Današnja borza je bila odprta. Posebnih reperkusij zaradi krize angleške valuto ni bilo.
Francija in Amerika - gospodarici
sveta
Pariz, 23. sept. Tukajšnji politični in finančni krogi ne presojajo več ukinitve zlatega »tandarda tako pesimistično kakor pred dnevi. Glavna pozornost ni toliko obrnjena na finančne probleme kakor na potovanje predsednika vlade Lavala v Berlin in Vlashingion. Kar se tiče obiska v Berlinu, je popolnoma gotovo, da bo Nemčija izkoristila padec funta v to, da bo zahtevala, da se one milijarde. ki jih je nedavno v obliki kratkoročnega posojila dobila od mednarodne finance, spremenijo v dolgoročne kredite, ker Nemčija tega posojila absolutno ne bo mogla ob določenem roku vrniti. Ravno tako pa je sigurno, da bo Francija Nemčiji za to koncesijo stavila »voje politične pogoje.
Ze prve dni oktobra pa bo Laval odpotoval v U'ashington. Ta obisk zelo laska Francozom, ker pomeni priznanje da sta Francija in Združene
in politične situacije. Treba pa je imeti pred očmi, da Hoover in Laval vsak drugače gledata na sedanji svetovni položaj. Hoover stremi za širokim sodelovanjem, predpostavljajoč finančne interese tj političnim, dočim je Laval enako kakor francoski parlament mnenja, da je treba predvsem rešiti politične probleme, ako uaj sc razjasni gospodarsko obzorje Evrope.
Sploh vinda danes ne samo v Vfashingtonu. ampak tudi v Londonu in po vsem svetu zopet optimizem. Ameriški finančniki pravijo, da bo ukinitev zlatega standarda funta eama po sebi izboljšala gospodarski položaj Velike Britanije in vsega sveta. Tudi bo ta korak imel za posledico čim tesnejšo gospodarsko in politično sodelovanje m:d Anglijo, Ameriko in Francijo, pri čemer bo imela vodstvo Francija. Tako namreč mislijo v Parizu in
| >yj 11 iv 11 ■ j/i K-iimujv	*•« - -" - - — — --j— — —	j	•
države razsodnika sedanje gospodarske svetovne j utegnejo imeti prav.
Prodaja pšenice
Podpore za nabavo pšeničnega semena
belgrad, 23. «ept. AA. Kmetijski minister je « soglasjem predsednika ministrskega sveta odredil zato, <ln bodo naši poljedelci mogli pridelovali kvalitetno [ženico * čim večjim odstotkom glutena In da bo la p-enica čim bolj zmožna konkurence z Inozemnko pienico na tujih trg'1', da so na račun državne kmetijske zaklailniee kmetijskega ministrstva da podpora za nabavo semena pšenice, rži in Ječmena poljedelcem kot |>o*oj»lo za leto dni.
Podpore ie razdele jiosameznini banslum upravam v tejle višini: 1. banski upravi vardarske banovine 1. banski upravi dunavske banovine 3 banski upravi drinske banovine i. banski upravi savske banovine 5. banski upravi moravske banovine G. ban*ki upravi vrbasko banovine
7.	banski upravi zetske banovine
8.	banski upravi dravske banovine
i banski upravi primorske banovine
400.000 Din -50-000 Din 250.000 Din 350.000 Din 200.000 Din 150.000 Din 200.000 Din 100.000 Dtn 100.000 Din
Skupno torej vsem banskim upravam 2 milijona Din.
Kr. banske uprave bodo po pojasnilu, ki ga je Izdalo km<-tij.-»ko ministrstvo, porabile štiri šestine denarja za nabavo semena pšcnice, ki najbolje ustreza lokalnim razmeram in ki vsebuje zadosten «I-lolek glutena; eno sojino za nabavo ozimno rži Jn eno šestino za nakup ozimnega ječmena, ki se bo raz.Jelil poljedelcem v goratih krajih.
Nabavljeno seme bodo razdelili kot posojilo za leto dni okrajni kmetijski relerenli naprednim In sposobnim jioljc.lelceni za letošnjo jesensko setev; obvezali pa se bodo morali, da bodo isto ko-lUino semena, vrnili prihodnje lelo po tetri iste trit e, tlanske uprave bodo tako dobljeno neme prihodnje lelo razdelile med poljedelce, l,i letos nr 4obe semena.
Nabava somena se mora izvršiti preko Privilegirane akcijske družbe za izvoz poljskih pridelkov v Belgradu v zmislu zakona o trgovini s pSe-nlco. Nabavljeno seme mora biti trijerizirano in zaprašeno s lilanlinom ali poraoioin.
Kmetijsko ministrstvo opozarja v svojem pojasnilu kr. buiH-ke uprave, dn pravočasno razdele some med poljedelce za setev. 0 izvršenih nabavah belo kr. banske uprave predložile kmetijskemu ministrstvu poročilo o izvršeni razdelitvi semena po okrajih in občinah.
Belgrad. 23. septembra. A A. Po naredbi g. finančnega ministra glede izvrševanja zakona o prodaji pšenice v državi, so občinski odbori in oddelld finačne kontrole poslali davčnemu oddelku finančnega ministrstva prepise seznamov o izvršenem popisu zalog pšenice in moke. Nn podlagi dobljenih spznamov Je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal oddelkom finančne kontrole in občinskim odborom potrebne čekovne nakaznice z nalogom, da lakoj izpolnijo čekovne nakaznice po seznamu o popisu pšenice in moke in Jih izroče osebam, ki so obvezane plačati odškodnino za količine p-cnire in moke, ki so jih pri njih dobili o priliki popisovanja. Tako izpolnjene čekovne nakaznice bodo la--tniki odnesno komUijonarji pšenice odnosno moke jdačali na najbližnji pošli ua račun žitnega fonda. (Davčni oddelek finančnega ministrstva).
Odkupnina za kuluk
Belgrad, 23. septembra. AA. Ministrstvo za gradnje je izdalo z aktom št. 30.309 z dne 20. m-gu.-ta 1931 pojasnilo za tolmačenje čl. 38 in 40 zakona o državnih cestah. To pojasnilo je izdalo na popraševanje nekaterih ustanov, kako naj se ravna pri odmeri in pobiranju odkupnine za osebno delo uradniških pripravnikov, ki |io novem uraduiškom zakonu nimajo temeljne plače, uiti ne položajnih doklad ne osebnih draginjskih doklad, nego ima-o samo plačo po draginjskem razredu in perijodične draginjske doklade.
Gradbeno ministrstvo utojji na utališru. da je treba pravilno In pravično obremeniti njihovo prejemke po novem uradniškem zakonu. Uradniški pripravniki r državni, banovin.-ki in občinski službi- ki po novem uradniškem zakonu z dne L aprila f. I. nimajo temeljnih in položajnih plač in tudi ne položajnih ne osebnih draginjskih doklad. nego samo plažo po draginjskem razredu In rodbinske draginjske doklade, ne plačajo odkupnine za oseh no delo po zadnjem odstavku H. 38 zakona o nedržavnih cestah kakor ostali stalni po sknpinah razvrščeni uradniki. Njim se odmeri odkupnina na podlagi odmere davkov po tabeli CL 10 zakona o nedržavnih cestah, vendar tako, dn se pri njih nc izvaja čl. 41 omenjenega zakona.
Za vse ostale uradnike in nameščence velja pojasnilo, ki ga je izdalo cradheno ministrstvo pod
t. t ^ri-oo.
Maščevanje makedonstvujuščih
Sofija, 23. sept. AA. Včeraj ob 11 sta bila v sofijskem centralnem zaporu ubita Trajko Libedi-nov Ln litja Kosturkov, morilca znanega mihajlovi-sla Jordana Djurkova. Umor Je izvršil mihajlovlst Danco Salirov, ki ie zaprt v istem zaporu.
Sofija, 28. sept. AA. Danco Safirov, morilec Kantnrdjijeva in Maksima Strezova, ki je včeraj na dvorišču centralne sofijske jetnlšnice s sedmimi streli ranil morilca znanih mihajlovistov Jordana iu Djurkova, je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da je našel revolver skrit med grozdjem, ki so mu ga poslali prijatelji. V revolve.ski cevi je bilo spravljeno povelje organizacije mnkedonstcu-juščih, da mora ubiti Koslurkova in Miladinova. Safirov, ni holcl izdati, kdo mu je grozdje prinesel, povelje pa je uničil. Toda preiskovalni sodnik ni njegovim besedam verjel in je uvedel obširno preiskavo, ali nima Safirov sokrivcev med osebjem ječe.	|
Sneči v poznih urah so aretirali enega izmed nadzornikov ječe. Vse celice, v katerih so zaprti aretirani make-lonstvujušči, so pazljivo pregledali, da se prepreči krvavo obračunavanje med inthajlo-vistt in protogerovisti. Dalje je ujirnvn kaznilnice odredila, da se morajo kaznjenci jioeleJ ločeno iz-puščati na izjirehode.
Poncei v Berlinu
Berlin. 23. sept. AA. Novoimenovani francoski veleposlanik Poncet je izročil predsedniku nemške republike Hindenburgu poverilnice. Pri tej priliki je Poncet govoril o potrebi francosko-nemškega sodelovanja.
Grizogono gre v Prago
Belgrad, 28. sept. AA. Nj. Vel. kralj je nn predlog zunanjega ministra s soglasjem predsedniku ministrskega uvela Imenoval za izrednega poslanika iu pooblaščenega ministra \ I. skupini kraljevskega pouhuilStva v Pragi dr. P|vitilava Grlzogona. ministru v pokoju.
Gandi sočustvuje
London, 2'j, sept. AA. Na današnji seji odbora za zvezni uslroj indske ustave je Ganai govoril o odloku glede zlatega standarda in stabilizacije indske rupije, ki jo je npaovedal snoči sir Samuel Hoare. Gandi je dejal, da vsi pridati kongresa sočustvujejo z angleškim narodom v krizi, da pa mora izraziti svoje presenečenje, ker se je to sklenilo preko parlamenta. Sir Dadabhoy je menil, da je indska vlada storila v sedanjih razmerah, kar je mogla storiti.
Odbor je zaključil debato o odnošajih med obema indskima zbornicama in pričel razpravljali o sestavi in številu zveznega parlamenta. Dalje jc razpravljal o razmerju, v katerem naj bi bile indske države Britske Indije zastopane. Poročajo, da se udeleži indske konference tnaharadža iz. Kia-purthale kot delegat.
Cfiaofit pri Gandi'a
London, 25. sept. A A. Včeraj je Chaplin poselil Gandija. Ko se jc Chaplin vračal, ga je po-zdravliala velika množica. Nekaj minut pozneje je prispel v velikem vozu Gandi. Množica in otroci so ga obsipali z rožami.
Pred og za razorož'tev
London, 23. sept. AA. V spodnji zbornici je minister Baldvvin odgovoril na interpelacijo laburističnega poslanca Kemworthyja. Interpelnnt ie zahteval pojasnilo o stališču angleške vlade napram predlogu o razorožitvi, Balfhvin je odgovoril, da angleška vlada proučuje italijanski predlog in da je v stalnem stiku s svojimi zastopniki v Ženevi,
Varšava, 23. sept. AA. Poliski minister za zunanje zadeve Zaleski je poslal Društvu narodov spomenico o sedanji oborožitvi Poljske.
Fašisti iffrajo vo*ake
Rim, 23. sept. AA. Poveljstvo mladih fašistov pripravlja velik pohod hitrostnih formacij na Rim, ki bo 8. oktobra. Med drugim se tega polioda udeleži 3000 motociklistov.
Drobne vesti
Zagreb, 23. sept. A A. Jutri 24. t. m. bo v Monakovem komorni večer jugoslovanske sinfo-nične glasbe. Dirigiral bo direktor berlinske državne opere Reuter. Na programu so Hristič: Zaton, Stolcer: Balkanofonija, Lnotka: Jugoslovanski Ca-priccio in Safranek: Guslar.
Pariz, 23. sept. AA. Po poročilu iz Valcncije je bila v Bilbau proglašena splošna stavka. Delavci so poškodovali več telefonskih naprav.
Newyork, 23. sept. ž. Unitet Peel Corporation in Betlehem Peel Corporation, dve največji železniški družbi, sla sklenili, da znižata delavcem dnevnice za 10 odstotkov.
Rim, 23. sept. AA. Z redom italijanske krone je bil odlikovan svetovni kolesarski prvak Guerra. Isti red je bil podeljen bivšemu prvaku Bindi.
London. 23. sejjt. A A. Tukajšnje sodišče jc obsodilo 28 letnega pisatelja Evelyna Grahama zaradi defravdacij na 16 mesecev ječe. Obsojenec je bil že prej zaradi raznih zločinov kaznovan na večletni zapor.
Šoštanj
Sadjarska razstava. Agilna tukajšnja sadjarska podružnica priredi v nedeljo 27. septembra v veliki dvorani Slomškovega doma celodnevno razstavo raznovrstnega sadja z predavanjem zaslužnega sadjarja g. Miloša Levstika. Vabimo vse, ki jim je pn srcu napredek našega sadjarstva, da po-setijo razstavo in predavanje kakor tudi licitacijo sadja, ki se bo vršila ob priliki razstave.
Mrtvaiki zvon je pretekli teden pozvanjal dan za dnem. Kar štirim župljanom se je odprl grob. Mariji Hriberšek, Josipu bistrit, Mariji Melanšek in Elizabeti Kramar. N. p. v m.!
Volilni imenik izkazuje v teritoriju mestne občine 449 volilnih upravičencev.
V Sinartnem ob Paki se je v nedeljo 20. t. m. zaključil samaritanski tečaj, ki so ga priredila domača prosvetna in gasilska društva, Zaključek se ie vršil v šmartinski osnovni šoli. Na sporedu so bile fievske točke šolarjev, praktični nastopi 4 samari-lanskih patrul). deklamacije, govor vodje tečaju zdravnika g. dr. Koruna in zastopnikov raznih korporacij. Tečajniki, ki jih je bilo 42, so dobili diplome. Zaključku tečaja je prisostvovalo tudi mnogoštevilno občinstvo, tako da jc bila prostorna šolska soba nabito polna.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu (XXIII. kolo)
Flohr in Stoltz sla d^nes remizirnla že po 18 potezah. Elohr je odprl pred damo, nakir mu je Stoltz odgovoril z GrUnfeldovo obrambo V partiji se ni zgodilo nič posebnega, ker sta oba mojstra držala ravnovesje in Je knulu sledil remis.
Tudi partija Maroczy-Spielniann je bila hitro končana. Po otvoritvi je nastala kratka središnicn, ki je bila polna izmenjav in sledila je za Spiel-manna nekoliko boljša končnica, ki |ia Je kljub temu ostala remis, ker sta imela razlitimi tekače.
Sledil je dopoldne šo trelji remis in sicer v partiji Pirc-Tartakover. Tarlakover ju igr.il zopet Tarraschovo obrambo damekega gamoita, s katero je premagal Kashdana in ki vsebuje /.riev krnela. Pire se je branil proti tej varianti bolje kit Kasr,-dan in je srečno prestal vse napade, 'nr rešil svojo materijalno premoč v končnici s stolpi. Končnica je bila za Pirca mrgoče dobljena, toda proM velikemu poznavalcu končnice Tartakovvorju se je moral naš mladi mojster zadovoljiti le z remijem
Colle je hotel itneli od Vidmarja le remis in je zato otvoril pred kraljem, toda to pot je na slabo naletel, ker jc Vidmar zaigral zelo riskanino iu podvzetno, tako, da je Colleja povsem spravil pojiolnoma i i tira. Colle jo [loskusil z iia;k.»rifi!nej-simi, pa povsem nevarnimi potezami markir.r.i Vidmarjevo otvoritveno potezo za slabo. Ponudil je Vidmarju figuro, toda Vidmar je raje vz.el kmeta in si v centru pridobil lako premo?, -Is je bil Collejev položaj kmalu brezupen. Colle se je moral kmalu vdati, ker je imel v nastali končnici s stolpi dva kmeta manj in ni imel nobenih izgledov na remis.
V partiji Knshdnn-Aljehin se Je vsa horbn vršila šele v končnici. Otvorila sla igro štirimi tekači, nakar sla po izmenjavi več figur hilro prišla v končnico. Aliehin i«' u videl, da v partiji s
Knshdanem \ prvem turnusu v aredtfnjlcl ul mogel dobiti in je danes poskusil v končnici, v katero je vložil vso svojo energijo, da bi dosegel zmago. Končnica je bila zelo iuleresantna in napeta, ter sc je Kashdan ludi tukaj izkazal kot prvovrsten igralec. Aljehin partije ni mogel dobiti, kljub temu, da jc »spravil ua dan vso svojo voljo in trud in jc moral svojemu mlademu tekmecu dovolili, da Je dobil od njega v vsem turnusu druge pol točke. Kashdan je do sedaj poleg Astatoša e-.llni, ki jo s svetovnim prvakom na blejskem turnirju dosegel obe jiartiji remis.
Niemeoviču jo danes dr. Astaloš dovolil, da je odigral partijo zopet v svojem pr.ivem stilu. Astaloš se ie zadržal |>reveč pasivno in Niemcovič, ga je lako blokiral, du je zašel v pozicijo, v kateri se je komaj mogel ganiti. Slednjič jc moral nirnt in ne da bi mogel prmagati jn gledati, kako Niemcovič. pripravlja odločilen napad* na kraljevi kri!«. Niemcovičev napad je polagoma, toda sigurno napredoval in je popoldne slednjič tako dozorel, da je moral Aslnloš kapitulirati.
Partija Bogoljubov-Kostič je bila prekin;ena. Bogoljubov je prišel v domskem ganil/.u v prednost in jo dobil končno kmeta. Nrsialn Je končnica s stolpi, ki je bila prekinjena in bo Bogoljubov najbrže zmagal.
Stanje po XXIII. kolu: Aljehin 18 !n pol, Bogoljubov 12 iu i>ol (1), Kasl dnn, Vidmar 12 in pol, Ni'-mcovič. Spielmann 12, Flohr, Maroi7.y, Stoltz 11 in pol, Kostič 11 (1), Tartakovver 10, Aslalos 9, Colle 8, Pire 7 In pol.
Jutri se bo vršilo XXIV. kolo, v katerem igrajo: Siiiilniann-Colle, Vidmar Niemcovič, Asta-loč-Pire, Tati ' ii\ver-Flnhr, Slollz. Bogoljubov, Ko-sllč-Kn-hdau iu Aljehiu-Maro' a.