C. C. Post ale. - Esce ogni mfcoledi e venerdi — 2 marzo 1927 Postmezn* številka 25 stotink izhaja vsako sredo in petek z jut raj. Stane za celo leto 15 L. » pol leta 8 * » četri leta 4 » Z* inozemstvo celo leto lir 40. >Vfl nuročila bre/. do> poslane naročnine se ne moremo ozirati. Qdgovorni urednik: Polde Kemperle. ¦ Ill« I III lr št. 17 V Gorici, v sredo 2. marca 1927 Leto X. Nejvankirana pisma s« ne sprejemajo. Og/asi f,c računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdujtt konsorcij »Gor. Strn* /ca. ••— i'isk Kalolišk* tiskarne v Gorici. Ri* v» Piazzulta it. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli $tev. 5. (prej Scuole). Teles, int. $1ev. 305. BMBtmwjra.^^^ikiuniaaBawanraAWC^u'wawiMMUamnTti s/«jWWWi-»'w^'JHMibanje ni vcč omc? jeno lc na borbo v kitajskih deže? Iah, marveč je pote^nilo v vrtinec vse večje evropske države. Če se bo t(> not izeimila iz kitajskih homatij kaka nova napetost med državami, bodo tega v precejsnji meri krivi Ar>^lezi. Oni nečejo in neee.jo do? 1'Ustiti, da bi sc njih svetovna veli= cina le količkaj osenčila. Veliki otrok postaja moder. ^ J-vropcjci so že pred nekaj leti Piistali s svojimi trgovskimi barka- cl1 k- °bali Rumenetfa morja. To* tj'1] !\a^C' so sc ^VdV v rcsn^c^ °^ a l s kitajskim zidom in sc branili \SCfJakar ie belo. Belokožcu ni bil «ovoljen vstop v rumeno cesarstvo. ^'tajski bonci (paqanski sveeeniki) ,° llcl}1 sv°.ic vernike, da bodo tuj= ^i a^.zclo usužnili. Kako prav so mcJi, eeprav so to podzavestno in naivno pridigovali! Podjetni an* Meski tr^ovei so se pa znali vsidrati . a]Prej ob obali, pola^oma pa so leli prodirati ob vsch rekah navz* ^»r m so ustanavljali svo.je trj^ov* ^Ke postojanke. Ob.jestno izkori, 'Scanje od strani tujcev je razkačilo -boksarje«, ki so začeli loviti in po* bijati Kvropejce. Bokserski vstanek Je porodila verska in plemenska mrznia in icza na izkoriščcvalcc. ^Pisano vstajo so prav brž udušili Vvropski topovi in kitajska vlada K bila odslej prisiljena odpreti Ev* r«Pcem vrata na stežaj. Ti so se zdaj^ prav dobro okoristili s pri= Proščino »velike^a otroka«, kot so ^'¦zivali 400 miljonski kitajski na, rocJ in so postali pravi öospodarji v dezeli. Anglczcm je obilnc mil.jo- \nViri"asala trßovina z opijem. Za H n ! ?° prišli že drus-i in Kitajcc tc/-l? k ,V svoJi domačiji »kuli«, bits ,belc^a eloveka in je moral N l ftdov°lien s pestjo riža na dan. ronciP na^in ju par stotisočcv Ev^ i>.icev vkovalo v nevidne veriac ijiv ko čebelica in siht podjeten. Le | varčnosti mnogi Brici ne poznajo. Ta vzorna pridnosi in podjetnost bo držala slovenska Brda po koncu, dn sc bedo prebilu skozi vse hude case. Naša Brda imajo še eno lepo skiu »no lastnost: Vsi Brici se čiitijo ko eno ljudstvo. Od Steverjana do Do? leni in od ixobalarja do Moše pozna enn vtis drugo. Na velikih briških cerKvenih shodih se zbirajo iz vseh vasi te deželice. Ta bratska vez med Brici naj ostane trdna in močna. Saj kii/e, kako ljubijo Brici svoje dornače kraje, ki so jili rodili in jim dajejo kruha. Tri častni znaki sioje na zastavi slovenskih Brd: Slovenska zvesio- ba -- kmečka pridnost — zavest vzöjemnosti in skupnosti. Najbolj zavedni in veljavni Brici delajo na to, da bi se ti trije častni znaki slovenskih Brd ohrunili. Tem prijateljem kličemo: Brda bodo ostiüa prava slovenska straža, če bosie v briške hiše razširili dobro domače časopisje, če bodo Brda tudi v bodoče živela skupno življd nje s slovenskim narodom! stari kulturni narod, ki je imel bo* .Uato kulturno življenje že pred Kv- ropo, le njene tehnike in modernih strojev ne; in to mu je bilo v po? tfubo. Po vojni se je »vcliki otrok« za* eel dramiti. Novi dull o samoodlo* eevanju narodov je se.^el tudi do Tihejia oceana. Iz državljanskih borb med naeionalistienim j 11.140m in severom Kitajske, se je porodila široka borba proti vsem tu.jcem. Ki= tajee hoee biti v svoji deželi sam ,i*ospodar. Anglež lovi tatu. V kratkih stavkih so naši bravei /e brali o vojnih pripravah okoli svetovnei^a morskej4a pristanišča Šanijaja. Južno-kitajska vlada v Kantonu je na svoje bojne prapore napisala lieslo: boj tujcem, vse njih r^redpravice morajo v koš! Mase Kitajee.v so prisluhnile ternu klieu. Kar je še manjkalo o.^nju plamena, so ga podpihovali še ruski at»enti. Severna armada maršala Čan^solis na, ki je prodirala proti ju.iju, se je tudi izjavila za boj proti tujcem. Za tem maršalom stoji namreč Ja- ponska, ki tudi ne more vee trpeti, da bi an.Llleška oblast v vzhodni Aziji tako naraščala. V Londonu so naenkrat sprevis deli, da se na vzhodu kuha bolj vro* ča juha. Niso prieakovali, da bi si okorni Kitajee upal podvzeti kaj resnej4a. Vso to kitajsko borbo so I si predstavljali nekako v taki luei, ki jo meee na kitajsko duševnost tale prizor: Zadnji teden so se kan- tonske čete približale prav do San- I'a.ja. Kitajci v mestu so upali, da bodo Kantonci vsak hip zavzeli me? «to; zato je izbruhnila stavka, ki pa j° je tujeem vdani general Li kut krvolok udusil. Med stavko se je neki An^lcž prav brczbrižno spre* hajal med razjarjeno kitaisko mno= žieo. Naproti mu pride kitajski vo- jak in mu zaene ^roziti s svojim bajonetom. Drezal mu je že prav pod nos. Kljub temu, da se je okro^ An^leža zbrula velika množiea, je An<,5lež ostal hladnokrvcn. Kar naenkrat snamc svojo eepico in po- krije z njo kitajskej»a vojaka. Vsa mncžica izbruhne v smeh in An; .Lilez je mirno odšel. Kitajske.L5,a o<«oreenja je bilo konec. To je ki? tajska duševnost. Toda to so le posamezni do.^odki. V resnici sc pa An^leži zavedajo, da so jim Rusi za^odli na Kitap skem prav poskoeno polko. Bolj* ševiške a^ente kitajska masa prav pridno posluša, ko jim pravi jo, da je treba vse Anqleze z njih medna* rodnimi ' po^odbami vred vreei v morje. Kajpak, da hodi to an.^leski tr,t*ovski politiki napak. Že davno pred vojno so sc v Aziji križali in* teresi ruske in an^leške politike. Tajna diplomatska borba je zdaj izbruhnila na dan. Papirna bitka. Vsi listi so že davno pred stavko v Sangaju pisali, da sta se Rus in An.L^lež udarila na kitajskih tleh. Ant*leski konservativni listi so od* loeno zahtevali, naj se prekinejo vse zveze s sovjetsko Rusi jo. Trez* nejše c»lavc v londonskem »Foreign Office« (ant*l. zunanje ministrstvo) so pa mirile, češ, da Rusija ni tako majhna država, da bi jo mo.^li kar prezreti. \ V eetrtek so pa le dobili v Moskvi •an.Ljleško protestno pismo, kjer za* htcva zunanji minister Chamber? lain, naj Rusi opustc protian.Ljlesko poiitiko, naj se nikar slabo ne izra? /ajo o on^leskem imperializmu, si* cer bo Anßlija prctr^ala vse stike z Moskvo. Antileško pismo je spi? sano prav v karajoeih besedah; da bi pa še bolj podertali svojo jezo, so v Londonu pismo za Moskvo iz? roeili kar'vratarju na sovjetskem poslaništvu. An.uleška bahavost je računala, da iim bo v Moskvi kar sree v blače padlo in da bodo Angleži kar v pa? pirni bitki zmagali. Iz Moskvc je pa prišel prav tako odločen od^ovor. Moskovski urad? ni list »Izvestja« sc sprašuje, zakaj so pa an.^leski ministri Churchill, Birkenhead in dru.i'i blatili Ruse, kamor so prišli? Iz Moskve so pri? šli *4lasovi, naj se v Londonu nikar ne vznemirjajo, ker ima vsaka dr* žava pravico delati svojo poiitiko. To jih je malce prestrašilo. Libc? ralni in delavski listi strašno na? padajo konservativce in pravi jo, da so ti v svoji nadntosti in s po- šiljanjem piscm vcč škodili Angliji kot pa koristili. Je pa še nekaj vmes. Sc nekje druLlje jc vzrok, da so si na An.i»leškcm ohladili prevroče t/lave. Še pred no je zaeela Anjjlija žu.aati proti Moskvi, je začela ti? pati v Varšavi in v baltiških drža? vah. Poljski je celo ponujala poso? jilo, da si svojo armado moderno opremi. Iz baltiških držav Estonijc, Letske in Litavske ter iz Poljske skuša zvarit močno obrambno črto proti Rusjji. Ko so to v Berlinu zve? deli, so jim vstala ušesa po koncu. Aha .so si mislili, za zdaj jc obrnje? na ta an.^leška fronta proti boljše? v'kom, ni pa reecno, da se ne bo, kadar r,e An.^ležem zljubi, obrnila tudi proti Nemcern. Nemčija bi spet prišla v xelezni objem. To svojo misel so Nemci na? pol odkrito povedali v svojih listih in dali Anqlji razumcti, da je zme? raj mo^oče, da se Nemec in Rus zvcžeta. Strah jc sinil Anqlezem v • kos Li in si.; brž poslali k nemskemu i zunanjemu ministru Strcsemannu na letovišče bivšcLUi svoje^a po? slanika v Berlinu lorda Abernoona. Ta ima nalogo Stresemanna poto* lažiti. V taki šoli še niso bili An* gleži zlepa. Računali so. da bodo s par strojnicami ukrotili Kitajce, pa j je zasmrdelo po smodniku prav bli? j zu Londona Prepričali so se, da bo kmalu orlzvonilo csvojevalni po? litiki veliki clržav, ki so grabile zemlje, ki jim niso pripadale ne po božjih, ne po človeških posta? vah. Sicer je še daleč dan, ko bo vsak narod v svojem domu svobo? den gospodar, a nauk iz te velike antjle.ško ? luske borbe je ta, da stva tirjajo svoje pravo. Okno v svet. Priznanje Rusije ni še odobravanje bol.iševizma. V parlamentarnem odseku za zu? nan jo poiitiko v Pra^i je kanonik Svetlik, poslanec čcške ljudske strctiike, v načelu pristal, da se Ru? sija prizna. Proti priznanju Rusije so se izrekli narodni demokratje in slovaška ljudska stranka. Pa tudi v vrstah eeške ljudske stranke ni še jasnosti. Glasilo češke ljudske stranke »Lidove Listy je obrazlo? zi'lo svoje stališčc. Katolicizem ni? ma s priznanjem Rusije nič opra? viti. To je čisto politična zadeva in priznanje Rusije šc ni istovetno s priznanjem boljševizma. Skoro vse države so Rusi jo vsaj de jure pri? znale; tudi katoliška Avstrija s pre? la torn Seiolom na ce'lu. Svoboden človek. Romunski kralj Ferdinand je ma* lo okreval. Zato mu je njc.ijov brat Viljem Hohenzollernski svetoval, naj gTQ v ] tali jo, kjer bi sc sreeala oee in iz.unani sin princ Karel. Kralj je bil ves vesel, da se bo mo? ge\ s sinom poravnati. Nenadoma pa pride v kraljevi dvor ministrski predsednik Avarescu in dolgo ijovo? ri s kraljcm. Ko odide, da kralj svojim dvorjanom na znanje, da ne bo šel iskat iz.aubljene^a sina. Men? da je tudi kraljica na strani mini* strskc^a predsednika. Konmnisti na Rumunskem? Policija v Bukarešti je baje za? sledila veliko zaroto komunistev, ki so pripravljali revolucijo. Med vojaške novince so delili brošuro »Mladi leninovec«, kjer jih poziv? ljajo k nepokoršeini do častnikov. Je pa veliko vprašanje, če je vse to res, ker na Romunskcm vlada že? lezni minister, ki je že kralj a spod« rinil. Trgovci pred politiki. Juj4oslovanske ^ospodarske orLa? nizacije so v do^ovoru z ruskimi z.a tr^ovsko poi4odbo, ki se bo kmalu podpisala. Tnjovs'ka pogodba je uvod v politično zbližanje med ob em a slovanskima državama. Zna? eilno je, da je ju.t^oslovanski »Rdeči križ« sprejel podporo od ruskega »Rdečei|a križa« za poškodovane po potresu v Bosni in Herce.^ovini, do? čim je podporo od vseh dniLjih od? klonil. Vse se razorožuje. Se ni še dobro posušilo ernilo na vabi'lu, ki jo je poslal ameriški pred? sednik velesilam za razoroževanje, že je ameriški parlament dovolil kredit za gradbo treh novih vojnih ladij. Ali ima Coolidjje svet za nor? ca ali Amcrikanci Coolidi^a? Stran 2. »GORISKA STRAŽA« Kaj dela? Nemški zimanji minister Strese? mann je na počitnicah v San Remu. Časopisje se prav hudo zanima. kaj ta nemški politik počenja. Gre spit v gostilno kozarec vina, hop. ze na? ' piše dopisnik. pol stolpca, kako je pil, od kod je tisto vino, kako je ime oštirju, pa še kaj dru.gega. Zadnjič je šel na francotfko stran v Nizzo in se tam sprehajal ob obrež? ju. Vsi listi so brž povedali, kje je tisla promenada, k-ako je bil Strese? mann oblečen in podobno. Ti opisi spominjajo na Čičerina, ruskega zunanjega ministra, ki je hodil po Kvropi in so listi še njegovo brado opisavali. To vse je znainenje, da je Stresemann zunanji minister — roo? čne države. Postni pstirski iist. Ker nam je bil letošnji pastirski list prepozno dostavljen, smo zad? njič le omenili, da jc izšel in da vse? buje tudi važno poglavje o katoliš? ki akciji. Uredništvo je tudi prista? vilo pripombo glede obvcznosti vpi? sa v »Balillo«. Popravljamo, da pod zakon o »Balilli« spada tudi »Avan? guardia«. Namen, cilj in konec posameznika. V prvem delu pastirskega pisma je govcr o namcnu in cilju človeko? vem: »Vprašanje o našcm namenu, cilju in koncu na tem svetu je za posameznika kakor tudi za skup- no človeštvo največjcga. odločil? nega pomena. Cilj. katerega na? meravamo doseči, je prvi pri na? šem mišljenju, a zadnji v dosegi kakc namere. Če pa zadnjega cilja in konca ne dosežemo, smo za? stonj delali in smo nezadovoljni. Vprašajmo torej, kateri je zad? nji cilj našega življcnja? Ta cilj mora biti prvi tak, da ga lahko vsak človek dosežc in drugič tak, da moie popolnoma in stalno za? dovoiljiti naš um in našc srce, z cno besedo, da more človcka na duši in telesu popolnoma osrečiti. Človek ima neugasljivo žejo po srcči; išee jo povsod, tudi v greš? nem vživanju. kakor zastrupljena miš, ki hoče ugasiti žejo po mla? kužah. Človeško srce je brezdno, iz katerega se izvijajo neprestani vzdihi, željc in hrepenenje po srcči. Vse posvetne stvari in do? brote, po katerih hlepi človek. so predmet trojnega poželjenja, ka? kor uči sv. Jancz apostol: Zakaj vse kar je mi tem svctu. je pože; Ijenje mesa in poželjenje oči in napuh življenju (Jan 2, 16).« Za tem slcdi razlaga, da je zadnji človekov cilj Bog in kakšna jc pot, ki vodi do tega cilja. O »katoliški akeiji«. V drugem delu pisma je beseda o katoliški akeiji a'li o katoliškem de? lovanju. Poslanica pravi: »Danda? nes se mnogo govori in piše o kato? liški akeiji, slovenski bi rekli o ka? toliškem delovanju, ki ga zadnja leta vsak papež gorko in neprestano priporoca. Že Lev XIII. ie v slavni okrož? nici Rerum novarum pestavil te? meilj katoliški akeiji, ueee, da se mora socialno vprašanje praktič? no rcšiti po krščanskih načelih. Papcž Pij X. je due 18. deccmbra 1903 v prvem letu svojega vlada? nja z lastnoročnim pismom podal katoliški akcijj glavne smcrnice; dne 11. junija 1905 pa je v daljši okrožnici (II fermo proposito) škofom Italije razfložil potrebo in način katoliškega delovanja, zato da se vedno bolj razšrja božje kraljestvo v posameznikih, v dru? žinah, v človeški družbi s poučc? vanjem kršeanskih resnic, z go* jitvijo krščanskih kreposti in z ¦deli duhovnega in telesnega usmi? Ijenja; z eno besedo. da se vse prerodi v Kristusu. Sedanji sv. Oče papež Pij XI. je brž v svoji prvi okrožnici Ub urcuno dne 23. decembra 1922 priporočil katoliš? ko akcijo kot »cno izmcd pogla? vitnih dušnopastirskih opravil«, ki spada »k duhovniški službi in krščanskemu življenju«. Zadnjc ease se tudi pri nas govori in raznravlja o katoliški akeiji. In ne malokrat se da iz različnih mnenj razbrati še dokajšnja nejasnost. Nadškof navaja okrožnico Pija X.: »Izvoljene cete katolieanov na* meravajo vse svoje žive moči ze? diniti, da bi z vsemi pravienimi in postavnimi sredstvi pobijali pro* ti kato'lisko izobrazbo; popravili na vsak način zelo hude zmcšnja? ve, ki iz nje izvirajo, zopet uvedli Jezusa Kristusa v družino, šolo, v eloveško družbo; vpostavili na? čelo avktoritete elovekove kot namestnika božjega; da bi si nad vse vzeli k sreu koristi ljudstva, posebno pa delavccv in kmetov s tem, da ne samo vcepijo v srea vseh versko načelo, ki je edini resnieni vir tolažbc v bridkostih življenja, ampak se tudi trudijo obrisati seize, olsßaii trpljenje, zboljsüti gospodursko siunje z do? brimi nvredbami; da torej delu* jejo na to, da javne postave od* govarjajo pravičnosti ter se po- pravijo ali zntrejo one. ki so nas* protne pravici; nazadnje, da sc branijo in vzdržujejo z resnično katoliškim duhom povsod pravice Boga in katoliške Cerkvc, ki ni^o nie manj svete. Ysebina vseh teh del, ki jih ve; einoma zastomjc in izvršujejo katoliški lajiki in jih ruzlično snu? jejo po lasinih potvebah vsakega nuroda in po posebnih razmerah vsukega kntja, je tako imenitno imenovana katoliška akcija ali akcijai katolieanov.« Kar je ležeee tiskano smo pod? erta'li z namenom, da se jasno raz? bere dvoje. Prvie: papeževa okrožs nica sama naviaja člane katoliške akcije k dejavnosti, k aktivnosti. Bere se med drugim: »da torej de* hujejo na to. da javne postave ods govarjajo pravienosti« in »da se branijo pravice Boga in katoliške Cerkve . . .« Vse to se pa da v da* našnjem ustroju družbe doseei le potom organizacije. Saj sleherna idejct mora imeti ljudi, ki jo širijo, branijo in zagovarjajo. Danes se to godi po veeini z glasovnico v roki. Če katoliški možje udruženi v kat. organizaciji ali stranki ne izbero iz svoje srede katcliških poslancev in voditeljev, potem pae ne pridejo v zakonodajo postave, ki bi odgovar? jale krščanskemu duhu. Drugie: papež sam piše, naj se »akcija« osnuje po potrebah vsa* kega naroda in po posebnih krajev* nih razmerah. To je popolnoma um? Ijivo. ker ima slehern narod lastno pretekiost, svojo duševnost in kul? turno stremljenje. Vcsoljna Cerkcv pa ne sprašuje po razlikah med na? rcdi, marvee vsakega z njemu last? no samobitnostjo vabi v svoj ob? jem. Razume se pa, da mora biti vse katoliško delovanje usmerjeno v enotni smeri in pod vrhovnim vedstvom Cerkve. Smrtna kosa. V soboto v jutrou je umr'l obee? znani zdravnik dr. Alcksij Rojie, bivši dežolni poslanec slovenske Ijiidske stranke. Doma je bil iz Za? lose pri Dombergu, kjer so ga v pondeljck tudi pokopali. Pokojnik ima za sabo dolgo življenje polno delovanja za javni blagor; umrl je star 82 let. Posebno se je zavzemal za slovenske Ijudske sole in otroške vrtce v Gorici. Goriški Slovenci se ima jo v vcliki meri njemu zahvaliti, da so njih otroci lahko hodili v slo? vensko solo. Pa tudi kot zdravnik je silno dosti dobrega storil. Skoro vse revne dijakc je zdravil brez? plaeno. Posebno stiarejši ljudje se še spominjajo, kako je vse hodilo k zdravniku Rojcu. Rajnik zapušča le eno heerko. Prva je urarla pred dvema letoma. Bila je poznana kot slikarica. Ohranimo umrlemu slovenskemu borcu easten spomin. N. p. v m.! Umrl je v Gorici obee znani tr? govec Anton Orzan starejši. Naši deželani so ga gotovo dobro pozna? li. Pokojnik je bil tudi dolgo let v mestnem zastopstvu. Kdo je pravi krivec? Gospod ucitelj Josip Jerkie u Podkraja javlja, da on ni plcnil »Jaslic«. Otrokom jih jc jemal šol? ski voditelj Ansclmo Vincenzo. čujemo, da šolska oblastva to za? devo preiskujejo, da bodo kazno? vala pravc krivce, ki so poteptali prefektova povelja. Knjigovodska tečaja za tajnike mlekarn. Naša goriška Zadružna zveza bo priredila dva knjigovodska teeaja za tajnike mlekarn. Eden se bo vr? sil v Cerknem 19., 20. in 21. marca, drugi pa v Kobaridu ali na Ider? skem 25., 26. in 27. marca. Udeležiti se ga smejo elani ali sinovi članov pri goriški zvezi velanjenih zadrug. Prijaviti se pa mora jo poprej pis? meno po svoji zadrugi pri Zadružni zvezi do 10. marca. Knjiga o Tirolski. Profesor dr. Herford z univerze v anglcškem mestu Manchcstru je spisal knjigo o južnih Tirolcih. Umrli talent. V Ljubljani bodo imeli prihod? nji tcden v dramskem gledališeu poseben veeer, kjer bodo brali šc ncobjavljene pesmi mladega našega kraškega rojaka, prerano umrlega Sreeka Kosovela. C"isti izkupieek od te literarne prireditvc bodo pora? bili zato, da izdajo zbirko Kosovc? lovih Pesmi. Nova Gorica. Pravijo, da imajo obeinski možje v Gorici velike naertc, kako naj sc Gorica preurcdi. Za prvo silo bodo goriško kvesturo prcnesli iz tesnih prostorov na Triavniku v ulico sv. Klare nasproti notredamskega za? voda. T&PA poleg bodo zgradili tudi izvozni in pokriti trg. (lez nekaj časa potem tudi palaeo z*i pestno ravnatcljstvo. Burne seje belgrajskega parlamenta. Opozicija se je z vsemi sredstvi spravila nad vlado. rfarea opozicio? nalnih strclov je notranji minister Boža Maksimovič. Opozicijske stranke so proti njemu dvignile obtožbo, da je pri zadnjih volitvah z nasiljem pripomogel radikalccm do zmage. Minister se je tch oeit? kov branil. Pri eni zadnjih scj so pa opozicionalni poslanci has med Maksimovicevim zagovorom pripc? ljali v skupščinsko dvorano r.agega cloveka, ki je bil ves marogast in oteeen. Mecl vikom in krikom so l^oslanci pripovedovali, da je tega človeka pretepel policijski uradnik Sokolovie. Na tern vzgledu je opo? zicija hotela dokazati, da vzdržuje notranji minister nasilju. Davido- vie je zato zahteval, naj vlada od? stopi. Toda obtožnica proti Maksi? movieu jc bila zavrnjena. Najbolj je pa vse poslance osupila izjava radieevca drja Basarička, da je no? tranji minister popolnoma nedol? žen. In dr. Basarieek jc bil prvi, ki ic podpisal obtožnico proti njemu. j Radieevci so vsi razburjeni vpili, i da je njihov tovariš ali podkupljen od radikalov ali pa je norec. Hoteli so ga vreei iz zbornicc. Višck za? ! eudenja je pa bil pozneje, ko je Basarieek povedal novinarjem, da 1 ravna po Radieevih navodilih. Tudi tukaj naj bo red! Prhajajo nam poročila z dežele o prav čudnem, oziroma naivnem po? stopanju nekatcrih občinskih tajni? kov. Zadeva se tiče novih osebnih legitimacij. V Opatjemselu n. pr. napi.se gospod obeinski tajnik v ru? briko »nazionalitä« pri vseh sloven? skih obeanih »italiana«. V sosed? njem Komnu in v Mirnu imajo slo? venski obeinarji izkaznicc pravilno izpoJnjene »nazionalitä slo vena«. Tako kot v Opatjem selu se godi menda tudi v Ajdovščini, doeim v sosednjem Lokavcu pravilno posto? pajo. Ne vemo, čemu to nepravilno postopanjc po nekaterih obeinskih uradih. Do kakih smešnih slueajev to lah? ko dovede. Gre morda gospodar z izkaznico, kjer stoji vpisano »nazio? nalitä italiana« po opravkih z doma. Nekje ga vstavijo orožniki in ga vprašajo po izkaznici. V njcj berejo, da je doticnik italijanske narodno? sti. Mož pia ne zna niti besedice italijanske. Če bi oblastva, ki so dala tiskati te izkaznice, prcdvidevala, da so vsi italijanski državljani obenem tudi vsi italijanske narodnosti, bi rubri? ke, kamor naj se vpišc narodna pri? padnost, sploh treba ne bilo. Kogar je rodila slovenska mati, ta je Slo* venec in tega naravnega dcjstva tu? di opisano postopanje ne sprcmeni. Višja oblastva pa prosimo, naj na? pravijo tudi tukaj ret!. Radičeva samouprava. V zagrebškem deželnem zboru imajo vso moc in vso besedo radi? čcvci. V oblastne odbore so izvolje? ni sami najožji pristaši Štefana Radiča. Komunistom in federali? stom sploh do besede ne puste. Po desetih letih. i Po 10 lctih molka se jc pred krat? * kim zglasil iz Rusijc vojni ujetni'k Jelerčie Jožef iz Vrabč. Bil je med tcm že proglašen za mrtvega. Do? bro je, da ni bil oženjen, drugače bi skoraj gotovo povzročil vclikc skrbi svoji ženi in njenemu drugemu j možu. Onim, ki pogrešajo še vedno j svojce, dokazuje tudi ta slučaj, da j je mogoee, da se tudi oni vrnejo. Davkariji v Ajdovščini. Pcnovno smo že v našem listu pi? sali c davkariji v Ajdovščini. Več? krar smo sc tudi že pritožili proti previsokcmu obdaecvanju. Kako postopa v mnogih slučajih ajdovska davkarija, naj priea tudi naslednji sluoaj: Neki kmct ima v bližini Ajdovšeine poleg kmetije tudi skromno mizarsko delavnico. Z mi? zarstvom se peča samo, ko je slabo vreme. Prej mu je pomagal pri mi? zarstvu tudi njegov sin, lvi je poro? čcn. Sin pa je že štiri leta bolan in ne dela popolnoma nie. Kmetu pri? nese mizarstvo k veejemu 600 do 800 lir lctnih. Ajdovska davkarija pa mu je predpisala 4000 lir dohod? kov. Opozarjamo g. davenega nad? zornika na ta slučaj, kakor tudi na splošno previsoko obdačevanje, ki nc odgovarja dohodkom naših ljudi. Mladinski shod. V letošnjcm juniju se bodo zbra? Ii na Dunaju k zborovanju katoli? ški rokodelci, ki so udru/xni v ta? kozvanih »Kolpingovih krožkih«. Duhovnik Koli)jng ie bil prvi, ki sc jc zavzel za rokodelčiče. Ustanovil jim je neke vrste prosvetnih in podpornih društev. Tudi v Slovcni? ji imajo take vrste društva. Ta se bodo tudi udcležila omenjenega shoda. Mescc dni potem pa bodo zborovale organizacije avstrijskc katoliške mladine. Tekma. Veliki pariški dnevnik »Matin« jc , razpisal nagrado za tistega fran? coskega letalca, ki preleti na fran? coskem letalu Atlantski ocean. Na ta način skušajo Francozi tekmo? ! vati z italijanskim lctalcem Dc Pi? ncdom, ki jc pravkar preletel ocean in ki ga v Braziliji navdušcno ea? stijo. »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Furlanski pesnik. Te dni je minulo 60 let odkar je umri največji furlanski pesnik Pe- ter Zorutti. Bil je avstrijski fi* nančni uradnik. »Cerkveni Glasbenik«. Prosim vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine (L 18.—), naj tü čim pre*j store, ker drugače se jim bo list ustavil. D. Doktorič, Gorica, Corso Verdi 37. Gospodinjski teča.j v zavodu šolskih sester v Tomaju. Z mesecem aprilom bodo čč. se* stre otvorilc v svojem zavodu v Tomaju nov gospodinjski tečaj, ki bo traial do konca šolskega leta. Kakor v zimskem tečaju tako se bodo tudi v tem poueevale gojenke teorctično in praktično v raznih gospodinjskih vcdah in opravilih, le da bo ueni načrt nekoliko skrajšan. Starši, ki žele poslati svojc hčcrke na ta prekoristni tečaj, naj pošljejo vsaj do 20. marca vodstvu zavoda tozadevno prošnjo, ki naj je kakor tudi vse priloge pisana na nekole* kovanem papirju. Prošnji priložijo: zadnjc šolsko spričevalo, zdravni* ško spričcvalo ter spričevalo o le* pcm vedcnju. Ako žclc natančnej* ših pojasnil, je vodstvo zavoda vedno na razpolago, samo prosi, da s^ priloži znamka za odgovor. Za invalide. Županstvo1 nam piše, da lahko vojni invalidi, ki vživajo državno podporo, vložijo prošnje za poseb* no zdravljenjc. Izključcni so inva* Hdi kategorije 9a in 10a. Prošnje je treba vložiti do 15. marca na po* krajinski narodni odbor za zaščito invalidov v Vidmu. (Rappresentan* za Provincialc dell' Opera Naziona* le per la protezione ed assistenza dcgli invalidi in Udine). Več se zve na anagrafskem uradu, odde* lck za pokojnine. Za tujski promet. V Opatiji se na vse načine trudi* jo, kako bi privabili čim večje šte* vilo tujccv na letovišče in v opatij* ske — hotele. Po vcčini so ieto* viščarji Madžari. Pae ne morejo po* zabiti, da so se oni svoj čas po* slavljali po Rcki in Opatiji. Vee do* bička ko od Madžarov si menda obetajo od Nemcev. Zato izhaja v Opatiji list »Abbazia«, ki je pisan v italijanščini in — nemščini. Slovenski mojster. V teh dneh so se zbrali v New yorku najbolj znameniti šahovski Jp-ralci. Med temi svetovnimi moj- *tri je tudi profesor Vidmar z ljub* Jjanskc univerze. Kosa se tako do* »rp z drugimi mojstri, ki se posve* ^ajo edinole Sahu, da prišteva sve* tovno časopisje V*dmarja med pr* ve šahovske mojstre na svetu. Tihe junakinje. V nemškem mestu Metz, ki je zdaj pod Francosko, je umrla pre* tekli teden sestra Glossinda. Re* dovnica je skozi 15 let dclala v bol* nišnici z radijevimi žarki. Ti žarki so pa silno ncvarni, kdor se jim preveč izpostavlja. Redovnici so morali odžagati dcsno roko. Potem je sc nekaj l«t vodila bolnišnico, a razjedajoca bolczen jo je položik na postclj in jo po dolgih mukah pokosila. — Približno isti čas, ko ie umirala ta žrtev, jc francoski pravdni minister Barthou pripel se* stri Mariji Perpetui znak francoske eastne legije, eno najvišjih odliko* vanj. Ta sestra skrbi že 46 let za kaznjcnce v ječah. Dela za njih dušni in telesni blagor. Minister j[.Vlou' ki je v ječi izročil visoko odhkovanje, je dejal v svojem go* l^rV' da mu ie to nalogo poveril m'nistrski predsednrk Poincare / Dcsedami. »Dobro delo boš izvršil, ^ <)dlikuješ to ženo, katere življe* JjL| lc ^ ena sama vrsta dobrih Ulica miljonarjev. Najbogatejša ulica na svetu je seveda v Ameriki in naravno v New Yorku. To je anamenita Park Avenna. V razkošnih palačah ob tej ulici živc sami miijonarji. Te družine potrosijo na leto 280 mil jo* nov dolarjev. Ubežni kralj. Bivši portugalski kralj Manuel je živel na An.Ljleškem, odkar so ga vr**li s prestola. Kar naenkrat je pa ztfinil in ga ni nikjer vee. Trud, ki se izplača. Tukajšnja dobroznana tvrdka »Vinoagraria« prosi naše eitatelje, da rešijo slcdečo uganko: . . . = splavajo marsikomu po vodi; . . . -~ vozilo; . . . ~ žuželka, ki piči; . . . = prva štcvilka v sešte? vanki; . . . cedi se v obljubljeni de* /cli; . . . —¦ žensko ime; . . . luža za napajunje živine; . . . = jih imamo pod nogami; . . . = posoda ga ima, pijanec pa ne; . . . = šivamo ž njo; ..." organ za gledanje; . . . = naj* veeja morska žival; . . . = žensko ime: . . . = škodljivi glodavec; . . . " drži hlače; ... -: Stritarjeva mhi- dinska pesem ».. . junaka«; . . . - l^tie, ki žvižga; . . . ~ drugi izraz za panj; . . . ~ vprežna žival; . . . ~ pero in ošiljen svinenik jo imata; ... - organ sredi obraza; . . . ~ /ensko ime; . . . ~ čaka pravičnika po smrti; . . . ~ vzklik; . . . — prve tri erke v abecedi; . ... — jed brcz nje ni dobra; . . . = drugi izraz za ilovico; ... - razjeda železo; . . . nesnažna golazen; . . . ulavna hrana Japoncev. Če boste zadeli prave bescde, ki pa ne smejo imeti vee kakor tri črke, in jih zapisali eno pod drugo, ho iz vseh srednjih črk nastal nav- zdol stavek, ki bo prieal o splosno znanem dejstvu o posnemalnikih znamke »Diabolo«, ki jih prodaja imenovana tvrdka. Rcšitvc je po^ slati ali pa prinesti oscbno tvrdki do na.jkasne.jc 17. marca. Tega dne bo žreb doloeil komu izmed resi* teljev pripade nagrada — en pos snemalnik za 35 litrov na uro po« polnoma brezplačno. Rešitev in ime izžrebanca bo objavljeno v »Stra* /A«. Nataneen naslov tvrdke najdc* te med današnjimi oglasi. Gospodarstvo. Jugoslovanski krompir. Prva pošiljatev jugoslovanskega semenskega krompirja je na poti. Naroeniki, ki so se priglasili za manjše množine, ga bodo dobili še ta teden v skladišču Zadružne zve* ze v Gorici, Corso Verdi 37. Veeja naroeila bodo prejeli naroeniki na domaeo postajo. Kdor še ni poslal naroeila za krompir, naj ne odlaša. Cene v Jugoslaviji raste jo vsaki dan, ker je le malo krompirja na prodaj. Kdor bo zakasnil z naroei* lorn, mora biti pripravljen na mno* go višje cene in razen tega sploh ni gotovo, da bo krompir prejel. Zgodnji nemški krompir ima goriška Zadružna zveza že v skladišču. Kdor žcli imeti dobro vr* sto zgodnjega krompirja za lastno rabo, ali pa za prodaj, naj pohiti z naroeilom. Naroeajte in širite »Gospodarski list«! Posojilnicam. Če naeelstvo posojilnice ne uteg* ne sestaviti bilancc za 1926, naj na* piše na prijavi namenjeni finanene* mu ministrstvu podatke iz bilance 1925. Naj nam to prijavo pa takoj pošljcjo, da jo bomo mogli oddati naprej še pravoeasno. Zadružna zveza v Gorici. Predujrni na vojno odškodnino in beneške obligacije. Pred nekaj mescci smo v »Goriški straži« priobčili elanek, v katerem smo pojasnili, katere predujme na vojno odškodnino plaea država v gotovini in katere v obligacijah (bonih). Več kot eden vojni osko* dovancc ölanka ni dobro razumel in se je obrnil do nas z razlienimi vpra* šanji. Čital je, da dobijo vojni osko. dovanci predujem vrnjen v go'.o* vini, ako so z delom pri stavbah pri* eeli do 10. januarja 1924. Prezrl pa je važcn stavek, da je predujem vr* njen v gotovini, samo ako je bil izphwan iz zulaga, ki gü je država dnla banki na ruzpolago tekom me? seen rnaja /92.3, in je zato naš čla* nek napaeno tolmaeil. Da bedo vojni oškodovanci glede predujmov na jasnem, priobeujemo v naslednjem še enkrat glavnc toe* ke v tej zadevi in siccr prav po do* mace, da bo zadeva vsakomur ra* zumljiva. Do 13. maja 1923 se je vojna od* škodnina izplaeevala v gotovini; za* kon o ben. obligacijah pa določuje, da se mora odškodnina po 3. 5. 1923 izplaeati v obligacijah (bonih). Vsa izplaci'la vojnc odškodnine izvrši finanena intendenca od tega dneva naprej v obligacijah. Kdor torcj ni prejel ni'kakega predujma od bank, dobi rzplačilo vojne odškodnine od tega dneva naprej od državc, torej v obligacijah; o tem ne more biti ni* kakega dvoma, pa naj je bila hiša obnovljena kadarkoli. Za vojnc oškodovancc pa, ki so dobili od bank predujme, veljajo sledeča pravila; 1) Ce so menico podpisali pred 13. majem 1923 (ne morda podpisali doma pri zadrugi, ampak prvi (^brok mora biti pred tem dncvom že izplaean) jim pritiee vojna od* škodnina do zncska podpisane me; nice na vsak način v gotovini. Ne pride tu vpoštev, kedaj so pričeli z zidanjem stavb in to velja za pred* ujme na hiše, na zemljiško škodo in na premičnine. 2. Po 13. maju izplačujc financa vojno odškodnino v obligacijah, banke pa so še imele zaloge, ki jim jih je država dala na razpolago pred tem dnevom. Poudarjamo, da pred* ujmi na zemljiško škodo in na pre* mienine, prejeli po 13. maju 1923, se vračuntijo vedno kot prejeti v obligacijah. Drdgo pa velja za poslopju. Kdor je prieel z zidanjem po* slopij pred 13. majem 1923 in jc do* bil predujem od banke do dneva, ko je imefla banka še zalog v gotovini — nakazan od države tekom me* .seca maja 1923 — temu pritiče vcj* na odškodnina na stavbe do zneska predujma v gotovini. Pozncje jc fi* nanena oblast to določbo omilila v toliko, da zadostuje, da je bilo delo priecto do 10. januarja 1924 Ostane pa v veljavi doloeba, da mora biti predujem prejet iz denarnega zalo* ga, ki ga je banka prejela od države tekom meseca maja 1923. Vdika večina vojnih oškodovan* cev iz goriške province je dobila predujem od hipoteenega zavoda v Gorici. Zato smo se obrnili do tega zavoda, da ugotovimo, do kedaj je imel zavod na razpolago zaloge v gotovini. Izvedeli smo, da je bil za* log izerpan dne 17. novembra 1923. Kdcr je toraj pri hipotečnem za* vodu podpisal menico na predujem in prejel prvi obrok še le po 13. maju 1923, pa vsaj do 17. novembra 1923, in jc z obnovitvijo posilopij pričel 10. januarja 1924 ali pa že poprej, iemu pritiee vojna odškod* nina na stavbe do zneska predujma v gotovini. Koliko časa je imel na razpolago zalog v gotovini Zvezni zavod v Be* netkah, bomo še nataneno poizve* deli in poročali. 3) Vojnim oškodovancem pa, ki so dobil predujem sc le potem, ko je banka že izčrpala zitloge v goto* vini, plača finančna intendanca predujem v obligacijah. Kdor je to* raj podpisal pri hipotečncm zavodu menico po 17. novembru 1923 (re* cimo dan pozncje t. j. 18. novem* bra 1923), temu država predujma ne izplača v gotovini, ampak v obli* gaeijah. Finančna intendenca mu odtegne takozvane »proventi era* riali« (razloček med gotovino in obligacijali), kar je nataneno raz* vidno iz likvi'dacijske pole, katero dobi vojno oškodovanec od finan* ene intendance. Primer: Janez Smola je prejel od banke predujem na vojno odškod* nino za hišo v znesku 15.000; fi* nancna intendanca izplaea vojno odškodnino in posestnik Janez Smo* la prejme od finamčne intendance obvestilo da je banki dolžan 700 lir, ter začudeno glcda in pravi: tu je pomota, podpisal sem vendar kon* kordat za 22.000 lir; prejei sem 15.000 lir, toraj mi pritiče še 7000 lir v obligacijah, o kakem dolgu na* pram banki niti misliti. Prcdsednik zadruge vojnih oskodovancev pa zir.devo takoj pojasni: Janez Smola je res nap-avil konkordat za 22.000 lir, poslopja so bila obnovJjena že leta 1920, a menico je podpisal, ko l so bili pri banki zalogi v gotovini • že izčrpani (kakor omenjeno pri hi* ; poiečnem zavodu cine 17. novembra ; 1923); predujem je toraj nakazan v i obligacijah. Financna intendenca je j obligacije v znesku 22.000 lir pro* j dala po dnevnem kurzu 65% in je I banki nakazala izkupiček 14.300 lir. Janez Smola bo moral banki vrniti 700 lir. Tako stojijo stvari danes. Upa* mo pa, da bo vlada uvidela težek | položaj, v katerega je zašel vojni oškodovanec ne po svoji krivdi in na kak naein zravnala razloček med onimi srečnimi, ki so dobili predujem še o pravem času in med onimi, katerim predujmi niso pri* nesli nikakih ugodnosti. Kaj je novega na deželi? Št. Maver. Tudi pri nas se je pojavila nova bolezen: izseljevanje. Dne 14. t. m. se je poslovil od nas in jc odrinil eez morje v Ameriko vrli elan in tajnik našega društva Pintar Franc. Sprejcl je tajništvo ravno v easu največje društvenc krize. Pred njim je scl v Ameriko tudi pod* predsednik Radinja C'iril. Oba nam bosta gotovo ostala tudi v tujir.i zvesta. — Prav lep dan je bil na sv. Valentina, ko smo praznovali god ctrkvenega patrona. Društveni pev* ski zbor je prav lepo prepeval pri rnaši in litanijah. Dober teden prej nismo vedeli niti za harmonij, niti za petje. S korajžo smo pa vse pre* magali. — Prav posebno zahvalo smo pa dolžni vcleč. g. monsgr. Koršiču, ki se tako zanima za nas zapušeene St. Maverce. Naj samo to povem, da je njegov brat zju* traj pred mašo na hrbtu princscl eez Soeo priprost lesen taberna* kelj, ki ga je g. msgr. prejšnji ve* čer dokoneal ... Kdaj nam bo da* no sezidati novo cerkev? Opatjeselo. Poročiia sta se g. Stanislav Jelen, bivši predsednik prosvetnega dru* štva in Stefanija Gorjan. Mlademu paru želimo sreeno novo pot živ* ljenja. Našc prosvetno društvo ni prav pri živih. Morda bo zdaj kaj bolje, ker se je osnoval godbeni odsek. — Marsikaj bi se lahko pi- salo o našem tajniku, ki si domiš* ljuje, da je on obeinski načelnik. Občinarji žele, da bi se bolj držal predpisov. Pa se prihodnjie še kaj oglasimo. Levpa. Dne 26. t. m. sta se poroeila Av* gust Testen in Ana Ipavec. Mladi mož je bil zvest elan tukajšnjcga bralnega društva in njegov pred? sednik. Ona pa večlctna po/rtvo* valna cerkvena pevka. Bog ju živi! Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Logaršče. Od raznih strani scm čul, tla na- mcrava io^arsku društvo »Naš Dom« prirediti s kupleti tcr dvema igrama zubavni večcr. Dasiravno je bilo dnc 20. februarja zclo mrzlo, sem se vendar vdelcžil njihovc pri* reditvc. Igrali so razne kuplcte tcr i,L*ri »Junaki« in »Čudna kupčija«. Vse se je lepo pričelo, kljub cstrc* mu mrazu, ki je bil v slabo zaprti dvurani — v skednju. l^ri, zlasti »Čudna kupčija« sta bili icpo poda- ni. Le to je pokvarilo celotni vtis i^re, kcr so govorili na odru pre* več v »dijaltžktu«. Ako mislite vpri* zcriti v prihodnje še kaj, vam sve= tujem, da ^ovorite v pravilno slov. jeziku, seveda brcz običajne.^a el= kanja. — Kupletistu bi svetoval, da vzame dru<4ič manj kuplctov, a da se jih btflje nauči na izust. I<4ral- ci so bili zclo dobro maskirani. Dvoranasskedenj je za zimski čas neprimeren prostor za- vprizoritvc. Opazil scm, da so ljudje trepctali mraza. Za zabavne večere je bolj primerna kaka velik.a kmctska izba, katerih <*otovo ne manjka v vasi. Po i.t*ri smo bili povabljeni v L{or? ko izbo g. Parvanje. Tam sc je vsak- do okrcpčal, ako jc hotel. Tukaj so tudi začela dekleta prodajati raz* glednice za šaljivo pošto. Svetoval bi vsem, da bolj sklenete svoje vr= ste ter se z večjim veseljem opri* mete društva. Pri nekaterih sem opazil, da so res požrtvovalno de* lali in se trudili, a nekatcri so pravi mlačneži. — Društveniki, le ju* naško naprej in vse zapreke bode* te tfotovo premat>ali. Upam, da pri* redite tudi maiski zabavni večer. Do tedaj pa do veselega svidenja. Udelcženec. Pečine. Le dolLjo se nismo oL>lasili v naši »Straži«, lahko reeemo v »naši«, saj jo ima naročeno skoraj vsaka dru* L!a hiša. Mislil bi si lahko kdo, da se nam tako dobro ^odi, ali pa da nas vee ni, ker pa ni ne eno ne dru* tjo, hočemo pa danes biti bolj prid* ni in povedati par novic. — Da smo pri zdravju, priča to, da že pol leta ni bilo nobenega smtrnciia slu* čaja. Dj?si je naša duhovnija maj? hna, ima vendar mnoj*o priletnih, kar je pač dokaz, da je zdrav naš kraj. — V t*ospodarskem oziru tu* di nismo zadnji. ()d povsod se čita o inlekarskih zadruLe ne dobi zabave in razvedrila v dru= štveni sobi, jo išče dru^od. Ravno« kar je pet let, ko smo zapoeeli z ob« novitvijo bivšc »Čitalnice« in pri= pravljali pot za ustanovitev »Pla- ninke«. Na delo torej ob 54etniei! Vrh pri Grahovem. Iskreno želimo, da bi se tudi iz naših krajev kaj eitalo v nam prc» ljubljeni »Gor. Stra/i«. Kakor pov« sod tudi pri nas ne smcmo reei, da se nam dobro Lodi. Kraj pri nas je hribovit, vendar pa precei rodovi; ten; his je okrojj trideset redko po- sejanih in raztresenih veeinoma ee= trt ure ena od druj»e. Vir ^lavnih dohodkov jc živinorcja. Mlekarno smo ustanovili pred štirimj leti. Moramo reei, da nam dobro uspe- va. V bližini mlekarne imamo tudi šolo. Pouk mladine se vrši redno vsaki dan odkar imamo stalnc^a ueitelja. Ker je sola in mlekarna v srcdini okoliša, je bila v šolskcm poslopju tudi poštna nabiralnica skozi deset let, ker je bila za vsa* kc.ua' na najbolj primernem kraju. Pred enim tcdnom pa pride Lra* i hovski poštni upravitelj in nam I prcmesti poštno nabiralnico skoraj do bukovske vasi. Racli te^a je za* vladala med ljudmi upravieeno ne* zadovoljnost. Zato pa prosimo in opozarjamo pošto na Grahovem, da naj da nabiralnico v kako bolj nrimerno hišo in sposobni osebi. Prosimo, ako je mogoee, da se to eim prej predru^ači, da nam ne bo treba posredovati pri višjem post* nem ravnatcljstvu. Neki dopisnik je pred časom trdil, da se pri nas preveč pije in kvarta. Povemo mu, da ne pozna j prav nie naših razmer. Mi sami do? bro vemo, da je posebno v danas* njih easih treba predvsem trezno? sti in varčnosti. Vrhovčan. Listnica uredništva. 1. Karolina Fiijdiga, Hrenovice: Vaš dru^i sin ni:na pravice do skrajšane vojaške službe. 2. M. S. V. B.: a) Pravice do po* kojninskih zastankov v letih 1920., 1921., 1922., 1923., 1924., in v 1. 1925. nimate; b) Ali ste vloiili prošnjo za priznanje italijanske^a držav- ljanstva? Darovi. Za .»Slovensko sirotišče«: Pre? plaeila za »Trojni cvet« 15 L 20 st: mesto cvetja na grab nepozabne.^a prijatelja vclezaslu/ncjla Dr. Ale* ksija Rojica daruje nadsvetnik M. Rutar 50 L; v isti namen Dr. An* drej Pavlica 20 L. — Srčna hvala! LE PREPRIČAJ SE! Kupi enako količino »Pekatete« in kakih drutfih cenejših vrst, pa se boš prcprieal, da so »Pekatete« znatno izdatnejše od onih druj»ih. Katere so tedaj cenejše? Zaneslji* vo prave v Vi> k<^ ori^inalnih za* vojih. Dr. A. Grusovin se je preselil s svojim zdravniškim ambulatorijel v ulico Arcivescovas do št. 7., I. nadstropje, nasproti škofije. Kmetska posojilnica v Komnu sklicuje REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeljo dne 13. marea ob 3V* po* poldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poroeilo naeelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za 1. 1926. 3. Volitev naeelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepenosti se bo vrsil obeni zbor pol ure kasneje z istim sporedom, ne ozirajc se na števi^o vdeležencev. Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU zadruße po vojni poškodovanih cerkva goriške nadškofije, ki se bo vršil v Gorici v knezonadškofijskem dvorcu dne 10. marca 1927 ob 10. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Poroeilo naeelstva. 2. Čitanje zapisnikov zadnjcLja obc. zbora in sej. 3. Stališee zadru.^e napram »Zve* zi« delavskih in produktivnih zadrui*«. 4. Stališče zadrut^e proti lastnim dolžnikom. j 5. Likvidacija zadru.Ue in imenova* nje likvidatorja. j 6. Slučajnosti. j Pridite vsi, ker je zadeva važna. I Načelstvo. i__________________________________________________ __ __________.....__^__________ Krojaškega pomočnika sprcjmem takoj. Naslov pove uprava lista. Z vedro jasnostjo, okrepljen s sv. zakramenti je odšel davi zarana iz srede ljubljenih svojeev na zadnjo skrivnostno pot zdravnik in bivši dež€^IjmL poslanec v starosti 82. let, po kralkem boju z boleznijo. V pondeljck 28. t. itl ob 11. uri dopoldne je bilo prepeljano truplo dragega pokojnika iz hiše št. 5 v ulici Contavalle na do- mačc pokopališče v Žaloščah pri Donibergu. Gorica, 26. februarja 1927. Užaloščena heerka in ostali sorodniki. Pro si se za tilto sožcilje. Kmetska posojilnica pri Sv. Luciji sklieuje svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR dne 13. marea t. 1. ob 3. popotdne v društvenih prostorih. Spored: 1. Poroeilo naeelstva. 2. Poroeilo nadzorstva. 3. Odobritev letnega raeuna. 4. Slueijnosti in predlo.ui. Načelstvo. Novi gramofoni, prcnosljivi, v obliki koveeka, velika izbira. Plo- see vseh vrst poskoenih popevk: Valencia, Creola, Sevilla itd. I^le in dru.ae potrebšeine. Knjigarna E. Wokulat & Co, Gorica, Corso V. \i. III. * 4. tel. 3—47. Soba, cventuelno tudi s hrano se odda Uospodični. — Naslov pove uprava. Dekle iz dežele vešča samo slo* venske.ua jezika želi vstopiti v <^o* stilno ali restavracijo, da bi se uei* la kuhanja. Najraje v Gorici. Na* slov pove uprava »Gor. Straže«. VODA »DELL'ALABARDA« proti izpadanju las. Ysebuje kinin in je vsled tega posebno priporoeljiva proti prehla* du in za ojačenje korenin. — Ste* klcnica po 6 lir — se dobiva v le* karni Castellanovich, Trst, via Giu* Hani 47 in v trgovini Fiedel v Go* rici, Via Carducci St. 9. — Lastnik F. Bolaffio. Lepo posestvo: 13 hektarov njiv, vino^radov, sadonosnika, travni* kov, Uozda in pašnikov; hiša z [jo* spodarskim poslopjem. Posestvo, katero leži 1 uro oddaljeno od Go* rice blizu državne ceste, se odda v najem ali proda najboljšemu po* nudniku. Pismene ponudbe na u* pravo »Goriške Straže« do 5. mar* ca pod: »Posestvo«. ZOBOZDRAVNIŠKI ATEL.TE ROBERT BERKA Gorica. sedaj Corso Verdi 36, Laboratory otvorjen že leta 19IS. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6., ob nedeljah in praznikih od 9.—12. Kmetovalci in vrtnarji, Pozor! Pristua in zajamčeno kaljiva poljska, vrtna, travniška in cvetlična semuna dobite le pri tvrdki „VlNOflGRilHIA" v Garni, Piazza delta Vittorio (TiroiH) št. 4 Vsi stalni in večji odjemalci dobijo zaslonj poucno knjižico iz vrtnar- stva, ki jo je izdala tvrdka. ZaHfevajte cenik! Lastnik: Just U^aj, agronom. CORSO VERDI 32 - ^ (nasi.) «• üorica (his» Cenfv«. Posoj.) VelihB zaiop č^Heaa piotns !z znsne towns RßBgniihapf S Ksymsrii?, yo^> wstna blago za porotencc hskor tudi veiike izbira moSkega in tmhm su&n», Blago soBidno! Gene zmerne? placard najvisje cene za kože lisic, podia- 1^ -m? •* ^^ ^_ ¦ sic, kun, zajcev, mack, veveric, jazbecev in m^. Jl I. %JP ^r • Delavnica za strojenje in barvanje WALTER WINDSPACH - Gorica, Via Carducci 6 Na željo daja pojasnila in prcskrbuje pasti.