V februarju 1942 je Ljubljana že od ločno kazala svoj odpor proti okupator ju. OF je organizirala razne akcije proti Italijanom. Za predvečer obletnice Pre šernovega rojstva npr. so bile ceste in ulice med sedmo in osmo zvečer čisto prazne, kakor so letaki vnaprej napove dali. Naslednji dan so dijaki po neka terih šolah med šolsko uro nenadoma vstali in z enominutnim molkom poča stili Prešernov spomin. Pred njegov spo menik je mladina nanesla cvetja. Te in podobne akcije so šle Italijanom močno na živce. Začeli so s preiskavami po šo lah in z zapiranjem moških. Policijsko uro so pomaknili na pol šesto zvečer. Na ulici je padlo že nekaj žrtev. Racije Dne 23. februarja 1942 so Italijani za prli Ljubljano v obroč bodeče žice in stražnic, nato pa začeli z racijami. Pre gledovali so posamezne dele mesta in mlajše moške odvažali v vojašnice, kjer so s pomočjo svojih zaupnikov-izdajalcev cdbirali sumljive in jih vodili v zapore belgijske in šentpetrske vojašnice. V pe tek 27. februarja sta prišla na vrsto Pod- rožnik in Rožna dolina, kjer sem sta noval. Ze ponoči smo slišali italijanske vojake na cesti, ki so stražili, da ne bi kdo iz hiš odšel drugam. Zgodaj zjutraj so pridrveli kamioni z vojaštvom, ki je nato začelo s hišnimi preiskavami in od- važanjem moških. To se je dogajalo vse dopoldne. Malo pred kosilom sem posta vil za zunanjo šipo fotografski aparat, se skril za zastor in fotografiral kamion, * Opomba: O nemških zaporih in tabori ščih sta Minka Kalan (XV. letnik) in Janko Bernlk (XVII, in XXI. letnik) objavila v Lo ških razgledih svoje spomine. Ker smo ne kateri Ločani šli tudi skozi italjanske zapore in taborišča, naj bo tale moj spis skromno dopolnilo zaporniških spominov, na srečo skromno tudi po težavah doživetij. — F. P. poln fantov in mož. ki so jih peljali v vojašnico. Mislil sem. da vojaki na ka mionu tega niso zapazili, a sem se mo til. Aretacija Ko smo sedeli še pri kosilu, je ob vrtni ograji obstal vojaški kamion, z njega so skočili visokorasli sardinski grenadirji, splezali čez ograjo in potolkli na stanovanjska vrata. Ko smo jim odprli, so se razkropili po sobah in preiskali omare, pianino in drugo opravo. Našli so aparat in zavpili: Chi ha fotografato? Povedal sem, da sem jaz fotografiral. Moral sem se napraviti in iti z njimi. Na kamionu jih je bilo ob meni deset in dva oficirja. Peljali so me v realko, kjer je bila vojaška komanda. Skoraj dve uri sem stal v avli in ob meni dva stražar ja. Nato je prišel po stopnicah koman dant v spremstvu več oficirjev. Vprašal me je, ali sem poklicni fotograf. Povedal sem mu, da sem profesor. »Kaj poučuješ?« Ko sem odgovoril, da poučujem geogra fijo in biologijo, je zasmehljivo dosta vil »in specialno fotografiranje vojaških avtomobilov«. Nasmehnil sem se, oni pa so se obrnili in slišal sem, da je ukazal »sviluppare« — razviti. Zatem so me pe ljali v artilerijsko vojašnico. Tam sem čakal pod stražo, da so film razvili. Od tam smo se peljali v belgijsko vojašnico. Eden od spremstva me je spet vprašal, čemu sem fotografiral. Rekel sem mu, da iz privatnega zanimanja, pa se je zasme jal in rekel: »E, per propaganda, per gli Inglesi.« Zdaj se mi je posvetilo, kaj mi bodo vse naprtili. V belgijski vojaš nici so me oddali karabinjerjem. Dolgo časa so tekali sem in tja, končno so se stavili zapisnik, mi preiskali žepe, od vzeli legitimacijo, žepni nož, zobotrebce, svinčnik, kravato, naramnice, vezalke iz čevljev. Kakor da so slekli človeka z mene! Prišlo mi je na misel, da zdaj V ITALIJANSKIH ZAPORIH" 265 Ob racijah 27. februarja 1942 so Italijani odvažali polne kamione moških iz Rožne doline v Ljubljani v vojašnice lahko na moj aparat snemajo kateri koli vojaški objekt in me obdolže špijonaže. Zato sem prosil, naj zapišejo, da je samo en posnetek na filmu, pa me je neki de beli stražmojster (maresciallo) nadrl in so me odgnali čez dvorišče v stavbo, kjer so bili prej garnizijski zapori. Zapor Mimo stražarjev z nasajenimi bajoneti smo prišli do železnih vrat, priklicali so stražarja, da jih je odprl, in me potisnili v celico z dvema zamreženima okencema pod stropom in s kakih šest metrov dol gim, golim lesenim pogradom, kjer je sedelo in ležalo kak ducat na racijah po- lovljenih moških. Ponoči smo ležali tako na gosto, da smo drug drugemu tiščali kolena pod kolena in smo se morali vsi prebuditi, kadar kdo ni mogel več vzdr žati te lege, in smo se morali vsi hkrati obrniti na drugo stran. Zjutraj so nas vse skupaj gnali na stranišče, da smo opravili potrebo, pri tem je zraven čepe čih stal maresciallo in vpil: presto, pre sto —• hitro, hitro! Kdor je imel srečo, je ujel nekaj kapljic vode, ki so kapljale od zarjevelih kotličev, da si je zmočil roke in obraz. Neki mlad fant, ki so ga zvečer potisnili v našo že tako prenapol njeno celico, je ponoči razbijal po vratih in prosil, naj ga puste na stranišče, a so se mu stražarji zunaj smejali. Moral je opraviti potrebo v svoj gojzer, tega je potem zjutraj izpraznil in ga tako one snaženega nataknil na nogo. Vsako jutro smo dobili hlebček za ves dan in neko temno čorbo, opoldne in zvečer pa zaje malko redke zelenjavne juhe. Od časa do časa so koga odgnali iz celice in ga ni bilo več nazaj, toda več so jih pri gnali kot odgnali. Premeščanje Nekega dne so prišli pome, me še z nekaterimi zaprli v policijski avto — 266 »marico« in nas peljali na policijo na Bleiweisovi (sedaj Prešernovi) cesti, kjer smo dolgo stali na dvorišču. Kaj se je takrat pletlo z menoj, ne vem, niso me niti zaslišali, niti kaj rekli. Od tam so me spravili v šentpetrsko vojašnico. V šentpetrski vojašnici sem prišel v celico, kjer so bili trije na dveh poste ljah, enega od njih so pozneje ustrelili kot talca. Kmalu po mojem prihodu se je pred vrati pojavil profesor Fran Novak, odbornik profesorskega društva, in sva skozi rešetke govorila. Za njim je prišel še univerzitetni profesor France Kidrič, Borisov oče, s katerim sva bila znana s sej odbora za odkup Prešernove rojst ne hiše, kjer sem zastopal prosvetni od delek banske uprave. Povedal sem mu o svojem doživljaju in o racijah. V sobi so mi tovariši odstopili odejo in sem ti sto noč udobno spal, čeprav na tleh, saj je bilo vsaj dovolj prostora, mirno in čisto. Lahko sem si sezul čevlje in na taknil copate. Naslednje jutro so nas spustili, da smo se šli v kopalnico umi vat. Tam sem naletel na Ferda Kozaka, s katerim sva skupaj služila na klasični gimnaziji. Jaz sem bil ves zanemarjen, on pa v snažni pižami, z brisačo, briv skim aparatom in kolonjsko vodo. Ze do poldne me je prišel neki vojak klicat. naj grem z njim. Vprašal sem ga, ali naj se obujem in oblečem, pa je rekel, da ni treba, naj kar hitro grem. Odkle- pali in zaklepali so za nama železna vrata, pripeljal me je na dvorišče in mi velel, naj stopim v policijski avto. Pelja li so me nazaj v belgijsko vojašnico, ne v zapor, temveč v sobo, kjer so zbirali za pornike za transport. Šele pozneje sem razumel to premeščanje, oklevali so, ali naj me pošljejo v prosto konfinacijo ali v internacij sko taborišče. Odločili so se za drugo. Moje čevlje, suknjo in klobuk so pozneje izročili moji ženi, ki so jo po klicali k salezijancem zraven kasarne. To ji je povzročilo veliko skrb in žalost, saj ni vedela, ali sem še živ. Zbiranje za transport V zbiralni sobi nas je bilo okoli sto. Nekateri so stali pri stražarju ob odpr tih vratih, pred katerimi je bila koza v. bodečo žico (španski jezdec), in čakali ves dan, kdaj se bo na hodniku pojavil kak znanec. Drugi so se gnetli okoli oken in praskali s šip oljno barvo, da bi vi deli na dvorišče, spet drugi sedeli po tleh in neprestano razpravljali, kako kaže, kdaj bo konec vojne, kaj pomeni ta in ona malenkost. Neki šaljivi Ljubljančan, ki mu pa ne vem več imena, je venomer tolažil »bo že Jože pokazal Hitlerju« (mislil je Josipa Stalina). Na Jožefov dan 19. marca je navdušeno govoril o Stali novem godu in o njem, našem rešitelju. Nekje ob steni smo našli prostor dr. Lju- devit Kuščer, profesor biologije, s ka terim sva bila znana iz Prirodoslovnega društva, 2orž Hočevar iz Rožne doline, računovodja Narodnega gledališča, pisa telj Juš Kozak, njegov sin Miklavž, zdravnik, in jaz. Čepeli smo na tleh, imeli živahne debate in večkrat taroki- rali. Kdo je vtihotapil karte, ne vem več. V sobi je bilo nekaj moških iz Rožne doline, ki sem jih vsaj po obrazu poznal. Drugi so bili iz drugih delov Ljubljane ali iz okolice. Jože Čeme, kmet iz Štepa- nje vasi, mi je povedal, da so Italijani pri preiskavi našli za strešni tram zatak njeno slovensko zastavo in so ga pre tepli, da je ves pretepen prišel v zapor. Mnogo je bilo mož iz Logatca in Vrhni ke, med njimi upravitelj vrhniške šole Grega Novak, vodja Sokola, razborit in družaben, ki se ]e rad pridružil naši družbi in sva postala dobra prijatelja. Od tam je bil mlad pek v belem pred pasniku in z belo čepico, tak, kakršnega so pobrali izpred peči. Iz vasi Golo pod Krimom in z Iga so pripeljali vse moške, ko so Golo požgali. Med njimi sta bila učitelja Vodopivec in Flajs. Večina to varišev, ki jih omenjam, je že pokojnih, le Vodopivec še živi v Radovljici kot ravnatelj šole v pokoju. Ko so nam stražarji delili hrano, so da li v sobo nekaj pločevinastih krožnikov brez pribora. Zjutraj smo temno pobar vano tekočino, ki naj bi bila kava, po pili, opoldne in zvečer smo si pomagali s koščki stekla iz razbite okenske šipe, da smo postrgali malo goste usedline nekake mineštre. Nato smo krožnike naložili na tla ob vratih in so naslednji dobili vanje, v nepomite, zapackane znotraj in zunaj, svoje porcije. Tako je šlo od sobe do sobe. Profesor Kuščer, ki je imel odprto tuberkulozo, je vedno zadnji v sobi šel po hrano, da vsaj tovarišev te sobe ni izpostavljal okužbi. Tako so ob vznemirjanjih in obupava- njih minevali dnevi. Nekega dne je bilo vse vznemirjeno. Italijani so tekali sem in tja, klicali zapornike po nekem se znamu in nekatere, tudi mene, premestili v drugo sobo. Pripravljali so prvi tran- 267 šport za taborišče. Tega so ponoči od pravili z avtomobili RK. Poleg mene se je znašel slikar Niko Pirnat, njegov oče Makso Pirnat me je učil slovenščino v gimnaziji v Kranju. Med drugimi je bil v tisti sobi tudi moj znanec geograf dr. Svetozar Ilešič in njegov brat. Sporo čili so jima, da gresta naslednji dan do mov. Ker sem bil še zmeraj v copatah, brez čevljev, suknje in klobuka, mi ie dal svoje galoše, da sem jih obul čez copate. Ce bi me bili poslali s prvim transportom, bi šel na pot brez čevljev, plašča in pokrivala. Tako pa me je že na zadnji dan oskrbela z najnujnejšim. Stražarji so nekaterim izblebetali, da gremo v sredo 25. marca. Tovarišu Kos cu, ki je stanoval blizu kasarne, se je ponoči posrečilo, da je neki karabinjer prevzel listek in ga nesel njegovi ma teri, priložil je še moj listek, s katerim sem ženi v naglici sporočil, da me bodo odpeljali. Ves dan sem nato stal ob ok nu in skozi razpraskano barvo na šipi opazoval, ali bo prišla moja žena ali ne. Sredi popoldneva se mi je zdelo, da je med drugimi šla tudi ona po dvorišču s kovčkom. Cez četrt ure sem jo videl, da je šla nazaj, spet s kovčkom. Vsa potrta je šla mimo, v okno se ni ozrla. Mislil sem si: Gotovo so ji rekli da me ni več tu in se je zato vračala s kovčkom. Dva dni prej so vsakega fotografirali od spredaj in v profilu s številko na prsih. Ob 9. uri zvečer so karabinjerji zače li razdeljevati zavoje, tudi jaz sem ga dobil. Kovčka torej niso hoteli sprejeti in je žena napravila zavoj. Po štirih ted nih poležavanja na pogradu in na tleh smo lahko oblekli sveže perilo in se na jedli. Jože Cerne je dobil zalogo suhih klobas in perilo, da se je po enem me secu prvič preoblekel. Ob pol polnoči so prišli karabinjerji z brigadirjem in »pun- tatom« Napolijem. Po številkah so nas klicali iz sobe. Ko sem šel mimo Napo- lija, sem videl, da ima solzne oči. Čudni so ti Italijani, vedno je kričal nad na mi in nas zmerjal, zdaj pa ima solze v očeh. V internacijo Na hodniku so vsakega uklenili, prvič v življenju sem prejel ta nečloveški znak razbojništva. Imel sem volnene ro kavice in so mi verigi speli čeznje. Po stavili so nas v vrsto po parih, ob vsa kem paru sta stala dva vojaka s čelado in dolgo puško, za nami je bila postav ljena strojnica. Razvrstili so nas v ko lone po 40 mož. za vsako kolono je bila spet vrsta vojakov. Ko so nas prignali na dvorišče, je v nas svetil avto z žaro metom. Noč je bila mirna in mesečna, nihče ni spregovoril, le veriga je tu in tam zažvenketala. Opolnoči je ta čudna povorka krenila z dvorišča. Zavili smo po Metelkovi in Massarvkovi cesti. Upa li smo, da nas ženejo na železniško po stajo, ne kam na polje ali v gramozno jamo. Ko je prva kolona zavila k postaji, smo se oddahnili. Začuda so nas spravili v vagone II. razreda, v vsak kupe osem. Nasproti mene je sedel Niko Pimat. Ko sem z muko snel rokavice, se je veriga toliko zrahljala, da sem desno roko snel iz zanke, držal sem jo pa pod verigo, da karabinjer, ki je stal pred vrati kupeja. ni opazil, da imam roko prosto. Ob tren zjutraj so zaprli vrata in zagrnili vsa okna, deset minut nato je vlak odpeljal. Predstavljal sem si: zdaj gremo čez ti volski prehod, zdaj skozi Rožno dolino, kjer moji zdajle spijo in ne slutijo, da potujem mimo njih, zdaj je Ljubljana za nami, kakšna usoda nas čaka v dalji, kamor tečejo kolesa? Zdaj gremo v tujino za dolgo, morda za vedno. Kdaj smo pre šli takratno državno mejo, nismo vedeli. Od Postojne naprej so nam odgrnili ok no, saj smo bili že v »Italiji«. Ko smo se vozili proti Divači, se je danilo, Kras in naše vasice so blestele v jutranji svetlo bi. Morje, ki se je kmalu pokazalo, smo gledali čez ramena stražarja. Prvikrat sem videl od blizu Tržaški zaliv, ker nam ga je zapirala meja. Dotlej sem g.a gledal samo iz daljave s Triglava. Pri Nabrežini smo zavili na beneško progo. Občudoval sem devinski grad, ladjedel nico v Tržiču, široke prodove ob dolnji Soči. Začela se je Furlanska nižina. Od mesteca San Giorgio di Nogaro, kjer je vlak dalj časa stal, so nas usmerili na progo proti Palmanovi. Na postaji Bag- naria dArsa so nas spravili iz vagonov, uredili so nas v vrste po štiri in štiri. Svoj zavoj sem laže držal, ker sem imel desnico prosto. Iz vasi se je nateplo žensk in otrok, ki so nas gledali kot de veto čudo. V vasi Faultis so ženske letele na pragove, slišali smo njihove pripom be: ribelli, banditi. Sredi vasi sem zapa zil križpotno tablo z imenom Codroipa. za Gonars nihče od nas ni vedel. Iz šole, ob kateri sta rasli pinija in cipresa, so se vsuli otroci in strmeli v nas. Po eni uri hoje smo zavili k barakam, ki smo jih že nekaj časa videli v daljavi. Dospeli 268 smo v zloglasni Gonars. za katerega do tedaj nihče ni vedel, kmalu pa ga je vsaj po imenu poznala vsa Ljubljana. V Gonarsu Zdaj je bil sprejem, kakršnega je v le tih okupacije spoznalo nič koliko naših ljudi iz vseh delov Slovenije: oddati je bilo treba denar, vsakega so na čisto ostrigli, morali smo se do golega sleči, perilo in vsa obleka je šla v pralnico, da se zatrejo uši. »banditi« smo morali pod prho; ko smo dobili vrnjena oblačila, seveda vsa zmečkana, smo prejeli me- nažko in žlico (kakšno razkošje, saj sem v Ljubljani mesec dni uporabljal košček šipe namesto žlice!) ter razdelili opol danski obrok — hlebček in redko mine- štro. K sreči je bil lep. sončen dan. Po zneje sem videl transporte, ko so po več ur stali na vetru in dežju, se slačili in čakali. Tudi mi smo čakali vse popold ne, toda na pomladanskem soncu. Potem so nam prinesli še juho za večerjo, nato pa smo odkorakali skozi sektor podčast nikov — jugoslovanskih vojnih ujetnikov v sektor C za civilne internirance. Bili smo prvi priseljenci v tem sektorju. Razdelili so nas v dve baraki, v vsako po sto. Od tistih, ki so znali italijansko, so izbrali vodje barak »capobaracca«. V XIV. ba raki je bil vodja Albin Ambrožič. na mestnik pa Niko Pirnat. Peljala sta svo jo skupino, v kateri sem bil tudi jaz, v XIV. barako, kjer smo se razmestili po ležiščih spodaj in zgoraj. Zraven mene je imel prostor kmečki gospodar Jože Cer- ne, dalje Verovškov trgovski pomočnik, mornariški strojnik, neki mizarski po močnik, ki ga je napadala božjast, neki mesar in slikarski pomočnik. Bili so do stojni, pošteni ljudje in dobro smo se razumeli. Se dolgo potem so mi ostali v spominu, kako s slastjo použivajo svoj borni hlebček in neprestano razpravlja jo o naši bodočnosti, včasih polni upa nja, drugič spet obupani in črnogledi. Meni so poverili vodstvo skupine 35 Ljubljančanov. Vrhniško skupino je vo dil Grega Novak, goljansko Ivan Vodo- pivec. Dva dni za nami so pripeljali transport, ki je odšel iz belgijske vojaš nice dva tedna pred nami z avtomobili RK. Vmesni čas so prebili v Ciginju pri Tol minu, kjer so v barakah z betonskimi tli, na katerih so stale luže, pretrpeli mnogo mraza. Njihova vodja sta bila Milan in Dušan Hreščak, Primorca nekje od Trsta. Eden od njih je že deset let presedel v italijanskih ječah. Dobili smo dopisnice vojnih ujetnikov in naslov: Campo PG (prigioneri di guerra) 89, PM (vojna pošta) 3200 in vsak svojo števil ko. Ko je dva dni nato prišel še drugi transport iz Ciginja, je pihala burja in je bilo mraz. Med pinšleki sta bila Lo- čana: dr. Gorazd Gorjanec, sin profesor ja Gorjanca, in Janez Jamar, sin pokoj nega zdravnika Toneta Jamarja. Med njimi je bil tudi moj bivši dijak Dular, ki sem ga: učil v Otočcu v Liki in je bil zdaj pred zadnjim izpitom za rudarskega inženirja. Zadnji dan marca je bil spet sončen in smo se sončili na ozkem pro storu za barako. Dva metra proč je bila nizko napeta žica, čez njo je bilo strogo prepovedano stopiti, za njo je bil jarek in za njim na gosto in visoko prepletena bodeča žica, zunaj nje pot, ob njej straž- ne kolibe in na obeh vogalih visoka stražna stolpa z žarometi, strojnicami in budnimi stražarji, okoli taborišča se je širilo polje z vrstami murv, za poljem obris vasi s kamnitim romanskim zvoni kom in dalje na zahodu še druga vas, nad ravnino pa jasno, modro nebo. Ne kega dne v začetku je Jože Mlakar iz Polja, malo omejen revež, stopil čez niz ko žico, ker je zagledal čik v jarku. Za- klical sem, naj skoči nazaj. K sreči je bil stražar dobrovoljen in ga je samo smeje se opazoval. Pozneje so večkrat streljali. Na nasprotni severni strani so obzorje zapirale Alpe, vse bleščeče v snegu in jutranjem soncu so se kar pri maknile k našemu bornemu taborišču. Po spominu in medsebojni razporeditvi smo ugotavljali, kateri vrh je Triglav, Krn, Jalovec, Mangart, Kanin, dalje Karnske Alpe in velikani tja do Dolo mitov. Iz dolgega časa sem potem, ko smo na račun odvzetega denarja dobili taborišč ne bone in sem v kantini, kjer je neki Italijan včasih prodajal papir, svinčnike in nezrele limone, kupil zvezek, da sem vanj vpisoval italijanske izraze, vmes pa vsakodnevne doživljaje in svoje razpolo ženje. Stane Cirman, mehanik iz Šiške je kmalu jlobil paket in mi je včasih po sodil brivnik. Slanino mu je ponoči ne kdo ukradel. Neki Logatčan je imel škarje in me je ostrigel. Med novimi v sosedni baraki sem naletel na Emila Fre- liha, ljubljanskega gledališkega igralca. V Gonarsu sem prebil 70 dni, malo v primeri z drugimi, ki so jih od tam gnali 269 še v Renicci ali na Rab. Tudi ni bilo te žaškega dela in doslednih surovosti, za tiranj in mučenj kakor v nemških tabo riščih, saj so bili italijanski poveljniki in stražniki vsaj včasih kar človeški in že po svoji južnjaški naravi niso znali biti dosledni tirani. Vendar sem skusil bist vene poteze taboriščnega življenja — la koto, mraz. ponižanja, morečo negotovost glede svoje usode, pretrese ob trpljenju še bolj prizadetih tovarišev, skrb za uso do svoje družine doma in trajno boleče dcmotožje. Vedno lačni Lakota nas je vsaj prve tedne vse hu do pestila. Zjutraj smo dobivali zajemal ko figove kave, ta nas pogreje, ob po' enajstih smo dobili hlebček kruha za ves dan, tehtal je največ 15 dkg. Kako pože ljivo je vsak gledal, da bi prejel za spo znanje večji hlebček. Zraven smo pre jeli košček, res košček sira, včasih ne znaten, včasih malo večji in je bil vedn: prepir zaradi tega. Jaz sem si razdelil kruh na tri dele, sir pa na dva. Opoldne sem po juhi pojedel del kruha in del sira, drugi košček kruha in sira sem pri hranil za večerjo, zadnji košček kruha za zajtrk drugi dan pri črni kavi. Vse bi lahko pospravil naenkrat in bi bilo še premalo. Mnogo je bilo takih, ki so ta koj vse pojedli, najprej hlebček, še pre den so prejeli sir, potem sir sam, potem juho. Juho so razdeljevali ob 11. uri. V njej smo preštevali makarone ali riž. Število makarončkov se je gibalo med 5 in 30. Ob četrtkih je bil namesto sira ko šček govejega mesa, zvečer pa bolj go sta riževa ali makaronova juha. Kar z rokami smo trgali in jedli tisto govedi no. Vendar je bil prepir, da je kdo dobil večji kos. Tovariš L. ni mogel pozabiti na fižol, ki ga je moral pustiti, ko je bil zanj pripravljen za večerjo, pa je ostal, ker so ga Italijani odpeljali. S takim užit kom je razpravljal o jedeh, da so se nam vsem cedile sline. Razgovori o jedi so bili brez konca. Za ostanek v kotlu je bila vedno borba. Zato smo ga začeli deliti po abecedi. Ob nedeljah je bila opoldne či sta goveja juha, zvečer pa bolj gosta ri ževa juha. Tovariš P. je od skladiščnika zvedel, da pride dnevno na vsakega 10 do 12 dkg kruha, 4 dkg sira in po 3 dkg makaronov ali riža. S 1. majem so nam dodali še malo makaronov in riža ter do ločili za vsako barako po nekaj hlebčkov povrh. V naši baraki smo jih dobivali šest več. Za te ukrepe je bilo takoj več razlag: da Italijanom slabo gre, da se od tujujejo Nemcem ipd. in zato nam zbolj- ŠTJjejo. Za veliko noč o. aprila je poveljnik civilnega sektorja kapetan Mačehi pre- skrbel za ves sektor nekaj zabojev po maranč, čebule in mandorlat. Za Ljub ljančane sem jih jaz prevzel in razdelje val, pri čemer sem moral zelo paziti, da je bilo čimbolj enakomerno razdeljeno, seveda je bilo treba plačati z boni. Vča sih je kaj preskrbel tudi kantiner. Ko je vodja naše barake nekoč obdržal zase kar deset pomaranč, so vsi to zelo obsojali in se pritoževali. Neki tovariš je pojedel v enem dnevu 14 čebul, vendar mu to ni moglo nadomestiti kruha in mesa. Kako smo hrepeneli, da bi se spet enkrat do sitega najedli! Tobaka nismo dobili in so bili kadilci zato nadvse nesrečni. Neki di jak mi je nekoč prinesel cigareto, kar je bilo tedaj dokaz najlepšega tovarištva in požrtvovalnosti, k sreči pa nisem kadi lec. Paketi Pakete so prvi dobili tisti, ki so jih prve odpeljali, ker so že iz Čigir.ja lahko pisali domov. Jaz sem prvega prejel 2. maja po 37 dneh posta. V paketu so bile razne potrebščine, za katere sem ženo prosil v prvem pismu konec marca. Zdaj sem si želel, da bi bil zavoj poln samih jedi, vse drugo bi lahko pogrešal. Vsa kega paketa je bila deležna bližnja oko lica na pogradih, le malokdo je prezrl tovariše. Da bi postregel vsem v baraki, ni bilo mogoče, saj nas je bilo sto, v pa ketu pa le nekaj kil. Nekateri so v pake tih dobili listke s tolažbo, da nas bodo kmalu izpustili, vendar je^bilo to prazno upanje. Z uživanjem dobrot iz paketa sem začel previdno. Ob 11. uri sem po čisti juhi narezal malo mesa in mnogo čebule, zabelil z oljem iz ribje konserve in limono, pojedel ribico in košček ko lača. Z obžalovanjem sem potem ugo tavljal, da gredo celi koščki neprebavlje ni od mene. Cez dva dni sem potem pre jel že drugi paket, v njem prepečenec. suho meso, konserve, kisle kumarice in marmelado. Vem, da je žena to pritrgala od ust družini. Kapetan Mačehi, ki je vsak paket razvezal, pregledal in jedila prerezal, se je kislim kumaricam nasme jal. Deset dni potem sem prejel izreden paket, ki ni prišel po pošti. Čudil sem se, odkod zmore žena ocvrte ribe, mlečni 270 kruh in fine konserve. Pozneje mi je žena pisala, da je hišna lastnica, kjer smo stanovali, naprosila svojo sorodnico Piggenti, ki živi v bližnjem obmorskem kraju Marano Lagunare, da je sama pri nesla ta paket v taborišče. Kmalu nato so začeli paketi skoraj vsem redno pri hajati, dovažala jih je gospa Tanko iz Ljubljane. Sredi maja sem si že lahko privoščil, da sem za hlebček in konservo kupil nož, izdelan iz kolesarske sponke za hlače. Vreme Pomladansko vreme je v Furlanski ni žini zelo spremenljivo. Ob deževju smo gazili blato med barakami. Močan veter je piskal skozi špranje barake. Noči so bile včasih tako mrzle, da me je zeblo, čeprav sem ležal oblečen pod dvojno ode jo in sem čeznjo razgrnil še suknjič in plašč. Morda je bilo to tudi zaradi la kote. Zjutraj smo se zavijali v odeje, ki pa niso kaj prida varovale pred mrazom, ker niso bile volnene, opoldne pa smo brez srajc ležali za barako. Prijetni pa so bili sončni dnevi, ko so se v daljavi bleščali snežni vrhovi Alp in je v mur vah prepevala kukavica. Stiki z domom in tovariši Večina zapornikov si je prizadevala, da bi dobili stik z zunanjim svetom, posebne z domačimi. Ze v ljubljanskih zaporih je kak karabinjer ali kak tovariš, ki so ga odvedli iz zapora, vzel s seboj listek, ki je dosegel naslovnika ali pa ne. Iz Go- narsa smo prve vojne dopisnice pisali zadnje dni marca, drugi teden aprila pa pisma. Ob oddaji pisem smo morah pri ložiti seznam z imeni pošiljateljev in na slovi prejemnikov v štirih izvodih. Naj brž so potem preiskovali, s kom smo mi »prevratneži« v zvezah. Nekateri med na mi so bili taki, da niso imeli komu pisati ali pa niso hoteli izdati svojih zvez Kmalu sem dobil pismo od žene in do pisnice od prijateljev. Nekega dne je bilo dovoljeno, da se sestanejo bližnji sorodniki iz raznih sek torjev. Prijavil sem se, da želim govoriti s »polbratom« Milanom Gregoričem, s katerim sem bil skupaj v ljubljanskem zaporu in so ga šele pred nekaj dnevi pripeljali v podoficirski sektor. Na sesta nek so nas odvedli v vmesni prostor med oddelki. Kapetan, ki me takrat še ni po znal, je vprašal, kako se pišem in s kom bom govoril. Naš vodja, ki je bil z nami, se je ustrašil, kaj bo s to goljulijo, pa sem rekel, da sem Franc Gregorič in že lim govoriti z Milanom Gregoričem. Ko so ga pripeljali, mi je povedal, da so bolnega dr. Kuščerja izpustili, nekateri so šli pred sodišče, drugi še čakajo na tran sport. Dal sem mu zadnje bone za 13 lir, naj zame kaj kupi v podoficirski kan tini. Miklavž Kozak, ki mu je teta prinesla nahrbtnik jedil, je dobil vmes listek, da je oče Juš Kozak še v Ljubljani. Tisti, ki so dobro govorih italijansko, so dobili zvezo z nekaterimi karabinjer- ji, da so odposlali listke. Neko jutro je tovariš W. videl tovariša Z., ko je vrgel vojaku onstran žice nekaj v papir zavi tega. Ker je bila W. tisto noč ukradena ura; je sumil, da je bila v papirju njegova ura. Tekel je h capotu, ta pa h kapetanu in začeli so zasliševati. Z. je povedal, da je vrgel vojaku bankovec, da mu kupi cigaret. Isto je izpovedal vojak. Z. je kapetan kaznoval s tem, da je bil potem deset dni vsak dan eno uro privezan na kol sredi taborišča, vojaka pa poslal v zapor. Drugič je neki vojak dal zapor niku kruh, stražar je to videl in nazna nil. Vojak se je spustil v jok, ker je slu til, da ga bodo zaradi tega poslali na fronto. Nekatere so včasih klicali na komando k zaslišanju. Vračali so se dobre volje, zaslišal jih je neki detektiv Rotar iz Ljubljane in jim postregel s pijačo. V nedeljo 10. maja so tudi mene klicali k zaslišanju. Slo nas je kakih 12. Kora kali smo v dvojni vrsti skozi podoficirski sektor v spremstvu stražnikov s puška mi. Sli smo iz taborišča, po žitnem polju in po asfaltni cesti, ki drži v Videm — Udi- ne. Srečevali smo kolesarje in spreha jalce in kar prosteje smo dihali. Iz bara karske enoličnosti smo bili kar naenkrat spet v svetu in se počutili kot ljudje Pred paviljonom komande smo pol ure čakali. Tam je bil vrt, ki so ga obdelo vali trije ruski ujetniki. Potem smo še notri čakali in gledali v obednico naših ujetih oficirjev. Namizni prti, pribor, ste klenice, šopki rož so nas spomnili, K.ako se človeško živi. Detektiv je klical naj prej posamezne, izročil jim pisma od do mačih in sprejemal zanje sporočila, nej katerim je prinesel pakete. Nazadnje nas je kar več skupaj poklical, dal nam pis ma in rekel, naj takoj napišemo odgo vore. Postavil je pred nas chiantarieo vi- 271 na in smo si postregli, tudi kadil sem, če prav nisem kadilec, saj nisem smel za vračati tega, kar je v taborišču najdra gocenejše. Meni je detektiv rekel: »Ce ste pametni in veste za kakega prevrat- neža med seboj, ga povejte.« Odgovoril sem mu: »Razen nekaj dijakov sploh ni kogar nisem poznal med vsemi temi ljudmi. To si pa lahko mislite, da tu no beden ne pripoveduje o svojem nazira- nju.« Zdi se mi. da je bilo to »zasliševa nje« gola pretveza, da nam je prenašal pošto. Kako je prišla moja žena do nje ga, ne vem več. Neki dan proti koncu mojega bivanja v Gonarsu je prinesel taboriščni kurat Blažič, goriški Slovenec, zavojčke, ki so jih Slovenci v Gorici na pobudo profe sorja Rada Bednafika, mojega študijske ga tovariša z ljubljanske univerze, zbrali za lačne internirance. V zavojčku je bil kos kruha, jajce, sir, košček slanine in nekaj svežih češenj. Vsak prejemnik je bil te pozornosti goriških rojakov zelo vesel. Se en dogodek o stiku z zunanjim sve tom naj omenim. Učitelja F. so pokli cali, da ima obisk. V infermeriji (spreje- mališču bolnih) se je nenadoma znašel pred svojim sinkom. Oba sta jokala in v razburjenosti si nista mogla tisti kratki čas nič premišljenega povedati. Po obi sku je bil ubogi F. ves iz sebe, ležal je na pogradu in strmel v strop. Pozneje se mi je razodel, kakšen črv ga gloda. Že na se je na počitnicah v Gorici seznanila z nekim italijanskim častnikom. Zato je med zakoncema prišlo do razkola in ne davno sta se sodnijsko ločila. Dokler si ne bi uredila, kar je potrebno, je še sta novala pri njem, ko so ga odpeljali v za por. Fantka je sodišče prisodilo njemu. Zdaj mu je pa fantek povedal, da oba z mamo stanujeta pri tistem častniku v Gorici in sin hodi v italijansko šolo. F. si želi samo to, da bi bil spuščen na svobo do, četudi po posredovanju tistega čast nika, da bi šel v Gorico in odpeljal svo jega sinka na dom svojih staršev v hribe nekje pri Bovcu, kjer bi se samo njemu posvetil. Poleg vseh nevšečnosti taborišča je moral prenašati še to morečo duševno muko. Razne vesti V strašni odrezanosti taborišča razbur ja zapornike vsaka najmanjša novica iz zunanjega sveta. Kar je kdo omenil, k< je z novim transportom prišel v Gonars. vse smo pretresli in vsemu prisojali ve lik pomen. Včasih je kdo dobil v kantini kak izvod časnika Piccolo, iz vsake no tice smo napravili neznansko važne skle pe glede naše usode in glede trajanja in izida vojne. Niko Pirnat, ki je vsako jutro vodil bolnike v ambulanto — <>infermerio«. se je nekega dne tam sestal s svojim si nom. Ta mu je povedal razne novice, med drugim tudi o porazih Nemcev v Rusiji. To se je potem razvedlo po tabo rišču in barometer našega razpoloženja se je znatno dvignil. Nekdo je ponoči sli šal, kako sta se pred barako pogovarjala dva vojaka, da je Riga padla v ruske roke. Zvedeli smo, da je bil hudo bombardiran Kiel, da je nad njega priletelo tisoč letal, da so zavezniki postavili skupno vodstvo in so Italiji poslali ultimat, naj se v enem tednu odloči itd. Nekomu je mati pisala, da ji je italijanski oficir rekel: »Saj so v Gonarsu bolj na varnem in se ni treba zaradi njih razburjati«. Nekdo je raznesel vest, da je neka poštarica v Ljubljani kradla naše pakete in je bila zato ustreljena. Piccolo je objavil vest, da so v Ljubljanski pokrajini ustrelili šest talcev. Zaporniki z Golega, kjer so Italijani vas požgali, so zvedeli, da so njihovi domači dobili nekaj podpore. Iz tega so sklepali, da so družine spet na svojem in obdelujejo polje. Enemu od njih so pisali, da mu ne bodo več poslali paketa, »ker bodo do srede meseca tako že vsi doma«. Enako upanje se je zbu dilo tudi pri Vrhničanih in se je tisto po poldne iz barake spet oglasila fantovska pesem. O vsaki novici smo razpletali razne teorije in postavljali sklepe, ki so bili izraz naših želja ali naše črnogledo sti. Ta negotovost, povezana z ravnanjem okupatorja in s položajem na frontah, je bila marsikdaj hujša kot prazen že lodec. Izredni dogodki Vsakdanjo enoličnost je marsikdaj pre tresel kak izreden ali slovesen dogodek. Na velikonočno nedeljo je bila na sred njem taboriščnem prostoru maša. Iz ofi cirskega sektorja so prišle kolone naših ujetih častnikov, naše kolone so stale za bodečo žico. Oficirji so peli domače ve likonočne pesmi, zunaj nad poljem je žvrgolel škrjanček, naše misli pa so ro male k domačim v lepe pretekle čase. Teden dni kasneje smo morali zvečer vsi 272 v izreden zbor. Razvrstili so nas drugega ob drugem v dolgo sklenjeno verigo po vsem taborišču. Vsi smo morali biti odkriti. Vrsto je obšel kapetan Mače hi z oficirji, za njimi je stopal nekdo v vojaški uniformi, ki je vsakega pogle dal. Nekateri fantje so ga poznali in po- šepetali, da je konfident Mlakar, da je bil partizan in postal je zaupnik Italija nov, da bi se rešil. Spomnil sem se na Cankarjevo črtico Gospod stotnik. Vse nas je prešinilo vprašanje: Koga bo za znamoval? Mene? Naslednji dan so 24 to varišev odpeljali vklenjene v Ljubljano. Nismo vedeli, ali je bilo to v zvezi s kon- fidentom, tudi ne, kaj se je z njimi zgo dilo. Ponoči 16. aprila je v XIX. baraki umrl I9-letrd Zupančič, brivski pomoč nik iz Polja. Imel je hudo srčno napako in je dobil napad, drugi se niso niti kaj prida zmenili zanj in je skoraj neopa- ženo preminil. Zjutraj so nas postavili v dolg špalir, mimo so nesli mrtvega na lesenem posteljnem dnu, pokritega z odejo, v ambulanto, od koder bo jutri pogreb. Bilo je mraz in burja je brila. Mraz nam je bilo tudi pri srcu. Ta je bil prvi, ki se je rešil taborišča. Koliko jih bo šlo isto pot? Kdo od nas bo med nji mi? Iz XVI. barake je bilo nato slišati žalostinke, pevci so se vadili za jutri. Drugo jutro smo spet stali v špalirju. Sonce je motno sijalo skozi mrzlo, meg leno ozračje. 2alostno je odmevala pe sem Vigred se povrne. Bil je beden po greb. Preprosto krsto so nesli štirje to variši, pred njo križ, za njo colonello, poveljnik taborišča, kapetan, poveljnik našega sektorja in nekaj internirancev iz Polja, eden od njih je imel v roki ne kaj vejic forsitije in japonske kutine. Še dolgo smo stali ob žični ograji in gledali, kako se pomika ta žalostni sprevod po ravni cesti proti Gonarsu, kjer se vidi zid in nad njim nekaj cipres. Tam bo le žal ta slovenski fant. Ko bodo drugi od hajali v svobodo, bo ostal in grob bo ta ko sam. Nekaj časa bomo še mi z njim v občestvu tega taborišča siromaštva, on tam, mi tu za žico. Bolniki Kdor se je čutil bolnega, se je javil pri jutranjem pregledu in je po tem Niko Pirnat odpeljal vse prijavljene v »infer- merio« na zdravniški pregled. Največ je bilo prebavnih bolezni (zaprtje, driske) in zobobolov. Tovariš K. je bil ves obu pan zaradi hemeroidov in je prosil za klistir, a dali so mu karlovarsko sol. Ne kateri so se iz prvega paketa tako na jedli, da je šlo spredaj in zadaj vse iz njih. Pred prihodom paketov sem zelo oslabel. Ce sem šel nekajkrat med bara kami gor in dol, sem bil tako utrujen, da sem moral iti ležat. Noge so postale v kolenih čudno mehke kot bi bile iz vo ska in so se začele opletati, ponoči pa sem slabo spal. Ko me je že nekaj veče rov bolel zob, je tovariš D. pripeljal k meni svojega brata dentista. da mi je zob pregledal. Rekel je, da mi drugače ne more pomagati, da mi da le par kek sov za pod zob. Moj posteljni tovariš A. ?., diplomira ni pravnik in vnet športnik, je bil že od Ljubljane sem duševno ves razrvan, ved no zatopljen v otožne misli, ves odsoten. Vedno je ponavljal, da »nekaj ni v redu, da je on odveč, da bo zaradi njega kdo drugi prikrajšan« itd. Zmeden je taval ok rog, pozabil je priti h kotlu po hrano in bi pogosto ostal še brez tiste mrve jedi, če ne bi jaz pazil nanj in ga klical. Po noči je venomer vstajal, lezel iz postelje, se oblačil in odhajal ven. Zmeraj sem poslušal, ali se bo vrnil o pravem času. Bal sem se, da si ne bi kaj storil. Skušal si je že prerezati žile s koščkom stekla. Ko se je vrnil in spravil pod odejo, je vzdržal le malo časa, pa je spet zlezel s pograda in šel ven. Mama mu je pisala. naj sporoči, kaj potrebuje, da mu pošlje, a tega ni storil. Zato sem j_i jaz sporočil v njegovem imenu. Nekaj dni je ves čas skrivaj nekaj pisaril, potem mi je pustil na odeji popisan papir s poslovilno pes mijo, v kateri je napisal slutnje o bliž nji smrti in končal z mislijo: Duh mrtvaški čez grob se vije, srce žalostno v grob se zakrije. Kaj je bilo potem z njim, ne vem, ker sem moral v drugo barako in sem ga le mimogrede še videval. Nastopi kulturnikov Lepo spremembo v taboriščnem živ ljenju so nam nudili naši sotrpini kul turniki. Sredi aprila je bil v XVIII. ba raki recitacijski večer, na katerem so nastopili gledališki igralci: Emil Frelih in Jože Tiran iz Ljubljane in Srečko Tič z Jesenic ter nekateri drugi, ki jih do tedaj nisem poznal. Letak za to prire ditev sem shranil. Spomnim se, kako do vršeno je Tiran na pamet recitiral Can karjevega Gospoda stotnika. Ob navdu- 18 Loški razgledi 273 šenem ploskanju je prišla patrulja gle dat, kaj se v baraki godi. Kmalu nato je bila v XVI. baraki zabavna prireditev, kjer so peli razne »šlagerje". Po barakah je tiste dni krožilo vabilo, naj se intere senti prijavijo k sodelovanju pri raznih kulturnih skupinah. Vodstvo filozofske skupine je prevzel Dušan Hreščak, so cialno ekonomske Branko Berger, lite rarne Bojan Stih. umetnostne Jože Tiran, tehnično prirodoslovne Marko Bajuk in športne Zmago Košir. Dr. Anton Vratušo je v svoji baraki uvajal socialno vzgojo. Pravil mi je, da je nagovoril nekega delavca, da bo razložil svoje misli o kme tih, in nekega kmeta, da bo govoril o delavcih, nato bodo vse skupaj obrav navali in spravili v sklad. Vplival je že na tovariše v baraki, da dajejo delež od svojih paketov za tiste, ki ničesar ne do be. Neko nedeljo v maju je bil pevski nastop jugoslovanskih oficirjev interni- rancev, ki so prišli gostovat v naš sektor. Navzoča sta bila tudi tenente colonello Eugenio Vicedomini in kapetan Arthuro Mačehi. Navdušeno smo ploskali. Zato so dodali še Od Urala do Triglava. V lopi pri kantini je bila slikarska razsta va, kjer je tudi več mladih taboriščnikov (Horvat, Kranjc, Drelse, Kramolc, Kasal, Dular) razstavilo risbe o življenju v ta borišču. Najbolj duhovita je bila Pirna- tova karikatura kapetana, ki z velikim trebuhom, mastnim, nasmejanim obra zom, pokrit s klobukom alpinov stoji na stopnici, pred njim pa kleči sestradana Slovenija in ga z menažko v roki prosi živeža. Tej karikaturi sta se podpolkov nik in kapetan zadovoljno nasmejala, mi pa smo njeno resnično vsebino občutili v želodcih. Vprašanje higiene Težaven problem taborišča je vzdrže vanje snage, odvisen od taboriškega re žima, še bolj pa od vsakega posamez nika. Tako je bilo npr. v Gonarsu za našo XVI. barako, kjer smo se ob lepih dne vih sončili, večkrat ponesnaženo, ker se nekaterim ponoči ni lju bilo iti do Iatrin. Neko noč sem slišal teči curek po zunanji steni barake prav ob mojem ležišču in sem potem dognal grešnika, ko se je vrnil v barako. Strani šče je bilo v našem sektorju takole pri rejeno: v zelo zračni lopi je bil pod»l- gem betoniran jarek, globok nad en me ter, od obeh strani je tekla vanj voda, na sredi pa se je odtekala po jašku v ze mljo. Cez jarek so bile pribite deske, kake 4 dm druga od druge. Levo nogo si postavil na eno, desno na drugo desko in si počepnil, včasih nas je čepelo cel ducat drug ob drugem. Nekega dne smo zapazili v jarku živeaa zajčka. Ušel je iz kletk, ki so jih postavili na srednjem prostoru pred kuhinjo, in je padel v stranišče. Sklonil sem se, se precej uma- zal in ga rešil. O latrini je nastala v ta borišču parodija, v primernem žargonu prirejena po Aškerčevem Mejniku. Zače la se je: »Speh bil je kriv, dobil i on od doma je paket. Nažrl se je, v sanjah pri me ga na .. .« Umivali smo se pri koritu, tam smo tudi prali perilo, seveda z mrzlo vodo. Zaradi dolgega drgnjenja je bilo kmalu strgano. Večkrat smo se pri tem pogovarjali, da bomo zdaj bolj znali ce niti delo svojih žen in mater. Včasih so nas peljali v kopalnice. Ušivci so morali vzeti s seboj vse perilo, odeje in slam- njače, da so jih dali parit v kotel. Jaz sem dvakrat imel perilo in obleko v pa- rilnici, da je bila obleka že vsa nakod rana. Vsak mesec je bila ukazana »gran- de pulizia« — veliko čiščenje. Vse poste lje z deskami vred smo znesli pred bara ko, jih pustili na soncu več ur, pometli pod pogradi, zrahljali slamnjače in stepli odeje. Sredi maja smo vso barako raz kužili s kreozolom. Spočetka mi je Cir- man, mehanik iz Šiške, posojal brivski aparat, ki ga je dobil v paketu, pozneje me je bril taborni brivec, sanitejec s Sicilije. Tovarištvo Odnosi med nami so bili v splošnem zelo dobri, le malokateri se je pregrešil proti tovarištvu. Tako je npr. tovariš iz XVI. barake, ki je pomagal pri razdelje vanju paketov, iz vsakega kaj pobasal v usta ali v žep. Zato ga je naš capo ostro prijel. Tatvino ure in njene po sledice sem že omenil. V sosedni baraki si je capo N., bivši aktivni častnik, izpo sodil od tovarišev 1400 lir in jih ni vrnil. Zato so postavili odbor, ki naj zadevo preišče, capota so pa zamenjali, a se je pritožil. Dijak P., ki je s kasnejšim tran sportom prišel v mladinsko barako, je užival očividno protekcijo. Sam poveljnik taborišča je naročil kuharju, naj mu daje dvojno porcijo. Vedno je kaj pisaril, go voril z vojaki in hodil v infermerio. Zato so drugi fanti sumili, da je italijanski zaupnik. Sam je trdil, da ima trakuljo in zato dobiva dvojno hrano. Družil se je 274 samo z bivšim podoficirjem Z., ki je tudi imel posla z italijanskimi vojaki, jim s pantografom povečaval fotografije de klet, za kar so ga imenovali »pittore« — slikar in mu dajali kruha in raznih jedi. Drugi fantje so se obeh ogibali in jih po strani gledali. Ko sem bil nekega dne brez čevljev, ker mi jih je italijanski čevljar prevzel v popravilo, mi je tovariš Valenčič pri nesel kavo na pograd, Novak mi je dal piškot, Ramadanovič, ki je imel svoj čas slaščičarno v Škof j i Loki, pa mi je po daril mandorlat. Grega Novak, ki je med prvimi dobil paket in se počutil b;>gat. mi je posodil 100 lir, za kar sem mu dal pisano zadolžnico, a jo je na mestu raz trgal. Na naslov Združenja trgovcev v Ljub ljani smo sestavili brzojav, naj za rev ne internirance zberejo živil in jih po šljejo. Ali je capo ta brzojav oddal ali ne, ne vem. V drugih barakah so napi sali resolucijo na visokega komisarja Ljubljanske pokrajine in zahtevali, naj nam dajo več hrane, naj nas kantina bo lje zalaga, naj pošta bolje posluje. V na ši baraki smo bili mnenja, da je to le skromno beračenje in je treba poslati zahteve, naj razčistijo naš položaj, nas zaslišijo in kaznujejo, če dokažejo kako krivdo, sicer nas pa spustijo domov. V tem smislu smo sestavili svojo resoluci jo. Ne vem pa več, kakšno pot je ubrala. Taboriščna oblast je včasih zelo stro go nastopala, včasih pa kar uvidevno. Po prijavi tatvine ure v naši baraki, ki sem jo že omenil, so karabinjerji vse premetali in preiskali, obrnili in preti pali vse slamnjače, odprli vse škatle itd. Ure sicer niso našli, zaplenili pa so ne kaj nožev, ki so jih nekateri izdelali iz raznih železnih predmetov. Vsakega so pretipali, mu obrnili žepe. pregledali listnice in denarnice ter vzeli ves denar v gotovini, ki ga nekateri niso zamenjali v bone, in grozili še s kaznijo. Grega Novak je stlačil bankovec za 100 lir v usta. Kdor je bil preiskan, je moral iz barake, vodje skupin smo pa morali pri sostvovati do konca, tako je Novak še dolgo stal vojakom pred očmi z bankov cem v ustih. Kadar je močno deževalo in so bile luže med barakami,' so kotel prinesli v barako in notri delili hrano. Tudi dežur ni oficir s stražo je v takem primeru šel iz barake v barako in notri sprejemal raport namesto, da bi mi vsi stali zunaj na dežju in v lužah. Kazni O kaznih naj omenim dva primera. Ne kega dne sta bila dva Logatčana prive zana na kol, ker so ju dolžili uboja ne kega Italijana. Potem so ju odpeljali ne znano kam iz taborišča. Nekega Popita, ki je vrgel v podoficirski sektor listič, na katerem je napisal psovke o italijanskih vojakih, so pretepli in navezali na kol. Kapetan je potem pred delitvijo hrane napovedal, da bo vsak, ki bi kaj takega storil, dobil 40 udarcev, »če boste pa ža lili, ne bomo več z vami postopali kot z ljudmi, ampak kot z beštijami«. Premeščanja Večkrat so nas premeščali. Ze teden dni po prihodu so poslali tri iz moje najbližje soseščine v podoficirski sektor. Radi so šli, ker so upali, da bo tam bolj še, saj je bila tam kantina in so imeli premestitev za znak, da niso zelo sum ljivi. Neprijetna pa je bila ločitev, saj smo poznali drug drugega usodo in te žave. Isto popoldne so prišli iz novega transporta novi tovariši, zraven mene je dobil prostor mladi pravnik A. 2., malo dalje sin gimnazijskega ravnatelja M. B. V našo barako so nastanili še uradni ka sodišča V., gledališkega igralca S., tiskarskega stavca Sv., študenta brata P. Zvedel sem, da je s tistim transpor tom prišel tudi Miklavž Kozak, Jušov sin, in Milan Gregorič, ki smo bili sku paj v belgijski vojašnici, dali so ju pa v drug sektor. Prihod novih internirancev je bil pomemben dogodek za barako, saj je vsak prinesel kaj novic iz Ljubljane in ljubljanskih zaporov, žal, navadno ni so bile spodbudne. Konec aprila je od šel transport nad sto tovarišev nazaj v Ljubljano, med njimi večina Logatčanov in Vrhničanov. Dvema sem dal listke za ženo in oba sta jih izročila. Vedno pa je ob takih odhodih obstajal dvom, ali gre do v prostost ali pred puške. Čez nekaj dni so jih sedem poslali nazaj. Trgovski pomočnik C., ki je bil Primorec, a je bil že več let v Ljubljani, je bil osumljen, da je prišel s Primorskega kot propa- gandist zoper Italijo. Prve dni maja so nas množično preselili v podoficirski sek tor, ker v civilnem sektorju ni bilo več prostora za nove transporte. Sredi maja 1942 so tri iz moje (mladinske) barake odvedli v Ljubljano. To so bili: krojaški 18 275 vajenec Dremelj s Kočevskega, Jože Kocjan in Ivan Kralj. Sumili smo, da so jih zahtevali kot talce. Mladinci in šola Dne 5. maja 1942 je tudi mene doletela premestitev. Kapetan Mačehi ie pri raz deljevanju paketov po naslovu opazil, d; sem profesor. Tudi on je bil v civilu profesor, doma iz mesta Varese v Lom- bardiji. Ker je bilo toliko mladih v ta borišču, jih je spravil vse v VII. barake in mene določil za vodjo te mladinske barake. Rekel je. da mora biti vodja mladih fantov vzgojitelj in ne več na rednik, kot je bil doslej. Povedal sem mu, da ne znam italijansko, pa je odvr nil: »imparerai, imparerai« — se boš že naučil. Peljal me je k VII. baraki, kjer je stalo v zboru 55 mladih fantov in jim rekel: »Ta je zdaj vaš capo. glejte, da ga boste ubogali.« Prevzel sem nalogo, ki ni bila lahka. Pogovoril sem se s fan ti, kdo in odkod so, kakšen red so imeli doslej itd. Nekaj je bilo študentov i" Ljubijane, med njimi Radovan Matev- žič, ki sem ga svoj čas v Kranju učil. Mnogo je bilo kmečkih fantov in vajen cev. Najmlajši je bil star 15 let, torej istih nerodnih let kot moj starejši sin. Z vsakim transportom so potem priha jali novi mladinci in je bila baraka ta koj polna. Med novimi sta pozornost zbujala brata Suknaič, stara 15 let, di jaka gimnazije na Rakovniku. Doma sta bila s Hradeckega ceste. Obdolžili soju. da sta pobirala municijo iz Gruberjeve ga kanala in jo nosila partizanom na Go lovec in na Kurešček. Bila sta še dokaj otročja. Zato je tenente ponoči prinesel na njuno posteljo kruha, sira in fig. Ne ki mladi dežurni oficir se ni mogel vzdr žati smeha, ko ju je pri raportu zagle dal v vrsti. Rekel je: »Sedaj bo treba mleko dobivati v tabor.« Tenente colo- nello pa je naročil kuharju, naj jima daje jesti več kot drugim. Pri kotlu sta morala stati čisto spredaj. Bil sem odgovoren, da so se fantje dr žali dnevnega reda. Ob pol sedmih sem vstajal in jih budil. Umivat so se hodili neradi. Izgovarjali so se, da se umijejo pozneje, ko je več časa. Ob sedmih smo morali biti v vrsti pri kotlu za črno ka vo. Ob pol osmih je bil zbor. Ko je pri šel dežurni oficir, sem poveljeval »At- tenti!«, mu ra.portiral, koliko oseb šteje baraka, koliko je prisotnih, koliko v ba raki bolnih, koliko v infermerii, koliko se jih javlja za zdravniški pregled. Na to sva obšla vrsto in na koncu sem za- klical »Riposo!«. Ko je dežurni o vseh barakah raportiial kapetanu, nas je ta navadno klical k sebi, nam dal nalog za čiščenje, za sestavljanje seznamov ipd. To in delitev pošte, zavojev itn. mi je dalo dosti dela, da zdaj nisem imel časa za študiranje. čeprav mi je žena poslala nekaj knjig v ta namen. Ob pol enajstih sem prevzel sir in kruh in ga razdelil, ob enajstih smo šli k delitvi juhe, ob pe tih spet. ob pol sedmih zvečer je bil ve černi zbor. ob devetih počitek. Cez dan je bilo treba nadzirati dežurne v baraki in zunaj barake, sestavljati fantom br zojavke, deliti stvari iz kantine, brigati se za perilo, čevlje in mnogo raznih opra vil, ki jih je veleval dnevni red ali po veljstvo. Za to sem dobival po dva hleb čka in dva koščka sira in bolj gosto ju ho. Sir in juho sem delil s fanti. Moja mladinska baraka je bila središče tega sektorja. Stala je na nekakšni te rasi, ki je bila v prvi svetovni vojni že lezniški tir. Tod je bila namreč postaja in vojaška skladišča. Lastnik tega zem ljišča je bil tenente colonello Vicedomi- ni, poveljnik tabora. Terasa se je nada ljevala naprej od barake, tam smo imeli zbor mladincev. Okrog in okrog so se pod to teraso razpostavljale vrste iz drugih barak. Na sredi je navadno stal kapetan, motril vse vrste in čakal na raport in zaslišanje vodij. Tri dni po prevzemu vodstva barake mi je kapetan rekel, naj organiziram taborno šolo, da bodo fant je kaj pridobili. Dogovoril sem se z uči telji, ki jih je bilo več med internirand in so bili voljni prevzeti pouk. Dvomili smo, ali bodo fantje pripravljeni učiti se, ko so vedno lačni. Sporazumno z uči telji sem napravil učni načrt in ga pred ložil kapetanu. V predmetnik sem posta vil tudi italijanščino, saj je bila v tem okolju potrebna, toda kapetan jo je čr tal. Rekel je: »To mora biti vaša šola. Ce se hoče kdo italijansko učiti, se lah ko sam uči. Nočem, da bi rekli, da betu vam kaj vsiljeval.« V nedeljo 17. maja 1942 smo imeli otvoritev šole. Po kapetanovem naročilu sem sklical vse učitelje in učence v lo po. Najprej sem učence klical po imenih. Nato je kapetan govoril, da morajo tudi tu uporabiti čas v svojo korist. Obljubil je, da bo šolo podpiral in v vsem poma gal. Za tem sem spregovoril še jaz. Svo je misli sem navezal na Zupančičev verz 276 »Vse je mračno, duh nam seva«. Tako je bila odprta slovenska šola sredi Fur- lanije. Učence smo razdelili v tri skupi ne. Nadaljevalna šola za vajence je ime la pouk v čevljarski delavnici, prva sku pina kmečkih fantov v mladinski baraki, kjer smo štiri postelje odstranili, da je bil prostor za šolo, druga SKUpina kmeč kih fantov pa v Tavčarjevi IX. baraki. Šolo so morali obiskovati vsi tisti, ki še niso bili stari 19 let in niso imeli nižje srednje ali meščanske šole. Učitelji so bili: dr. Anton Vratuša, Viktor Vidmar in Drago Košmerl za slovenščino, Grega Novak in Anton Uršič za računstvo, Franc Klemene in Tavčar za praktični pouk. Drago Vidmar in Mirko Lebez za risanje ter jaz za zemljepis. Zjutraj ob osmih so imeli vsi trije oddelki skupno telovadbo na prostoru med obema sek torjema. Vodili so jo: Edo Pirnat, Dani lo Korče in M. Gruden. Po telovadbi so se šli umivat. Potem je vsaka skupina imela eno uro pouka. Kapetan mi je že naslednji dan izročil za šolo zemljevid Evrope in revijo Maestrale, ki je prišla v poštev za praktični pouk. Na prvi kon ferenci smo sklenili, da privatnega teča ja italijanščine ne bo. Jaz sem le kratek čas sodeloval v šoli, ker so me v začetku junija odpeljali v Ljubljano. Moja rešitev Ko sem 21. maja 1942 na seržentov pisk prišel na zbor vodij barak, mi je kapetan Mačehi rekel: »Planina, vai a Lubiana.« Nič lepšega bi mi takrat ne mogel nihče reči. Poklicanih nas je bilo 24. Takoj sem začel pospravljati, spreje mati listke in naročila, veliK del železne rezerve — živila, šivarijo, nož sem raz delil fantom v svoji baraki in prijate ljem. Nekaj sem dal tudi Niku Pirnatu. Bone sem naslednji dan zamenjal za de nar. Vodstvo barake je prevzel Flajs. učitelj z Golega. Za namestnika je dobil Draga Vidmarja. 2e prvi dan sta imela dosti dela, ker je prišel nov, velik trans port iz Ljubljane, z njim veliko mladih. Niko Pirnat me je za spomin portretiral. Za nagrado sem mu dal kruha in masla, ki sem ga tisti dan dobil od žene. Do tedaj je vsak transport poklicanih odšel naslednjega dne. mi smo pa čakali do 3. junija, tj. skoraj dva tedna. Lo tevali so se nas dvomi, ali pomeni to odlašanje nekaj dobrega ali slabega za nas. Tovariš S. mi je rekel, da ne bi bil rad na mojem mestu, ker so v komandi videli, da nas vojaška oblast v Ljubljani zahteva v smislu odredbe o talcih. Peti dan so karabinjerji odšli nazaj v Ljub ljano in vzeli s seboj samo tovariša P. Brž smo mu dali listke za domače in potem videli, da so ga onstran ograje vsega preiskali. Cez nekaj dni so spet klicali vse, ki bodo odšli. Zdaj nas je bilo čez 80. tj. 60 več. Od prvotnih gre mo vsi razen Kovačiča iz moje barake. Doma je iz Borovnice in so ga že enkrat peljali v Ljubljano, pa so ga spet pri vedli nazaj. Bil je zelo razočaran in se nam je smilil. Obljubili so, da gremo ju tri. Ta jutri— domani je bil pri Italijanih stalni odgovor, kadar je kdo koga vpra šal. Spet sem bil pripravljen '.a odhod. Med vato v suknjiču, za trakom kopal nih hlačk itd. sem imel všite listke, na- fotografiji mlajšega sina v listnici pa sem imel naslove, pri kom se moram zglasiti v imenu tovarišev, če pridem na prostost. Naslednji dan 3. junija sem _vstal ob pol štirih in takoj so bili pokonci vsi Portret pisca, ki ga je narisal akademski slikar Niko Pirnat v koncentracijskem taborišču v Gonarsu Fot. Fr. Planina 277 fantje, ki so šli s transportom. Tudi mno go drugih se je zbudilo in mi še enkrat klicalo v slovo. Z vsemi sem se že sinoči poslovil. Drago Butina, ki je bil vedno tih in sva le kako malenkost spregovo rila, je bil pri slovesu ves solzan. Os- mošolec Smid, moj posteljni sosed in moj pomočnik pri upravi barake, Rado- van Matevžič, ki je imel ležišče za me noj, ter Ribničan Križman so z mano vred vstali, mi nesli prtljago in mahali ob ograji, dokler nismo odkorakali. Naj prej so nas klicali in postavili v vrste, nato so dali vsakemu črno kavo, hlebček kruha in košček salame »pasje radosti«. Potem smo oddali jedilni pribor, nakar so nas vklenili, razvrstili straže ob vr stah in smo odšli. Levico sem imel vkle njeno skupaj z desnico Andreja Škrabe, mladega fanta, ki je bil statist v operi. Sonce je hitro vzšlo. Polje je bilo zelo bujno, čisto drugačno kot ob našem pri hodu — murve, trta, koruza idr. Cesta je bila lepa in z veselimi obrazi smo ko rakali. Spet smo šli skozi vas Faultis, a to pot nas vaščani niso več gledali kot čudo božje. Poti je bilo za slabo uro in čudno, da smo jo tako oslabljeni vzdrža li. Misel, da gremo domov, bi nam dala moč za še daljšo pot. Pred progo v Bag- naria Arsa smo posedli v travo ob cesti in pojedli kruh in salamo, kdor jo je še imel. Potem smo dolgo čakali še na po staji. Ob sedmih je prišel vlak, posebej za nas. Mislim, da je imel le tri vagone. V kupe so nas spravili šest. Škraba je sedel ob oknu, zraven njega jaz, r.anj priklenjen, zraven mene star karabinjer. Z njim sva večkrat govorila. Nikamor ?e ni ganil. Povedal mi je, da ima kmetijo blizu Padove in je zdaj za delo sama žena z otroki, najemati mora delavce in jih drago plačevati. Rad bi že nehal s to službo in šel domov. Morje je bilo mir no, nebo jasno, vlak jo je hitro rezal. Eno uro smo stali na postaji v Trstu. Karabinjerji so dobili malico, mi pa smo sline cedili. Iz kupeja nismo someli. Zu naj so prodajali sveže češnje. Cez Kras smo vozili skozi vse postaje, ustavili smo se le v Postoj: '. a ne za dolgo. Ko smo se peljali mimo Planine in videli spet naše vasi s cerkvicami, smo kar umolk nili. Spet smo na domačih tleh. Ob šti rih popoldne smo dospeli na ljubljansko posiajo. Spet so ras razvrstili po štiri in štiri. Midva s Skrabo sva sama šla. na čelu sprevoda. Obkoljeni od karabi- njerjev smo uklenjeni korakali po Ma- sarvkovi in Metelkovi ulici. V belgijski vojašnici so nas spravili v vogalno sobo v pritličju, ki ima okna na Metelkovo ulico in proti vhodu vojašni ce. Posedli smo ob stenah po tleh in za čeli spet čakati. Bilo nam je dobro, ko smo bili tako blizu doma. Tedaj smo za slišali godbo. Skozi razpraskane šipe smo videli, da gre mimo pogreb. Spredaj vo jaška godba, vojaki, fašistični oddelki, visoki komisar Grazioli, general in viso ki častniki. Kar mraz me je oblil. Goto vo bodo spet streljali talce, morda iz med nas. Pred nočjo so nas 30 odpeljali v drugo sobo na nasprotnem koncu hod nika. Ves večer smo potem ugibali, ali smo sedaj mi na boljšem ali oni, ki so ostali v prvi sobi. Dajali smo si korajžo. da bomo šli mi prvi domov, saj so bili med nami Vrhničani, ki so ves čas govo rili, da so določeni za izpustitev. Drugi dan smo že zelo zgodaj vstali in nestrp no čakali, kdaj bodo odločili kaj o naši nadaljnji usodi. Sila počasi je tekel čas. Hodili smo po sobi gor in dol in ugibali, kaj in kako. Sploh nismo bili sposobni govoriti kaj drugega. Ko je bila ura 10 proč, so prinesli mizico na hodnik pred naša vrata. Prihajali so karabinjerji iz pisarne, prinašali akte, debatirali in se prepirali, odhajali in se spet vračali, da je preteklo cele pol ure. Nato so pokli cali Bartla, trgovskega pomočnika pri železninarj u Brezniku, ugotovili vse nje gove podatke, ga črtali na raznih sezna mih, mu vrnili legitimacije in ga odslo vili. Vprašal jih je, ali lahko gre domov, pa so odvrnili, da se razume. Skočil je po svoj plašč in zavoj, pomahali smo mu, pa ga že ni bilo več. Nato so na tak način obravnava'i pet Vrhničanov, sil.ic počasi med obilnim premetavanjem pa pirja. Ti niso smeli oditi, ker so jih poz neje celo skupino odpravili na postajo. Potem sem prišel jaz na vrsto. Ko sem opravil in dobil železniško legitimacijo in karto o identičnosti, ki so mi jo 27. februarja odvzeli, sem pograbil svoje stvari in hotel oditi, pa so me pridržali, češ da morajo imeti mojo fotografijo Odvedli so me na dvorišče, da je cam neki oficir fotografiral mene in še ne kega fanta. Nato me je neki prijazni bri gadir spremil do izhoda, odprl dvoriščna vrata in me spustil v Maistrovo ulico. Hitel sem skozi mesto pod Rožnik in ves srečen dospel do svojega stanovanja. Do ma je bil samo mlajši, osemletni sin. Kar planil je k meni in se mi ovil okoli vratu. Nekaj časa sva se samo stiskala in božala. Kmalu sta prišla iz mesta tudi 278 žena in starejši sin. To je bilo prijetno, blaženo svidenje. Po tolikih stiskah in duševnem ter telesnem trpljenju kar na enkrat spet doma v družini, kar naen krat spet človek! Sedli smo h kosilu, si pripovedovali, pa nismo vedeli prav, kje začeti in kaj povedati najprej. Spet sem imel domač kruh in domačo hrano. Kruh sem poljubil, preden sem prvi košček nesel v usta. Popoldne sva z ženo že tekala po me stu in obveščala svojce tistih, ki so pri šli s transportom, pa so še čakali v vo jašnici. Dva tedna sem nato obiskoval družine tovarišev internirancev in jim pojasnjeval razmere v Gonarsu. Ze prvo popoldne so prišli nekateri k meni na dom: Cirmanova žena s sinkom, žena slikarja Draga Vidmarja s hčerjo in starši dvojčkov Suknaičev, benjaminč- kov mladinske barake. Vsak dan so se nato oglašali svojci drugih tovarišev iz Ljubljane in okolice. Takoj sem nastopil spet službo in se zahvalil načelniku dr. Lovru Sušniku, ki je veliko pripomogel, da sem se vrnil domov. Vojno sodišče Mislil sem, da sem prost, a formalno še nisem bil prost. Cez nekaj tednov sta prišla pome dva karabinjerja in me od- vedla pred vojno sodišče (Tribunale Mi- litare di Guerra), kjer je preiskovalni sodnik kapetan Ravella vodil razpravo o tožbi policije, ki me je obtoževala pro- tidržavne propagande in udeležbe pri prevratnem združenju. S svojo šepavo italijanščino in s pomočjo nekega prav nika Slovenca, ki je gladko govoril ita lijansko, sem pripovedoval, da imam kot muzejski sodelavec navado iz lastnega zanimanja registrirati izredne dogodke v javnosti brez namena, da bi to uporabil v kakršnokoli propagando in brez zveze s kakršnimkoli združenjem. Konec sep tembra sem nato prejel oprostilno sod bo v italijanščini: »V imenu njegovega veličanstva Viktorja Emanuela III., po milosti božji in volji naroda kralja Ita lije in Albanije, cesarja Etiopije...« Najprej je navedena obtožba, potem ugo tovitev, da je bil utemeljen sum policije, vendar ni dokazov o prevratni propa gandi in je upoštevanja vredno obtožen- čevo zasebno, diletantsko zanimanje za dogodke ob racijah brez zveze s kakim protidržavnim združenjem. Na koncu je sklep, naj se proti obtožencu ne postopa. Hkrati z razsodbo mi je sodišče vrnilo fotoaparat in razvit film z zadevnim po snetkom, ki me je stal dobre tri mesece različnih zaporov in internacije v Go narsu. France Planina 279