Posamezna številka V20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 171.	V Ljubljani, v sMo dne 30. julija I92L
Leifl XLIX.
»SLOVENEC« velja
po pošti na vb3 strani Jugoslavije ln v Ljubljani: ■ za oelo leto naprej, K 240«—. sa 50I leta „ ., „ 120-— sa četrt leta „ ., „ 60-— za en mesec „ .. „ 20-—
Za Inozemstvo celoletno K *ft~.
E3 Sobotna izdaja: s Za oelo leto ..... £ 40 — ■s Inosemstvo . . . „ 55 —
l Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali n]o
prostor) sa enkrat . . . po K 6"— poslana itd. .. po K B*—
Pri vodjem naročilo popusti []
Najmanjši oglas 59/9ram KIS.
Izhaja vsak dan lzvzemSl ponedeljku in dneva po praz* alka ob 5. nrl zjutraj. ' j
mr Uredništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranttrana pisma se no sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. Str. 328.		Političen list za slovenski narod	■	Oprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Haonn poštne hran. 1 ljubljansko št. 650 za naročnino Ia št. 349 ss oglase 1 avstr. la češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hsro. 7563. 1
¥ čigavo zaščito?
Absolutizem ima lahko dvojno obliko, more biti prikrit pod plaščem zakonite oblike in more biti odkrit. Naša ustava orao-gočuje celo neke vrste parlamentarni absolutizem, ki v danem slučaju ustvarja iz parlamenta parlamentarno spako. Pomislimo: Gospod minister za notranje zadeve predloži zakonski predlog za zaščito države — kakor ga imenuje g. Svet. Pribičevič — ki naj se razpravlja po okrajšanem postopanju, kakor je to predvideno v členu 133. ustave, češ da spada ta predlog med one predloge, ki se pojmujejo pod imenom »unifikacija zakonodaje«, ker je namenjen za celo državo. Ker tu ne gre za izenačenje že obstoječih različnih zakonov, je jasno, da Pribičevičeva argumentacija prav nic ne drži. Notranji minister je moral imeti drug razlog za ta način postopanja, ki ga pa >— naravno — ne pove, ki je pa vendar povsem jasen.
Člen 133. ustave določa namreč, da skupščina rešuje predloge po skrajšanem postopanju z enkratnim glasovanjem in v celoti, ali jih neizpremenjene sprejme ali pa ne.
Tu je skrit zajec v grmu! G. Svetozar Pribičevič noče o tem kočljivem zakonskem načrtu daljših razprav, ki bi predlogu dale za vsak zakon potrebno jasnost, proti komunaj se uporabi, kdaj dasekdopregrešizoperzakon. Tega g. Pribičevič ne mara. Predlog nima , prav nobene podobe zakona, y njem kar j mrgoli raztezljivih, ne točno opredeljenih fraz, kakor »demonstracija surove sile proti državnim oblastim«, če se »dela mrž-nja proti državi«, če se »ogreževa mir ali spravlja v nevarnost javni red.« še več! Če obstoji »o s n o v a n s u m , da hajduko-vi sorodniki skrivajo orožje, municijo ali oboroženega vojaškega begunca ali zločinca sploh, se hajdukovi sorodniki do 4. kolena izselijo v kako drugo okrožje, ali pa kar celo selo, ako je okrožni načelnik prepričan, da podpira hajduke. Gospod minister za notranje zadeve bo že dovolil, da imenujemo take določbe goro-stasnosti, ki jih ne pozna noben zakon; g. minister se zaman sklicuje na belgijski zakon o pobijanju anarhizma ali na podoben švicarski in ameriški zakon, v katerem bi zaman iskali takih nebuloznih določb. Na sam sum ali na samo subjektivno prepričanje se ne naslanja noben zakon na svetu izvzemši Pribičevičev predlog.
Zločinci se morajo kaznovati, onemogočiti se morajo akcije teroristov, pa tudi resničnih protidržavnih elementov; tega nista v razpravi o Pribičevičevem predlogu zanikala niti komunistična govornika. Toda g. Pribičeviču gre za večl Rad bi imel železo v ognju zoper njemu, oziroma vladni kliki neljube stranke; ker je očividno pristaš naziranja francoskega kralja Ludovi-ka XIV., ki je dejal: »država sem jaz«, bo v očeh našemljenih »državotvorcev«, ki so v nevarnih časih stali ob strani grofa Tisze in pustili našo državo ustvarjati druge može, »protidržavenc vsakdo, ki se ne bo v naši državi strinjal s Tiszinimi metodami, četudi je načelen in stokrat nevarnejši nasprotnik vseh teroristov, anarhistov m drurfh enako malovrednih elementov kakor pa more biti kale veliki policijski mojster, ki ubija zle ideje zgolj s sabljo in zaporom in splošnimi frazami, mesto z načelnimi idejami, podprtimi z večnimi načeli krščanstva.
Da smo zadeli pravo, nam potrjuje Pribičevičev slovenski organ »Jutro«, ki za procvit države pozna samo eno sredstvo, s policijski pritisk : , in potijuje izjavo ministra Pribičeviča, češ da zakon ni naperjen samo proti komunistom kot takim, ampak proti vsem, ki se poslužujejo komunističnih metod. Kdo so ti? Pribičevič je povedal, koga misli, ko je prebral med drugim govor poslanca Brandnerja v Trbovljah v— kakor poroča »Jutro — ki je najboljši dokaz, da se mora dati zakonu za zaščito države čim širša podlaga. To se pravi, predlog ni naperjen samo — kar bi bilo povsem prav in potrebno — proti teroristom, anarhistom in sorodnim elementom, ampak proti vsem soc' dnočutečim s t r a m
kam, ako kljub svojemu programu z Mar-xovo teorijo o razredni revoluciji in diktaturi proletariata ne podpirajo slučajno direktno ali indirektno policajdemokratsko stranko.
Ker je tudi še v vladnih Ptrankah dovolj mislečih glav in se je bati, da ne bi pri temeljitem pretresu predloženega zakonskega predloga spravili vanj več jasnosti in
točnosti ter se otresli psihološkega vpliva zadnjih dogodkov, zato potrebuje minister za zunanje zadeve naglice, take naglice, s katero se nikjer ne obravnavajo tako važni in dalekosežni zakonski predlogi kakor je Pribičevičev, za katerim sicer stoje, kakor se zatrjuje, vsi člani sedanje vlade.
G. Pribičevič, izjasnite se, če nimamo prav!
Iz zakonodajnega odbora.
Belgrad, 29. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora je prišlo do ve-lezanimive, mestoma jako ostre debate med komunistom Kaclerovičem in ministrom Pribičevičem. — Začetkom svojega govora izjavi Kaclerovič, da je zakonski načrt proti komunistom samo posledica obznane. Komunistični klub ni bil nikdar udeležen pri terorističnih akcijah in komplo-tih, ampak je stal strogo na marksističnem stališču glede razrednega boja med buržu-azijo in proletarijatom. Vsak atentat rodi le še hujšo reakcijo in škoduje več ali manj onim razredom, radi katerih blagostanja je vzel kak človek v roke revolver. >Jaz vas nočem prepričevati o tem, da se kesamo, ko se nimamo ničesar kesati. To bo dokazala tudi sodna razprava. Glede atentata ne nosi komunistični klub nobene odgovornosti.«
Minister Pribičevič je rekel v svojem odgovoru, da se čudi posl. Kacle-roviču, da more govoriti na tak način. V naši državi obstojita sedaj 2 fronti: boljše-viška in protiboljševiška. Komunisti so zatrjevali na shodih in v časopisju, da hočejo uvesti diktaturo. Dokaze za to bo predložil merodajnim činiteljem. On je pričakoval, da bo posl. Kaclerovič izjavil, da nočejo komunisti nasilne izpremembe današnjega družabnega reda in da bo ravno vsled tega glasoval za predloženi zakonski načrt. Posl. Kaclerovič se je pa ravno nasprotno izjavil proti poostritvi kazenskega zakona za pobijanje anarhistične in komunistične propagande, čeprav predlagani zakonski načrt ni nič drugega kakor prepis tozadevnega ameriškega zakona, kajti tudi Amerika je hotela zaščititi državo. Obžalovanja vredno je, da se tudi naša vlada ni že zdavnaj odločila za tak zakon. Ako komunisti res obsojajo teror, zakaj so potem proti zakonu o zaščiti države? Tudi pok. Draškovič je imel dovolj povoda, da je izdal obznano, do katere ne bi bilo nikdar prišlo, če bi komunisti spoštovali splošno volivno pravico in res obsojali vsak teror. Oni pa so predstavljali v Moskvi našo državo kot razpadajočo, kjer manjka le še en korak do revolucije proletarijata. Državna j oblast doslej ni uporabljala drastičnih sredstev proti komunistom po vzoru samih komunistov v Rusiji. Danes pa komunistična akcija sama izziva odpor in ni ga državnika, ki bi se mogel izogniti odredbam v varstvo države in človeštva. Vlada je solidarna in pričakuje, da bo skupščina sprejela ta zakon.
Za Pribičevičem je govoril posl. Etbin Kristan, ki se izjavi proti predloženemu zakonskemu načrtu. On je za nastop proti teroristom v vsaki stranki, no odobrava pa postopanja proti strankam kot takim.
Na popoldanski seji je govoril komunist M i 1 o j k o v i č. On je rekel: Ako po-
gledamo listo obtožencev, vidimo, da so vsi ti atentatorji učenci buržuazije in revoluci-jonarni nacionalisti. Ta nacionalistična omladina je smatrala pod habsburškim režimom za svojo patriotično dolžnost, da vrši atentate proti avstrijskim političnim dostojanstvenikom, in ta omladina misli danes popolnoma pogrešno, da je njena dolžnost vršiti atentate na osebe, ki tvorijo zapreko osvoboditvi delavskih mas. V Ameriki nimajo zakona proti komunistom, ampak proti anarhistom, dočim je komunistična propaganda dovoljena. Tudi Švica nima zakona proti komunistom, pač pa izhaja tam eden najbolj razširjenih komunističnih listov. Komunistični pokret je zgodovinski pokret in dokler bo živel delavski razred, bo živel tudi komunizem.
Demokrat Voja M a r i n k o v i 6 se za ta zakon sicer ne navdušuje, vidi pa v njem rezultat onih živih socialnih sil, ki v državi delujejo. Za zakon so odgovorni komunisti sami.
V imenu zemljoradnikov izjavi posl. S t a j i č , da so oni proti vsakemu terorju. Roji se pa zlorabe tega zakona. Ako hočemo kopirati ameriške in švicarske zakone, moramo imeti tudi ameriško oziroma švicarsko policijo.
Republikanec G j o n o v i č smatra ta zakon bolj za izraz čuvstvovanja kakor pa za postulat logike. Zakon se ozira samo na eno vrsto sovražnikov države, ne vidi pa vojnih dobičkarjev in korumpiranega urad-ništva. Tudi proti tem bi moral zakon na-stopiti. Preden se postavijo komunisti na proskripcijsko listo, bi bilo treba počakati na pravorek sodišča. Poslanskih mandatov pa nihče nima pravice razveljavljati.
Po kratkem odgovoru ministra Pribičeviča na izvajanja posl. Stajica in Gjono-viča je bil zakonski načrt v zaščito države v generalni debati sprejet z navadno večino. Proti so glasovali republikanci in zemljoradniki, socialni demokratje pa niso bili navzoči.
Na današnji seji zakonodajnega odbora, ki se je začela ob 9. uri, je prvi govoril komunist N o v a k o v i č , ki izjavi, da se je komunistična stranka strogo držala sklepov kongresa v Vukovaru in je zato atentate najstrožje obsodila. Ideje komunizma se zaradi atentatov, ki jih zagreše posamezniki, ne more obsojati.
Nato je sledila špecijalna debata, ki je bila zelo kratka. Zakonski načrt je bil tudi v špecijalni debati sprejet z večino glasov. Proti posameznim členom so glasovali zemljoradniki, republikanci in socialni demokratje.
Zakonski načrt bo do jutri natisnjen in takoj razdeljen poslancem, tako da ga bo mogoče v soboto postaviti v skupščini na dnevni red.
Nove volitve za razveljavljene komunistične
mandate.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno) Ako bodo mandati komunističnih poslancev razveljavljeni, bo vlada že prihodnji teden določila
termin za nove volitve namesto razveljavljenih 58 komunističnih mandatov.
Vlada zahteva izročitev komunistov.
Belgrad, 29. julija. (Izvirno) Ker je mnogo komunistov, o katerih trdi preiskava, da stoje v zvezi z atentati, odšlo v inozemsko, on vlada zahtevala njih izročitev
diplomatskim potom. Med temi se nahaja tudi dr. Sima Markovič, ki se trenotrio mudi na Angleškem, odkoder namerava odpotovati v Ameriko.
Kratko zasedanje parlamenta.
Belgrad, dne 29. julija. (Izvirno.) Se- ko in bo trajalo približno do prihodnje danje zasedanje parlamenta bo jako krat- I nedelje.
Jutrišnja seja skupščine.
Belgrad, 29. julija. Jutri ob devetih dopoldne bo seja skupščine, ki bo določila dnevni red bodoče seje.
Preiskava o atentatu na Draškoviča koočana.
Zagreb, dne 29. julija. (Izvirno.) Preiskava glede atentata na ministra Draškoviča je končana. Preiskava je dognala štiri krivce.
Konferenca hrvatskih opozfcio-nafnih strank.
Sarajevo, 29. julija. Osrednji odbor hrvatske kmetske zajednice je imel včeraj svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni delegati, ki se udeleže v Zagrebu konference hrvatskih opozicional. strank, ki se vrši koncem tega meseca.
Vstaja v Skadru.
Pariz, 29. julija. V Skadru je izbruhnila vstaja proti albanski vladi.
Katastrofa v Rusiji.
Dunaj, 28. jul. (Izv.) ..Politiken« poroča iz Helsingforsa, da je mnogo vasi popolnoma opuščenih. Deloma jih je prebivalstvo samo zapustilo, deloma pa so popolnoma izumrle vsled lakote in bolezni. V nekem okraju, ki ima 39.000 prebival-' cev, jih je že v prvih dneh umrlo 7200 od gladu. Pred vsem so prizadete gubernije Vjatka, Orenburg in Uralsko področje.
»Pravda« potrjuje že priobčeno vest, da je svet ljudskih komisarjev znižal obrok kruha za prebivalce Petrogr. da in Moskve tekom petih dni najprvo ■/.- trideset in pozneje še enkrat za 30 odstotkov. Prehranjevalna kriza je združena tudi z industrijsko krizo. Pridobivanje petroleja je povsem ponehala in vsled tega ustavljajo tovarne druga za drugo obratovanje.
London, 29. julija. Agencija »Est-Eu-rope poroča: Vesti, ki jih prejemajo ofi-cijelni krogi v Moskvi, so izredno kritične, Centralni izvršilni odbor sovjeta zaseda permanentno. Glasom poročil, divja lakota v gubernijah Nikolajevsk, Odessa, Harkov, Poltava, Samara, Saratov, Ufa, Astrahan. Število gladujočih cenijo zdaj že na 40 milijonov. Kolera, tifus in druge epidemije so pobrale okoli 100.000 ljudi. Poročajo se tudi že slučaji kuge. Obenem z lakoto so se pojavile kobilice. Lokalne oblasti zapuščajo vasi in beže v mesta. Dozdaj se so-vjet omejuje na to, da postavlja kordone rdeče vojske, da gladujoči ne morejo prodreti na zapad.
Dunaj, 29. julija. (Izv.) Radiotelegra-fična poročila poročajo o splošnem begu prebivalstva iz južnih in vzhodnih guber-nij, o baiiditslvu, tatvinah, ropih in groznem razširjanju prostitucije. V bogati ufim-ski guberniji je propalo 80—90 % ozimine. Ljudstvo je travo. V Orenburgu se hranijo z ovčjim sirom, ki ga je še v izobilju, dočim vsega drugega manjka. Živina propada. V Vjatki ni žita niti za novi posev. Umrljivost je narastla na 203;. V baškir-ski republiki se ljudje hranijo s koreninami in beže čez Ural, pri čemer jih mnogo po poti umira. V saratovski guberniji me-ljejo živalske kosti. Inventar se za vsako ceno prodaja. Nemško povolžske kolonije so obdelale 70?,; zemlje, toda skoro vse je uničeno. Od 5000 ljudi v eni vasi jih 4000 pomita! Ljudje v stepi rujejo travo.
Grki poraženi?
Carigrad, 29. julija. Grški genialni štab, ki je še nedavno poročal o veliki zmagi nad Turki, je prenehal s poročili o svoji ofenzivi. Grki so kemaliste res porazili pri Afijun Kora llissaru, to je v centru turških postojank, in se približali Angori na 200 kilometrov. Kemal pašine čete so pa izvršile protiofenzivo na obeh krilih ter zavzeli za posledico, da bo grška armada odrezana od Smirne. Obenem se je Kemal paša obrnil na sovjetsko vlado, naj ta zasede Armenijo, kar bi Turkom omogočilo odposlati na grško fronto divizijo, ki je dozdaj stala na straži na skraj-
ali veliko nevarnost za tuje imetje, se kaznuje z ječo najmanj 5 let. Ako je storilec povzročal nevarnost za življenje mnogo ljudi, se kaznuje z ječo najmanj 10 let.
Členi XI., XII. in XIII. govore o neprevidni ali nedovoljeni uporabi razstrelivnili snovi brez slabega namena.
Člen XIV.
Kdor brez predpisanega dovoljenja pristojne oblasti hrani ali nosi strelno orožje in s tem krši javno varnost, se kazn.jje z zaporom do lota dni.
Člen XV. govori o kršitvi predpisov, ki se tičejo smodnika.
Člen XVI.
Ako državni uradniki, delavci vojne administracije, uslužbenci samoupravnih ieles, v kolikor vrše iste funkcije kakor državni organi, posamično, v večjem številu ali v skupinah prenehajo vršit' svojo službo v cilju štrajka, se kaznujejo z zaporom, kolovodje pa tudi z denarno globo do 10.000 dinarjev.
Člen XVII.
Kdor skuša ob času štrajka koga drugega ovirati, da bi delal, se kaznuje z zaporom do G mesecev, ako ne zagreše kakega težjega kaznivega dejanja. Ako se štrajkujoči proti odredbi oblasti zbirajo in se na poziv oblasti nemudoma ne raz-idejo, se kaznujejo z zaporom do enega leta iu denarno globo do 3000 dinarjev.
Člen XVIII.
Kdor na javnih shodih v odprtih ali zaprtih prostorih ali kjerkoli drugod nosi ali izobeša kakršnekoli znake, zastave ali napise kot protest proti organizirani državni oblasti ali kot znak pozivanja ali podžiganja, da se ustvari javno mnenje, kakor da obstoječi pravni red ni dober ali da ga je treba zamenjati z drugim potom prevrata, z ugo-nabljanjem zasebne lastnine, uničevanjem javnega miru, se kaznuje z zaporom ali z denarno globo do 50.000 dinarjev ali z obema kaznima.
Člen XIX.
Kdor samo prisostvuje manifestacijam proti organizirani državni oblasti (gornji člen), se kaznuje z zaporom do enega leta ali z denarno globo do 3000 dinarjev ali z obema kaznima.
Člen XX.
Ako pristojna oblast prepove kako manifestacijo proti državni oblasti ali kako drugo manifestacijo proti državnim interesom, s* vsi udeleženci, ki se na poziv oblasti nemudoma ne raz-idejo, kaznujejo z zaporom, a kolovodje in hujskači pa razen tega z denarno globo do 5000 dinarjev.
Člen XXI. govori o razpustu strokovnih organizacij, ki bi prekoračile svoj delokrog.
člen XXII.
Ostali zločini in prestopki iz splošnega kazenskega zakonika, izvršeni potom tiska in na javnih shodih in združevanjih, se kaznujejo po splošnem kazenskem zakoniku, v kolikor so njegove kazni strožje.
Milejše določbe pokrajinskih zakonov o tisku in o javnih shodih in združevanjih glede posameznih kaznivih dejanj, kakor tudi milejše določbe glede zbiranja, povrata in zastaranja nehajo veljali za gornja dejanja Ostale določbe teh zakonov, ki jih ne izvaja splošni kazenski zakonik, ostanejo še dalje v veljavi.
Nadaljnja dva člena govorita o pravdnem postopanju.
Člen XXV.
Za vsa kazniva dejanja po tem zakonu bodo sodila državna sodišča po svobodnem sodnijskem prepričanju, in sicer nujnim potom. Ako sodišče po svojem svobodnem prepričanju smatra, da zasluži obtoženec posebno olajšanje kazni, se more namesto v tem zakonu predvidene ječe izreči obsodba v zapor.
Člen XXVI.
Vse temu zakonu nasprotne določbe splošnega kazenskega zakonika in drugih vsporednih kazenskih zakonov, kakor tudi zakona o tisku, zakona o shodih in združevanju in drugih zakonov, se ne bodo uporabljale, v kolikor so temu zakonu nasprotne, dokler bo ta zakon v veljavi.
Celovec, 29. julija (DKU) Ustavodajni deželni zbor je danes sklenil, da se takoj razveljavijo omejitve prometa z živino, ki še obstajajo, in da se takoj odpravijo maksimalne cene za meso. V odgovoru na vprašanje glede tega, da se delajo teškoče Korošcem pri potovanju v Jugoslavijo, se je odgovorilo, da so imeli ponovni protesti deželne vlade radi pasivnega zadržanja jugo-slovensldh oblasti le malo uspeha. Vlada bo napravila korake pri zveznem ministrstvu za zunanje zadeve, toda interpelanti morajo predložiti natančen materijal. Na vpra-
šanje slovenskega posilanca Poljanca radi sramotenja in klofutanja dne 5. julija, se je odgovorilo, da je krivec 20 letni mladenič in da vlada ostro obsoja to sramotenje ter cla bo storila vse potrebne korake, da se sot rilec, ki je dal poslancu dne 5. julija klofuto, kaznuje,
KoroSko.
Koroški dež siv i zbor, O izvolitvi deželne vlade in da je bil izvoljen za deželnega upravitelja socialni demokrat Flori-jan Groger, ste že poročali. Podpredsednik (prvi namestnik) je nemški svobodo-mislec Vincenc Schumy. Izmed deželnih svetnikov so trije socialni demokrati in dva nemška svobodomisleca, med tema tudi bivši »Landesvenveser« dr. Lemisch. Od namestnikov je krščanski socialec le eden.
Značilno je, cla poročilo v »Klagft. Zeitung« dne 23. julija o dotični seji ne omenja Slovencev niti z besedico.
V	svojem nastopnem govoru — sicer dokaj praznem — je deželni glavar Groger povdarjal, da je postala Koroška prosta dežela, v koji so vsi, možje in žene, poklicani, da odločilno vplivajo na občinske uprave in na deželno zakonodajo na podlagi splošne in direktne volilne pravice. (Na Koroškem imajo ženske volilno pravico.)
V	nadaljneni govoru je omenjal Groger glasovanje 10. oktobra 1920 čisto na kratko — rekoč, da je bila to izjava za republiko; obljubil je zvestobo za zvestobo ter politiko narodnega sporazuma, ne da bi bil omenil, da še živi na Koroškem avtohtoni slovenski narod.
Vodilni motiv za vlado — pravi Groger — bo: Obramba republike in njenih demokratičnih naprav, visoko spoštovanje svobode mišljenja, demokratizacija ■uprave, sodelovanje pri podržavljenju ljudskih in meščanskih šol, i. t. d. (To zadnje bo seveda najvažnejše pri zadnjem po-nemčevalnem delu na slovenskem koroškem ozemlju).
Ko je še nekoliko pokadil bivšemu predsedniku Lemežu, je kor.:al rekoč: Mir senžermenski in verzajlski je obtežil nemški narod s strašnimi bremeni. In vendar ne opustimo upanja, da pride za Nemčijo in Nemško Avstrijo zopet dan veselja: Združitev Avstrije z Nemčijo.
Pri volitvah v odseke je bil izvoljen edino v deželni in gospodarski odsek slovenski poslanec Ferdinand Krajger.
V	zvezni svet na Dunaju jj poslala koroška deželna zbornica dva socialna demokrata Lukasa in Neutzlerja, ter enega kršč. socialca mest. župnika Walcherja. —
Za Slovence pa tudi ocl te koroške deželne zbornice ni pričakovati nikakih dobrot, kar se vidi že iz tega, da jih novi deželni upravitelj Groger sploh ne pozna in poznati noče.	F. K—n.
Za avstrijsko - češko zbližanje.
LDU Praga, 28. julija. (DunKU) Ofici-ozni »Prager Abendblatt« prinaša uvodnik z naslovom Dobro sosedstvo : k bližajočemu se sestanku predsednika Masaryka z avstrijskim zveznim predsednikom dr. Hai-nisehem. V članku veli med drugim: Vsa razvojna tendenca kaže, cla se bo razmerje do Avstrije obrazilo čim dalje ugodneje. To je tudi želja vseh treznomislečih. — List izraža mnenje, da bo le dobro razmerje med sosednjimi državami zajamčilo srednje-evropski mir ter odvrnilo balkani-zacijo, katere so se svojčas bali. Sestanek Masarykov s Hainischem je znamenje obojestranske dobre volje. Čim prej bo po vojni povzročena nenormalnost prometa odstranjena, čim prijaznejše bodo razmere
med obema republikama, tem prej se bomo bližali gospodarskim predvojnim razmeram, po čemer stremi pač vsaka razumna državna politika.
Polltline novic«,
+ Velik shod v Trbovljah. — Namesto poslanca Gostinčarja, ki je bil brzojavno pozvan v Belgrad, je poročal na sestanku Rudarske zveze zastopnik Jugoslov. strokovne zveze delavski duhovnik g, Komli-nec- Sestanek se je razvil v veličasten shod1. Delavstvo, brez razlike strank, je napolnilo dvorano in zunanje prostore. Izvajanja je prekinjalo večkrat burno pritrjevanje. Izvajanja so se tikala načel krščanstva. Spre-, jeta je bila soglasno in s splošnim pritrjevanjem resolucija za rudarske vpokojence. — Rudarji zahtevajo, da vlada prisili družbo ali pa sama priskoči na pomoč. Stari, oslabeli rudarji dobivajo zdaj od 5 do 28 Ki mesečno iz bratovske skladnice! Potem paf naj žive ali poginejo!
+ Mažarslce priprave proti naši dr• žaviP »Riječ« javlja iz dobro poučenih virov, da pripravlja mažarska vlada organizacijo terorističnih čet, ki bi imele začeti akcijo v naši državi s tem, da bi vršila atentate na regenta, ministrskega predsednika, bana dr. Tomljenoviča in druge. Vodja te organizacije je zloglasni Gagli-ardi, ki prejema madžarski denar in z njim nabira bivše madžarske rdeče čete jj ta namen.
+ Razmejitveno vprašanje med Avstrijo in Mažarsko. Razmejitveni odsek za Avstrijo in Mažarsko (polkovnik Graven za Anglijo, major Jocard za Francijo, major Calma za Italijo in polkovnik Jamaguči za Japonsko) se je danes ob prisotnosti av* strijskega delegata, rninisteralnega svetni-, ka Neugebaura in mažarskega delegata polkovnika Keresztesa sestal k ustanovni seji v Gradcu.
+ Nepoštena žurnalistika. Pod tem naslovom smo v včerajšnji številki povedali svoje mnenje o zlobnem zavijanju in poročanju belgrajske >Politike«. Danes nam je slučajno prišel v roke demokratski listič »Narod« iz Subotice, ki je sedaj pri-capljal za »Politiko« in piše v istem smislu gjede našega poročila z Dunaja. Z njegovim, popolnoma v policaj-demokrat-skem, denuncijantskem stilu pisanim poročilom iz Ljubljane, se nam ne zdi vredno pečati. O tej žurnalistiki smo povedali svoje mnenje že včeraj.
+ Proti separatizmu v Bosni. Na nedav nem sestanku Hrvatske težačke stranke V Bosni je bila sklenjena resolucija, katere drufif det se glasi: »Ker se je skoraj v vseh mestih Bosne in Hercegovine pokazalo, da so vse dosedanje skupne manifestacije povsem srbskega; značaja in se navadno spremene v demonstracije proti Hrvatom in hrvatstvu, se pozivajo vsi Hrvati v Bosni in Hercegovini in vsa hrvatska društva, da odsedaj naprej ne sodelujejo več pri teh manifestacijah, dokler ne dobimo po^ polne garancije, da bodo v resnici skupne, t. j. tako srbske kot hrvatske in da se ne bodo spreminjale v protihrvatske demonstracije.
+ Albanske metode. Liberalno časopisje objavlja s slastjo sodno zadevo učiteljic P. z D. 13 kaj je na zadevi? Občinski tajnik in sluga obenem ju je ovadil iz maščevanja, ker nista marali za njegovo in njegovih bratov družbo. Obdolžil ju je, (ia občujeta z gospodom kaplanom, ki je pa obenem katehet. Ovadbo je izročil okraj. šol. nadzorniku Rapetu. Ta jo takoj odredil suspenzijo — brez vsake preiskave celo! Izvedbo suspenzi je pa so mu preprečili drugi, ki še niso za tako >mesar-sko postopanje« kakršnega si je zaželel g. Rape in so spravili zadevo na pravilno disciplinarno pot. Ko sta učiteljici zvedeli, česa sta obdolženi, sla vložili proti ovaduhu tožbo. Šolska oblast, če bi bila objektivna in pravična, morala bi počakati izida sodne obravnave in še-le na to ukrepati potrebno. Mudilo pa se je tako, da se je že v zadnji seji višj. šol. sveta sklenilo premestiti obe in sicer službeno, da bo red na šoli. Kdo pa je povzročitelj nereda na šoli — ni to pravična oblast preiskala, dasi pošteni ljudje s prstom kažejo nanj. Gospodični učiteljici sta v kraju splošno
nem vzhodu. Sovjetska vlada je pooblastila generala Brusilova, da prevzame skupno vojaško akcijo s Kemal pašo in sploh vodi vso diplomatsko in vojaško stran ruske politike v Perziji, Afganistanu in indskili obmejnih ozemljih. Ker pa jo med Kemalisti močna struja, ki je proti preveč intimni zvezi s sovjetsko Rusijo, je angorska narodna skupščina še vedno za mirno rešitev orientalskega vprašanja v sporazumu z Anglijo in Francijo. V kratkem je pričakovati iz Orienta jako važnih dogodkov.
Zakonski nm\ za zaščito jav-nena reda.
Zakonski načrt za zaščito javnega reda, ki ga je vlada 28. t. m. predložila zakonodajnemu odseku, ima v glavnem naslednje določbe:
Čleu 1.
Kot zločin v zmislu kazenskega zakona se smatrajo tudi sledeča kaznjiva dela:
1.	Vsaka razmnožitev po tisku, zlasti potom knjig, plakatov ali objav, izdajanje in širjenje takih tiskovin, ki imajo namen demonstracije proti državnim oblastem, ki so predvideno po ustavi, ali z namenom vobče, da se ogroža mir ali spravi v nevarnost javni red, kakor tudi vsaka tem potom ali ustno izvedena anarhistična propaganda, istotako če se taka propaganda naroči drugim osebam, dalje ako se poskuša s surovo silo ai na drug način terorističnim potom premenili politični ali ekonomski red;
2.	vsako organiziranje, podpiranje ali članstvo v drušivu, ki bi imelo za cilj anarhizem ali teiorizem ali v obče kak delikt, ki je predviden pod 1;
3.	dajanje v najem v katerikoli obliki prostorov ali zgradb za zborovanja osebam, ki imajo za cilj pripravljanje dela pod 1. in 2., ako o tem cilju lastnik ni obvestil vlade;
•i. vsaka propaganda za vojaško pobuno, ali da se vzbudi nezadovoljstvo med vojaštvom, ali da bi se državljani ne odzvali vojni dolžnosti, vsako delo za omejitev proizvodnje, poprave ali prenosa vojnega materiala ali nabav za vojsko, kakor v obče vsa antimilitaristična propaganda;
5. vsaka zveza s kako oseoo ali kakim društvom v inozemstvu v svrho pomoči iz Inozemstva, da se pripravi revolucija v državi ali kaj druzega, kar je predvideno v prejšnjih točkah, kakor tudi vsako podpiranje kakšnega inozemskega lista ali društva od strani kake osebe, nahajajoče se na teritoriju naše kraljevine, ako le osebe ali društvo delajo proti redu v naši državi;
(3. vsaka proizvodnja ali nabava orožja in orodja kakor tudi skrivanje municije in eksplozivnega materiala v prej omenjene svrhe.
Člen II.
Kdor naredi katerokoli delo, označeno v členu I. tega zakona, bo kaznovan z ječo 20 let, v težjih slučajih poleg ječe tudi z izgubo državljanske časti kakor tudi z denarno kaznijo od 1000 do 100.000 dinarjev. Proizvodi kaznjivih del se kou-fiscirajo. V svrho hitrejše in lažje preiskave je v takih slučajih dovoljeno preiskovalnim oblastem, da vrše po potrebi preiskavo tudi ponoči.
Člen III.
govori o odredbah proti hajduštvu: skrivališča hajdukov zunaj vasi naj se pociro, sorodniki hajdukov iu osebe, ki so na s u m u, da skrivajo orožje ali hajduke, naj se preselijo v druge kraje; iz enakega razloga more okrožni načelnik odred:ti razselitev celih vasi in bivališč, ako je prepričan, da podpirajo hajduke.
Člen IV.
Skrivanje hajdukov, odmetnikov in ubežnih oboroženih oseb, se kaznuje z zaporom do desetih let in z denarno globo do 10.000 dinarjev.
Člen V.
govori o odredbah proti krvni osveti, člen VII. o vojaški pomoči o priliki izgredov in drugih nujnih slučajih, čl. VII. o preskrbi vojske v krajih nemirov.
Člen VIII.
Na zahtevo notranjega ministra ali ministra za vojno in mornarico se dodeli potrebno število vojaštva na službovanje k žandarmeriji, kadar se le-ta izkaže kot nezadostna na vzdržanje javnega reda in orožništva ni mogoče takoj ojačiti.
Člen IX. govori o pohajkovalcih in moralno padlih osebah, ki se po prestani kazni oddajo na prisilno delo, mladoletni pa v vzgojevališča.
Člen X.
Kdor uporablja razstrelivne snovi in vedoma povzroča nevarnost za življenje kakega človeka
LISTEK.
Zlatomašnik svetnik J. Aljaž.
V ponedeljek, dne 25. t. m. je obhajal Jakob Aljaž na svojega godu dan zlato mašo. To pa v taki duševni in telesni sve-žosti in čilosti, da če bi ne bil človek videl njegovih sivih las, bi po mladostnih kretnjah, svežem glasu soditi, moral sklepati: novomašnik je.
Aljaž je širom Slovenije in preko njenih meja tako znan po svojem vztrajnem in čudovito plodonosnetn delu za slovensko ljudstvo, da bi podroben opis njegovega življenja in delovanja njegovemu slovesu komaj mogel kaj pridodejati. Zato naj ob tej priliki poudarimo samo par bolj značilnih potez.
Rojen je bil 0. julija 1. 1845. v Zavrhu pod Šmarno goro v pošteni, premožni kmetski hiši. Njegov oče se je kot šmarno-gorski ključar n. pr. posebno trudil z zbiranjem prispevkov za krasni veliki šmar-nogorski zvon, ki je moral, žal, tudi pasti kot žrtev vojske. Kot dijak jo bil Aljaž vedno odličnjak, večinoma je pa še odlič-rjakom prvačil. Po maturi je šel na Dunaj študirat filozofijo, pa ga je klic božji pri-vedel nazaj v domovino, kjer se je posvetil bogoslovskim študijam in jih z izredno izvrstnim uspehom dokončal. Kot duhov-
nik je služboval v Tržiču, kjer je bil tudi šolski ravnatelj in okrajni šolsiri nadzornik za radovljiški okraj. Pozneje je prevzel dobravsko župnijo, nato pa se je preselil na Dovje, v vznožje Triglava, kjer še danes deluje z vso vnemo kot dušni pastir. Plodovi njegovega duhovniškega delovanja so se pokazali v prekrasnem, gen-ljivem sijaju, ko se je od župnišča proti cerkvi razvil čudovito pester sprevod in se je kot venec ovil krog njegove častite, ljubljene glave, in so mu pri vhodu v cerkev kot svojemu ustanovitelju oziroma pospe-ševatelju v gorkih, otroško vdanih čestitkah voščili srečo: tri Marijine družbe, Orli, Orlice, izobraževalno društvo, delavsko društvo, občinski zastop, jeseniško orlovsko okrožje ... Pri vstopu v cerkev pa ga je domači cerkveni zbor, ki ga zlatomašnik Aljaž še danes sam vežba in uči in, kadar ni zadržan, sam orgla, z jasnimi, veselimi glasovi pozdravil kot svojega pe-vovoclja: Zlatomašnik, bod' pozdravljen!... Slavnostni govor v cerkvi je imel g. dekan Lavrič, ki je v kratkih, točnih obrisih poudarjal pred vsem njegovo vztrajno pastirsko delo in ljubezen, ki vlada med njim kot pastirjem in ovcami, pa tudi njegove zasluge na kulturnem polju.
In res je Aljaž bodisi kot oseba, bodisi kot kulturni delavec jako izrazita prikazen. Za razvoj turistike je malokdo toliko delal, pu tudi komaj kdo toliko lastnega
premoženja žrtvoval kot Aljaž. Triglavski stolp (Aljažev stolp), koča na Kredarici, lična kapelica na Kredarici z vso potrebno opremo — še zvonček, ki naj iznad nje vabi k božji službi, ni pozabljen — Aljažev dom v Vratih, ki ga je dvakrat postavil, pričajo o njegovi ljubezni do krasote naših planin, pa tudi o požrtvovalni ljubezni do potnikov, ki so v teh divje romantičnih krajih posebno potrebni počitka in varnega zavetja. Tega se planinci dobro zavedajo, saj mu je odbor SPD poslal po svojem odposlancu posebno iskrene čestitke, velilta družba odličnih turistov pa iz Aljaževega doma v Vratih prekrasen šopek planinskih cvetlic s Triglava. Njegove zasluge za planinstvo so posebno velike zato, lcer je pravzaprav šele on vna-njemu svelu odkril lepoto naših visokih planin ter jim omogočil udoben, varen dostop. — Sicer je pa Aljaž še danes velik ljubitelj planin. Sam na Triglav po zadnft težki operaciji ne gre več, toda vsak dan še z okna svojega stanovanja s svojim velikim, močnim daljnogledom nadzira teme starega očaka ter prešteje njegove obiskovalce in registrira vse njih nerodnosti. Kako se kaka družba včasih začudi, če s Triglava grede sreča Aljaža, ki jim začne po vrsti naštevati: : Vi ste se danes zjutraj ob osmih Triglavu na glavo stavili; vi ste pa četrt ure kesneje na Aljažev stolp plezali in mu klobuk na vrh nateknili, vidva
sta se mu pa po glavi vrtila ...« Zajem-ljivo je to, da ob zlati maši obhaja Aljaževa koča (predhodnica Aljaževega doma), dalje Triglavska koča na Kredarici in kapelica Matere božje na Kredarici svojo petindvajsetletnico.
Druga plat njegovega narodno-kulturi nega delovanja je posvečena glasbi. 2e kot dijak se je pod vodstvom Nedvedovim vežbal v glasbi. V Tržiču se je lotil praktičnega orglarstva in si je sam kot orglar-ski mojster-samouk z lastno roko postavil male orgle. Pel je kot izvrsten I. tenorist (še danes ima navzlic 76. letom čist, jasen glas) še kot dijak, kot bogoslovec je vodil petje v semenišču ter bil načelnik dobrega kvarteta. Tudi komponiral je že tedaj, če je za kako priliko kaj pogrešal. Posebno se je pa posvetil glasbi, odkar mu je »Družba sv. Mohorja« poverila nalogo, naj sestavi za njene ude pesmarice z notami. Od tedaj je izšla cela vrsta njegovih skla-deb, ki ga ni v Sloveniji zbora, da bi jih mnogih z veseljem ne pel. Zato so slovenska glasbena društva kar tekmovala, da mu na primeren način izrazijo priznanje za njegove velike zasluge za nepričakovano velik napredek in umevanje plemenite glasbe zlasti med ljudstvom.
Slov. glasbeno društvo »L j u b 1 j a n a„' ga je ob tej priliki imenovalo za svojega častnega č 1 a n a in odposlalo svojega predsednika, da mu to imenovanje javi.
spoštovani in delavni vi naših organizacijah in odtod zavist ter preganjanje od strani ljudi, ki se po svoji manjvredni morali pohujšujejo, če učiteljica govori z duhovnikom! Gospod župan, ki pa ni pristaš SLS, je to šolsko oblast prav lepo poučil, rekši: Čudim se, kako more šolska oblast sploh nasesti taki neutemeljeni ovadbi? Mi pa se prav nič ne čudimo, ker vemo, da se je ta šolska oblast, koje sveta dolžnost bi bila ščititi učitelj-stvo, udinjala režimu, ki stremi za tem, da spravi neljubo mu učiteljstvo s površja in ga dene pod kuratelo občinskih slug. Žalostno — pa bo minilo! Mogoče že s 1. avgustom, ko nastopi službo kr. namestnik, ki hoče čuvati pravo in pravico. Bomo videli!
muiMmeja kongresa.
LDU London, 29. julija. (Brezžično) »Daily Express« javlja iz Rige: Posebni ylak, s katerim so se vračali udeleženci moskovskega komunističnega kongresa v. Rigo, je skočil v bližini Kurska s tira. Ubitih je bilo 6 odposlancev, a mnogo poškodovanih. Sodijo, da je pripisovati nesrečo zločinskemu atentatu.	_
Ooiiško pismo.
Števerjan, 25. julija 1921.
Včeraj; v nedeljo dne 24. julija, se je vršila v naši vasi pomembna slavnost, ki je brezdvomno mnogo pripomogla k poživitvi narodne misli med goriškimi Brici. Vršila se je blagoslovitev novega odra, ki so ga postavili, da se bo z njega razlegala slovenska pesem in slovenska beseda in da ga bodo lahko izposojali tudi drugim društvom. Oder se lahko razloži, naloži na tri vozove in odpelje drugam. Tako bo romal po deželi. To je silne važnosti za nas, ki imamo porušene odre.
Velika narodna svečanost je začela ob Štirih popoldne. Ob slavoloku so se združila vsa došla društva v dolg in veličasten sprevod z godbo na čelu, ki se je pomikal v. vas, spremljan od kopice orožnikov.
Velik prostor na grajskem dvorišču je bil nabit od občinstva do zadnjega kotička. Bilo je na veliki narodni veselici 2500 ljudi po večini Bricev in goriških meščanov.
Slavnostni govor je imel France Bevk, ki je poudarjal pomen Brd kot mejno stražo slovanstva. Navzoči orožniki so mu hoteli baje že ustaviti govor, ker so smatrali že besedo »slovanstvo« za Italiji sovražno.
Nato so sledile mnogoštevilne pevske in tamburaške točke. Ne moremo na tem mestu vseh naštevati. Omenimo naj, da so nastopila vsa društva Brd in goriške okolice, vsako z eno pesmijo. »Srbske narodne« in »Slovan na dan« so morali ponavljati. ''' 1
Med točkami je prebral domači g. ku-rat Sede j' pozdrave poslancev Wilfana in ■Podgornika, ki se slavja nista udeležiti. Prihitel pa je na slavnost poslanec Vir-gilij Šček, ki ga je občinstvo pozdravilo z ogromnim navdušenjem. Stopil je na oder in spregovoril nekaj besed o veliki potrebi ljubezni do slovenskega jezika, da so stale ljudem solze v očeh. Pritrjevanja ni bilo ne konca ne kraja, ves prostor je oril od ži-vijo-klicev. Dokaz, kako visi naše ljudstvo z ljubeznijo na poslancu Ščeku, ki se mudi mnogo med ljudstvom.
Nato se je vršila igra »Naša kri« od Finžgarja, ki jo naše primorsko ljudstvo v sedanjih razmerah kaj rado igra. Igralci so bili dobri.
Nazadnje se je razvila prosta zabava. Pela se je »Hej Slovani« in druge narodne pesmi. Cela slavnost se je izvršila brez vsakega incidenta.
Na kratko: Ljudska slavnost v Štever-janu je dokazala, da se je naše društveno življenje začelo bujno poživljati in se je v precejšnji meri tudi že poživilo. Te slavnosti ne bodo kmalu pozabili ne Števerjanci, ki so lahko ponosni na svojo prireditev, niti drugi gostje iz celih Brd, goriške okolice in celo od Kobarida.
—	Kam gremo v nedeljo 7. avgusta? Vsi x Tržič! Krščansko socialno delavstvo Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, prijatelji delavstva in ljubitelji gorenjske zemlje pobite ta dan na izlet v Tržič, kamor pohite tudi tovariši ob gorenjski progi. Odhod bo iz Ljubljane ob polsedmi uri zjutraj, prihod v Tržič krog poldevete ure zjutraj. Ob deseti uri se vrši sv. maša za vse udeležence. Po s v.^jn a š i se vrši veliki delavski tabor na prostem pred cerkvijo. Nastopijo posl. Gostinčar, Kremžar i. t. d. Po kosilu ogled tržiških velikih obratov, nakar se zberemo k prijateljskemu pomenku in prosti zabavi. Ob polšesti uri odhod na kolodvor. Prijave za polovično vožnjo sprejema tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, Stari trg 2. I. in tov. Jože Ru-tar, kolportažnl oddelek v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Polovična vožnja stane 24 kron. Ker je ta izlet kršč. delavstva po 1. 1919 prvi in letos tudi edini, vabimo vse tovariše in prijatelje k obilni udeležbi. Javite se hitro in dočasa, da prijavimo zadostno udeležbo in oskrbimo vozove samo za izletnike. — Ljublj. okrožje JSZ.
—	G. Ludovik Vencajz je, kakor izvemo, izstopil iz komunitične stranke. Baje utemeljuje svoj izstop s tem, da noče imeti nobenega stika s stranko, v katero so se vrinili teroristični elementi.
—	Hišna preiskava se je, kalkor se nam poroča iz Št. Vida pri Zatični, vršila med drugim tudi pri znanem slikarju g. Fcrdu Veselu- Prišel je sam g, okrajni glavar in se je iskala prepovedana korespondenca. G. Vesel je izjavil, dia ni politik po poklicu, da pa je prevzel ponudeni mu mandat od komunistov dvakrat, »ker ima zaupanje v take priznane veleume kakor so Maksim Gor-ki, Ivan Cankar itd.« Kaj hujšega se ni pripetilo.
—	Imenitna policijska naredba. Osješka policija je dostavila listu »Hrvatska Obrana« naredbo, da ne sme pustiti svojih kolporterjev pred 6. uro zjutraj na ulico, ker da s svojim kričanjem budijo meščane iz sladkega sna. List pristavlja na to, aa bi policija dosti bolje storila, ako bi raje bolj pazila na razne gospode, ki se pozno ponoči vračajo iz nočnih kavarn in drugih zakotnih zabavišč in prepevajo ne ravno lepe pesmi.
—	Promocija. V nedeljo dne 31. julija 1921 promovira na zagrebški univerzi doktorjem prava g. Ludovik Lobe, konceptni praktikant pri poverjeništvu za notranje zadeve.
—	Diplomatski izpit na »Hochschu-le fiir Welthandel« na Dunaju so položili gg. Vinko Dular iz Novega mesta, Stanko Oset iz Vranskega in Ivan Zor iz Skaruč-ne pri Ljubljani.
—	V Vel. Poljanah je 25. t. m. umrl Anton Andolšek, bivši mnogoletni župan in vedno zvest pristaš SLS. Večni pokoj njegovi duši!
—	Št. Peter pri Novem mestu. Učenci in učenke tukajšnje petrazredne ljudske šole so ob zaključku šolskega leta priredili pod vodstvom učiteljic in učiteljev razstavo slik in ročnih del. Na dan otvoritve pa je bila prireditev, pri kateri so učenci nastopili z igro, petjem in deklamacijami. Prireditve so se udeležili mnogobrojni sta-riši in drugi ljudje, ki so se veselili lepega napredka mladine. Da je prireditev tako lepo uspela, gre pred vsem hvala g. župniku Fr. Vovku in posestniku Bojancu ter učiteljskemu osobju.
—	Gasilci, ki se udeleže 501etnice zagrebškega gasilnega društva dne 15. avgusta 1921 imajo na vseh progah drž S VIIG 111 južne železnice ugodnost polovične železniške vožnje proti društveni izkaznici, ki jo mora na dan slavnosti vidirati zagrebško gasilno društvo.
—	Nc smejo ceneje prodajati. Na sarajevski trg so pred par dnevi prinesli kmetie iz okolice mnogo zelenjave in jo pričeli prodajati mnogo ceneje, nego branjevke. Vsled tega je
naenkrat pristopil k njim tržni nadzornik s policaji in jim prepovedal nadaljnjo prodajo. To se imenuje borba proti draginji!
—	Škofljica. Prostovoljno gasilno društvo v Škofljici priredi ob priliki posvečenja novega gasilnega doma v nedeljo, dne 7. avgusta, veiilco vrtno veselico. Spored bo pravočasno objavljen.	(K)
—	Nesreča pri mlačvi. V Jaršah je prijela lnlatilnica 131elnega Frančiška Grebolška za desno nogo in mu jo je zmečkala v členku.
—	Nočna dirka po Vrtni ulici nn Glincah. Krasna mesečina je bila razlila v soboto, dne 23. t. m. čez pokrajino. Po ulicah jo bilo vse tiho in mirno. Tam v Vrtni ulici pa sla se sredi noči uakrat pojavila dva fanta. ki sla podila pred seboj begunca. To vam je bila dirka. Začelo se je vpitje, ki jc privabilo polno ljudi na ulico, ki je bila kmalu polna — srajčnikov, ki so opazovali to zanimivo dirko. Nepotrebnega ljudstva se jo sicer mnogo nabralo, a onih, takorekoč »mož javnega reda« ni bilo nikjer. Potruditi so so morali sanri civilni možje, da so udušili krik in vik, ki se je razlegal po vseh Glincah. Napadalca T. iu U. iz Nove vasi sta glasno kričala, da hočeta še ta večer nesti čreva ubogega malega Jožka, ki je tako preplašen bežal pred njima, v žepu domov. Toda končno je sledila nagrada, »bunka po hrbtu::.
—	Nesreča na paši. 9 letna Franja Tršan iz Hraš je pasla živino. Kevico jc sunila, krava z rogom v trebuh. Poškodba je težka.
t
V petek zjutraj ob 2. uri je zaspal v Gospodu upokojeni nadučitelj, gospod Jernej Cenčič v visoki starosti 77 let. Rajni jc bil veren in odločno naroden, zna čajen mož, ki ni nikdar v najhujših časih nemškega in svobodomiselnega nasilsiva zatajeval svojega prepričanja. Rojen je bil v Bukovščici pri Selcah pod kršnimi čermi dr. Krekovega Ratitovca in kot tak ostal liki skala trden v načelih, za katere je deloval in je tuidi veliko pretrpel za nje. Rajni apostol našega ujedinjenja, nepozabni dr. Krek, je značaj-nega moža zato zelo cenil in spoštoval- Pokojni je zelo pridno sodeloval v Kamniku kot pravi oče revežev v družbi sv. Vincen-cija.
Ko so se duhovi med nami koncem devetega desetletja ločili, plemeniti rajnik ni niti trenutek omahoval in je vstopil v vrsto naših mož katerih med učiteljstvom takrat ni bilo veliko. Z mladeniškim navdušenjem je deloval med ljudstvom za zmago naših načel prav povsod, kjer je služboval kot učitelj: v Stični, Cirknici, Št. Juriju pri Grosupljem, pri sv. Petru v Ljubljani in posebno v prijaznem mestu Kamniku, v katerem je služboval dolgo vrsto let.
Kamničani so zelo spoštovali in cenili blagega rajnika, kateri je zavzemal med graditelji naše politične stavbe v tem lepem, prikupljivem gorenjskem mestu zelo odlično mesto pridnega, vestnega, navdušenega sodelavca. Njegov trud tudi ni bil brez uspeha, ker mu je zaupanje naših somišljenikov proti njegovi volji poverilo dolgo vrsto let častno in zaupno mesto mestnega svetovalca. Kadar je šlo za naša načela, je nastopal g. Cenčič vedno in vselej z največjo odločnostjo. Pri vsem tem pa ni pc.znal nobenega sovraštva in tu.di ni imel nobenega sovražnika. Kot družabnik je bil povsod izredno priljubljen, vedno vesel in živahen do svojih zadnjih dni.
Kljub svoji visoki starosti je rajni gospod Cenčič globoko umeval socialne naloge, katerih izvedbo nujno zahteva naša moderna doba, čemur se ni čuditi, ker je veliko občeval z dr, Krekom in pozorno zasledoval socialno literaturo.
Naš list je izgubil s smrtjo gospoda Jerneja Cenčiča enega izmed najstarejših naročnikov, ker je bil naročen na »Slovenca« odkar izhaja: celih 49 let!
Pokojni Cenčič zapušča ženo in šest otrok, katerih eden je naš sourednik, eclen nadučitelj v Rogatcu, eclen nadučitelj v št. Petru na Krasu in ena hčerka je učiteljica Kamniku. Bridko prizadeti Cenčičevi' rodbini naše iskreno sožalje!
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 31, julija 1921 ob pol 5, uri popoldne v Kamniku. R. I. P.
Največje slovensko kulturno društvo »G 1 a s b e n a Matica« je poslalo svojega podpredsednika, da čestita svojemu častnemu članu (že od leta 1912.) Aljažu, čigar ime zavzema odlično mesto v njenih izdajah, čigar skladbe so pri koncertih izzvale toliko navdušenja.
Istotako sta p e v s k i z b o r in orkestralno .društvo »Glasbene Matice« naročala svojemu odposlancu, naj v čestitki pove g. jubilarju, da se dobro zavedata pomembnosti njegovega dela na glasbenem polju.
Izreklo mu je po svojem odposlancu iskrena voščila vodstvo konservatorija »Gl. Matice« v Ljubljani.
»Cecilijino društvo« za ljubljansko škofijo je po svojem navzočem odborniku slavilo svojega sodelavca, ki je s spisi in skladbami društvu zlasti tedaj stal ob strani, ko je imelo le malo prijateljev, pa temveč nasprotnikov.
»Cecilijino društvo za stolno župnijo V Ljubljani« je po svojem predsedniku izrazilo svoje veselje nad sodelavccm, ki še v poznih letih z mladeniško čilostjo v svojem področju dosega v cerkveni glasbi tako lenih uspehov s praktičnim delom.
Na novo ustanovljena »Pevska zveza«, pac za enkrat največja pevska organizacija
na slovanskem jugu, ki je začela izdajati svoj list »Pevec::, je poslala svojega predsednika, da poudari pred odličnimi gosti, da deluje po istih načelih SKSZ kot jo s tolikim vidnim in blagoslovljenim uspehom deloval Aljaž, pred vsem pa, da ugotovi, da brez Aljaža in njegove pesmarice »Pevske zveze s ni. Aljaž je zvezi dal trdno podlago, na kateri se bo razvoj slovenske glasbe med ljudstvom uspešno nadaljeval.
Med drugimi odličnimi čestilci jo bil zastopan tudi stolni k a p i t e 1 ljubljanski in kolegiatni k a p i t e 1 novomeški. V številnih napitnicah se je poudarjalo Aljaževo vseskozi neustrašeno slovansko mišljenje in nesebično narodno delovanje v vsem njegovem življenju: pri Ciril Metodovi družbi, na izobraževalnem polju (krasno urejeni ljudski dom na Dovjem), posebej pa njegova požrtvovalna ljubezen do prijateljev, neomejeno gostoljubje in umetniško prijateljstvo z Gregorčičem, saj je besedilo skoro vseh številnih Aljaževih skladeb vzeto iz Gregorčičevih pesmi.
V imenu dekanijske duhovščine mu je dekan Lavrič v pomembnem nagovoru izroči! pozlačen križ kot znak truda polnega dela zlatomašnikovega in upa polnega pogleda v bodočnost.
Končno naj pristavimo še to, da je zlatomašnik še vedno, kot je bil vedno, poln ognja, vneme, pa tudi poln živahno dovtipnosti, šegavosti in hudomušnosti, v saii nagovor je izplačal s svojim zdravim, veselim numorjem. In ko že ni vedel, kaj bi odgovoril na zasluženo hvalo in priznanje, je zaprosil: »Gospodje, nikar me ne hvalite, jaz sem že po naravi 1: i., ruhu nagnjen!«
In ko so se slavile njegove nevenljive zasluge za planinstvo, je podvomil: »Ne vem, kako bo, ker zdaj ti tiči ob nedeljah kar brez maše po hribih lezejo,« itd. itd. Bilo je sploh tako, da je bil' zlatomašnik sam najbolj svež in duhovit in je vso številno družbo sijajno zabaval, da so se stene tresle od veselega, gromečega smeha.
V župniji sami je bil ta dan veliki praznik, vso okrašeno, ozaljšano, praznični dih je plaval nad okolico. Ljudstvo je pustilo delo in prihitelo v cerkev, da skaže slavljencu svoje spoštovanje, otroško ljubezen.
Tako je domači kraj pa tudi vsa Slovenija, po zastopnikih svojih kulturnih organizacij, pokazala ta dan, kako spoštuje moža. ki jo svoje življenje posvetil plemenitemu, nesebičnemu delu za Boga in domovino,	Dr. F. K.
Sedanja strašna vročina povzroča, da okužujejo Ljubljano strupeni plini, ki se
širijo iz struge Ljubljanico, ker je zaradi del v strugi voda zaprta. Res bi bilo zelo potrebno, da bi se izpustila od časa do časa v strugo, izpeljano skozi mesto, voda, da bi jo očistila, ker se steka v njo mestna nesnaga. Ljubljančanom bi bilo s tem ustreženo, toda v sedanji suši je to težko izvedljivo, ker se mora zapirati zatvornica vi Gruberjevem prekopu, da se namaka že močno osušeno Barje. Pri zapiranju vode v Gruberjevem prekopu se tudi ne moro za^ preti vsa voda, ker se ne sme zapreti voda tvornicam, katere goni Ljubljanica pod Ljubljano. Vse opisane okoliščine povzročajo, da se zdaj voda ob njenem nad vse nizkem stanju ne more izpuščati po glavni strugi Ljubljanice. Te bolezni povzročujočo neprilike bodo, kakor vse kaže, trajale še dolgo vrsto let, dokler se glavna struga Ljubljanice ne bo poglobila. Poglobovalna dela bodo trajala najmanj 20 let in še več, če se bo delalo tako, kakor se dela zdaj. Hitrejše delati pa ni mogoče, ker izda država vsak mesec za regulacijo Ljubljanice za sedanje razmere zelo nizko vsoto 125 tisoč kron. Kljub tako nizki vsoti, namenjeni za poglobitev Ljubljanice, se dela naprej in se grade obrežni zidovi od Ger-berja do frančiškanskega mosta naprej.
Higiena Ljubljane zahteva, da se pri-čno resno nadaljevali regulačna dela v Ljubljanici in da se brzo zvrše. Ako se resno hoče, da se bodo v Ljubljanici potrebna poglobovalna dela pravočasno končala, se mora ilakazati v ta namen kredit v višini 60 do 80 milijonov kron, kolikor bodo potrebna dela stala. Tam od prisilne delavnico naprej se mora iztrebiti še približno 40.000 m3 skalnate struge, potem se bo morala poglobiti ostala struga in končno se bo morala struga betonirati. Po strugi so morajo izpeljati tračnice, 4 lokomotive s potrebnimi vozovi in vsaj dve sesalki se morata nabaviti, potrebni bi bili tudi hangarji. Pri šentpeterski vojašnici se bo morala zgraditi zatvornica, kjer se bo dobilo 1200 konjskih sil, katere bodo za proizvajanje električnega toka zelo dobro došle. Mesto frančiškanskega mostu se bo morai zgraditi nov most.
Vsa ta dela so projektirana, gre le za kredit; kdo naj ga nakaže? Po starem za-konu so prispevali k regulaciji Ljubljanice država, dežela, mesto Ljubljana in 10 % prizadeti kmetje. Ker je deželna samouprava likvidirala, bo pač morala njen delež prevzeti država in za ostanek se' bo moral skleniti dogovor z ljubljansko mestno občino in s prizadetimi kmeti.
Kdo naj.izvede nadaljnja dela? Država, ali naj se izroči delo zasebnim podjetnikom? Mi smo za to, da končna dela izvrši vlada sama, ker bo itak morala država plačati zasebnim podjetnikom gradbeni material. In potrebni material, če se dela loti država v lastni režiji, se bo itak potreboval po končanih regulačnih delih še kje drugod v prostrani naši državi.
M^Majn&fta g^o^lce.
lj Rumimska kraljeva dvojica v Ljubljani.
Včeraj ob 3. uri zjutraj se je peljala s posebnim ckspresn,m vlakom rumunska kraljeva dvojica skozi Ljub jano. Potujeta baje v Švico.
tukajšnjem kolodvoru je vlak precej časa stal m je kralj ob tej priliki ludi izstopil. Ker potuje mkogmto, ni bilo oficielnega sprejema.
1,1 Prosveta frančiškanske župnije priredi v nedeljo, dne 31. julija izlet na Sv. Katarino. Odhod ob 5. uri zjutraj. Zbirališče pred kavarno Evropo. Poleg članov vabi tudi vse prijatelje naše organizacijo predsednik.
lj V mestni župniji sv. Jakoba se bo v nedeljo dne 31. julija slovesno praznoval župni patron sv. Jakob po tem-le sporedu: Zjutraj ob 6. uri govor in sv. maša. Pelo se bo: Griesbacherjeva maša Stella maris; Graduale Foersterjev; po recit. ofertoriju Wagner: Jubilate. Popoldne ob 2. uri govor in slovesne litanije vseh svetnikov. Zvečer ob 6. uri govor in slovesne pete litanije M. B. Sv. maše se prično zjutraj ob 5. uri.
lj Kolo jugoslovanskih sester ima svojo redno odborovo sejo v ponedeljek, dne 1. avgusta olj 0. uri v risalnicl Mladike. Udeležite se je zanesljivo !
lj »Gosposvetsld zvon« v Ljubljani vabi vse gg. odbornice in odbornike, ki so bili izvoljeni ob priliki občnega zbora »Gospo-svetskega Zvona« v mestni dvorani na magistratu, k zelo važni seji dne 1. avgusta t.l, cb 19. uri v pisarno »Gsposvetskega Zvona« (Hotel Štrukelj, pritličje).
lj Mladi tatici. Neka trgovka jo zasačila šole 10 letnega dečka, ko ji je ukradel 2 kosa torte. Fantič je šel krast na prigovarjanje nekega svojega 10 letnega tovariša in njegove sestre, ki sla zbežala, ko sta videla, da je bil fant zasačen. Drugi fant, ki je tudi šele 10 let star, je pa ukradel 800 kron. katero je dal shraniti materi, ko ji je povedal, kje jih je dobil.
lj Ciganska nadloga v ljubljanski okolici. Okolu Kosez se je klatila to dni ciganska tolpa 8 oseb, od kalere je neki cigan prereznl nekemu delavcu, ko jo spal v gozdiču, na jopiču notranji žep in ukradel listnico, v kateri je bilo 384 kron denarja.
lj Radi ženskih čenč sta se sprla na Dunajski ccsti dva ključavničarja. Eden jo zamahnil oroti dnujemji a sekiro, katero jo drugi prestre-
gel. Oba sta na to padla na tla in se je pri tem Herman tako udaril, da je omedlel.
lj Samoumor. Dne 28. t. m. so našli v kleti nevrološko-psihiatričnega oddelka deželne bolnice obešenega Ferdinanda Lundra. V trenutku, ko ga ni nihče opazoval, se je skril, skočil iz vrta in se na koncu neke žice obesil. Oživeti ga ni bilo več mogoče.
lj Prvo grozdje. Na ljubljanskih stojnicah se je včeraj pojavilo prvo grozdje in se je prodajalo po 48 K za kg.
lj S. K, Hermes priredi dne 31, t. m. na vrtu gostilne Reininjj^us v Spodnji Šiški veliko veselico. Vstopnina 2 dinarja. Pridite vsi!
t M. KATARINA MAJHNIC.
Dne 28. julija t. 1. je umrla v uršulinskem samostanu v Škofji Loki č. g. m. Katarina Majhnič, provincialna prednica uršulinske redovne province. Rojena 17. avgusta 1841 v Ljubljani je preživela otroška leta v uršulinskem samostanu v Ljubljani, kot 19 let stara mladenka pa jo vstopila v loški samostan, da se posveti redovnemu poklicu. Sv. ohljubo je napravila 30. aprila 1866. Pred :;0. leti jo je izvolila samostanska družina za prednico, katero službo je v čast božjo opravljala do 1. 1018. Vse njeno delo je bilo posvečeno samostanu in mladini. Grad brizinških škofov, ki so ga kupile loške uršulike 1. 1891., je preuredila v moderni dekliški zavod. Vse delo popravljanja in zidanja je njeno delo. Pod njenim prioratom so se šole razširile. Iz štirirazredne vnanje šole je nastala v teku teh let šestrazredna šola. Da bi loškim materam olajšala vzgojno delo, je otvorila otroški vrtec za deklice in dečke. Napredovala je notrania šola v zavodu. Dobila je meščansko šolo in učiteljišče. Yzgoja, rešitev mladine — to jc bil smoter njenega truda za povzdigo šol. V i. 1918 je bila izvoljena za provincialno prednico ter se je udeležila še lani generalnega kapitelja v Rimu, pred ne še 3 tedni pa se je vrnila z vizita-cijskega potovanja po Nemški Avstriji in Češkoslovaški. Sedaj je ni več. Ogromno število bivših loških gojen k in učenk, številni uršulinski samostani žalujejo za materjo. Pogreb se vrši danes popoldne ob 5. uri. R. I. P.
š Prva seja občinskega sveta v Mariboru se bo vršila tekom prihodnjega tedna.
š Stojan Protič pride te dni v Maribor, odkoder se odpelje z avtomobilom v Prekmurje.
š 3Iariborski konfidenti in prisluškovalci postajajo od dne do dne opasnejši. Danes so aretirali na podlagi neke take ovadbe znano osebo iz Trsta. Konfident je znan taborit«.
š »Komunistov ni,« je izjavil policijski šef v Mariboru pred meseci, ko je smatral vse komuniste le za »levičarje« socijalnih demokratov. Kaj pa danes?
š Temperatura v Mariboru. Včeraj zjutraj 28 stopinj, opoldne 35, zvečer okrog 10. ure 28.
š Posledice suše. Doslej je prišla vsak petek zvečer velikanska vrsta vozov v mesto z najrazličnejšimi kmečkimi pridelki. Včeraj pa jih je bilo prav malo in še ti so bili skoro prazni.
š Celje. Tudi pri nas imamo neznosno vročino; v senci ob deveti uri dopoldne 25 stopinj. Hladimo se pa, stari ia mladi, v naši čisti in prijazni Savinji, ki je dosegla 23 stopinj R. gorkote. Tudi tujcev imamo precej in še prihajajo. Največja privlačna sila za nje je gotovo kopanje v Savinji, v kateri kar mrgoli od jutra in pozno v noč kopalcev obojega spola od najnežnejše starosti do sivolasih starčkov in ženic. V tako vročih poletjih, kakor letos, je Savinja za Celje pravi dar božji.
š Cerkveni tat. Policiji v Mariboru se je posrečilo prijeti rafiniranega tatu iz tkzv. bol [jše rodbine, kii je pri zaslišanju priznal, da je že nad eno leto kradel denar iz cerkvenih puščic v frančiškanski cerkvi.
Orlovski vestnik.
Odkritje dr. L. Pogačnikove spominske plošče v Kamni gorici. Bratske odseke, ki se nameravajo udeležiti slavnosti ob priliki odkritja spominske plošče našemu prvemu predsedniku Orlovske zveze, naprošamo, naj pošljejo priglasilne pole do 10. avgusta na naslov odsekovega tajnika: Vari Ivan, Kamna gorica 9. p. Podnart. Bratje, pokažimo, da znamo ceniti delo svojih voditeljev! — Bog žiiv!
Kamniško orlovsko okrožje priredi v nedeljo 31. julija ob 4. uri popoldne v Domžalah javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico z najraznovrstnejšim sporedom. Ker je zveza z Ljubljano zelo ugodna, je pričakovati, da se tudi Ljubljančanje prireditve v obilnem številu udeleže. Bog živi!	(k)
Orlovski odsek Horiul priredi v nedeljo, dne 31. julija izlet v Zažar, K\r bo javna telovadba. Vstop k telovadbi je prost. Bratski odseki iz Vrhniškega okrožja iskreno vabljeni. — Bog živi!
ŠocialraŠ vestni.
Strokovna zveza služkinj ima v nedeljo dne 31. t. m. ob plo 5. uri popoldne v dvorani Mestnega doma shod. Dnevni red: Novi poselski red. V interesu vseh služkinj je, da se v čim večjem številu udeleže shoda.
Katoliški sccialm teden v Tuluzu. 25. julija se je otvoril socialni teden francoskih katoličanov v Tuluzu. Otvoritvena seja se ie vršila v dvorani katoliške univerze. Govoril je dominikanec Berty, ki je naglašal, da se ideje socialnega tedna skladajo z vodivnimi direktivami enciklike Rerum Novarum. Glavno predavanje je čital Eugene Duthoit, ki je slikal moralno perverzijo sedanje dobe, v kateri vlada glede na socialnogospodarsko življenje kot edini vodivni princip oderuštvo, V katedrali je Dubruel v globokozamišljenem govoru izvajal, kako dobra uporaba lastnine, ozir, bogastva, predpostavlja moralno krepost, samoobvlada-nje in požrtvovalnost, kakršne nas more naučiti samo fceyjii Kristin v v' • * - '
Katoliški vestnik.
c Vodstva Marijinih družb se tem potom še enkrat opozarjajo na shod prednikov in prednic vseh družb dne 14, in 15, avgusta, o katerem več govori družbeno glasilo »Bogoljub«. Rok za priglašanje poteka (do konca julija), a priglasov razmeroma še ni mnogo. Udeležba je za ljubljansko škofijo obvezna, za druge škofije dopustna. Opozar jamo posebe, da naj gotovo vse mladeniške in moške družbe pošljejo svoje zastopnike in sicer vsaka dva, dočim dekliške po eno (ženske pa sploh ne). Tudi župnije, kjer mladeniške družbe še nimajo, smejo poslati zastopnika. Pri priglasili naj se naznani, ali dotičnik želi tudi prenočišče in hrano (cena za oboje 35—40 kron). Vsak udeleženec in udeleženka naj se pri prihodu priglasi in naznani ime svoje župnije, da se vidi, koliko so se družbe odzvale. Dobrodošli tudi bratje in sestre iz zasedenega ozemlja!
Osrednje vodstvo M. D.
c Duhovne vaje za duhovnike na Nemškem. Jezuit p. Esser je vodil v Kolinu duhovne vaje za duhovnike. 20. t. m. je zaključil svoja predavanja z govorom, v katerem je rekel: ;Rek, da so »ljudje bliže svojemu času nego svojim očetom«', velja tudi za duhovščino; tudi duhovščina je več ali manj pod vplivom sodobnega duha. Danes je v veljavi blesteče, novo, kar žarko s čiovili. g,.gaga e dejstvovanje pomaknjeno na periferijo. To pa do-naša duhovniku nevarnost, da notranjemu življenju ne posveča tiste pozornosti, ki mu vendar v prvi vrsti gre. Tu je zanj dvakrat potrebno, da si ohrani navdušenje za svoje visoke verske in duhovniške ideale; kajti samo tedaj, ako mu bodo ti ideali pred vsem drugim sveti in dragi, ako ga bo srce vleklo k njim, bo tudi njegova volja močna, da sebe in zaupane mu duše oblikuje po teh idealih. Nič drugega ne pomenja apostolova beseda: »Pravični živi iz verec. Ako moramo danes tožiti, da je življenje mnogih katoličanov v popolnem nasprotju z njihovo vero, je končni vzrok edino-le v tem, da so verski ideali, da je misel na večno, da je razumevanje za apostolovo besedo: -Iščite, kar je zgoraj« — da so nebeške zvezde obledele in s tem izgubile svoj čar. Za stvar, za katero se ne navdušujem, katere vrednost moj um pač spoznava, za katero se mi pa srce ne ogreva, ne bom veliko dal, gotovo pa ne dopri-našal žrtev. Zato je za duhovščino in ljudstvo prva potreba, da se za verske resnice bodisi z lastnim premišljevanjem ali pa pod vodstvom modrega voditelja vedno znova ogreje, podžge in navduši.«
Oilaški vesšffaags.
d Mednarodna razstava v Rigi bo trajala od 31. julija do 28. avgusta.
d Tovariši in tovarišice iz Ljubljane! V ponedeljek, dne 1. avgusta se vrši v I. nadstropju Ljudskega doma v Ljubljani velevažen sestanek vsega katoliškega dijaštva Ljubljane in bližnje okolice. Pozivam vse tovariše akademike, bogo-slovce, srednješolce in tovarišice srednješolke, da se tega sestanka zanesljivo in točno udeleže. Pri-četek točno ob pol 14. uri. — Predsednik SDZ.
pr Ljudski oder v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 1. avgusta točno ob 20. uri v navadnih prostorih Ljudskega doma važen sestanek. Prosim vse tovariše in tovarišice, da se lega sestanka zanesljivo udeleže. Enako so iskreno vabljeni oni, ki so letos vstopili k Ljudskemu odru ozir. ki to žele še storiti. — Tajnik.
pr Dramatičen tečaj otvori Ljudski oder v Ljubljani s prihodnjim petkom za vse one, ki so letos na novo vstopili k Ljudskemu odru. Pouk — predvsem praktičen — se bo vršil vsak teden dva večera. Kdor je pripravljen obiskovati ta tečaj in sc resno posvetiti kasneje dramatiki na Ljudskem odru, se more v ta tečaj vpisati ysak dan od 8.—12 in od 15.—17. ure pri tajniku Ljudskega odra v pisarni SKSZ v II. nadstr. Ljudskega doma.	i
pr Novi ravnatelj zagrebške opere. Za ravnatelja zagrebške opere je imenovan Peter Konjovič, dosedanji inšpektor umetniškega odelenja pri ministrstvu prosvete. On je skladatelj opere »Vilin veo« in več drugih kompozicij.
pr Ivan Albrecht: Malenkosti. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, »Narodne knjižnice« 28—29 snopič. Cena broširani knjižici 18 K.
pr Vasilij M i r k: Klavirske skladbe. V samozaložbi, Trst, Via Boccaccio 29, I. nadstr. Dobiva se v vseh večjih knjigarnah in trgovinah z muzikalijami v Jugoslaviji. Cena 16 din. To zbirko Mirkovih skladb za klavir, o kateri objavimo posebno strokovno oceno, najtopleje priporočamo.
pr »Srečni lovec«, koračnica, zložil za klavir, enoglasno petje in vijolino Ivan Rozman. Cena 8 din. Samozaložba. Tisk. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. Priporočamo.
pr Kvartet Zika v Rogaški Slatini. Idealni propagatorji komorne glasbe, naši vrli Zikovci so priredili v sredo zvečer koncert v dvorani zdraviliškega doma Rogaške Slatine. Prednašali so Mozartov godalni kvartet v B-duru, Borodinov Not-turno, Sinigaglia Scherzo in Gregov kvartet v G-molu. vse ekscelentno. Komaj dve leti je od takrat, ki so Zikovci (br. Zika, Sancin in Cerny) prvič nastopili v Ljubljani. Do danes so po zaslugi idealne vneme, neupogljive volje in neustrašnega truda toliko napredovali, da jih lahko pošljemo koncertirat po svetu. Saj smo pri nas tako majhni, da tako važni panogi instrumentalne glasbe kot je ravno komorna nismo posvečali nobene pozonosti. Malo priznanja so doživeli Zikovci doma, ponosni bomo nanje šele takrat, ko jih bo slavila tujina. O tem nas je trdno prepričal velik in sijajen umetniški uspeh koncerta v Rogaški Slatini, čigar gmotni konto se pa od daleč ne more primerjati moralnemu. Nezanimanje kopaliških gostov za resno glasbo se je kazalo v slabo zasedeni dvorani, kar pa naj umetnikov nikakor ne oplaši. Pičlo število poslušalcev je njihovo izvajanje poslušalo 7. zanimanjem in je burno pozdravljalo kvartetaše. Po vsaki točki se aplavz ni hotel poleči. Na koncu koncerta so morali še en komad navreči. — Ko so drugi dan gostje Rogaške Slatine izvedeli, kako mojstrski je Zikov kvartet izvajal vspored skoro dve uri trajajočega koncerta, jim je bilo soveda žal, da ga niso bolje po-selili. ; r'/,V -	' . —a,
Gospodarstvo.
BORZA.
Zagreb, 29, julija. Devize: Pešta 47— 47.50, Berlin 220.50—222, Italija 738—740, London 650, Nevv York 180, Pariz 1367, Dunaj 1875, Praga 223.25, Zurich 29.75, Napoleoni 600. — Valute: Marke 219. dolar 170 —173.75, n.-a. krona 20.50, it. lira 736— 740.
Curih, 29. julija (Izv.) Devize: Pešta 162, Berlin 752.50, Italija 2560, London 2180 New York 610, Pariz 4670, Praga 770, Dunaj 0.67, Bukarešt 775, Zagreb 350, Varšava 0.30, Holandsko 189. — Valute: n.-a- K 0.64.
Dunaj, 29. julija (Izv.) Devize: Pešta 250, Berlin U92, Italija 4040, London 3460, New York 967, Pariz 7462, Praga 1208, Dunaj —, Zurich 158, Bukarešt 1207.50, Zagreb 536, Varšava 50 Holandska 297.50. — Valute: ogr. K 251, n. Mk 1192, lira 4020, funt str. 3450, dolar 959, fr- frank 7450, čsl. K 1205, šv. frank 157.50, lei 1205, dinar 2120, polj. marke 47.
g Nov drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo 6 vagonov drobiža po 10 par in po 25 par. Novci po 10 par se pustijo takoj v promet, novci po 25 para pa se bodo nekaj časa zadržali. Zaenkrat pridejo v promet novci po 25 para, ki se kujejo sedaj v Novem Sadu in Zagrebu.
g Nov davek na glasovirje so uvedli na Francoskem, ki bo donašal kot pričakujejo okoli 4 milj. frankov. V uporabi imajo okrog 99.000 gla-sovirjev.
T&aeistšksa in šport.
Turistom v vednost. SPD naznanja, da je na novo napravljena pot od Krvavca (1853 m) po grebenih čez Veliki Zvoh do Dolge Njive, od ondi dobro markirana čez Greben (2224 m) do Kalške gore in od tam zopet nadelana do Cojzove koče na Kokrškem sedlu. — Markirana je pot iz Kamnika k Sv. Ambrožu, kjer posestnik »Nace«, ki je na-pravljal pot, za pipo tobaka turiste rad prenoči na senu. Primerneje pa je prenočiti v Cojzovi koči in potem nadalevati pot čez Greben in Krvavec k Sv. Ambrožu in doli v Kamnik ali v Kranj. Pot od Cojzove koče do Kamnika je proračunjena na 9 do 10 ur hoda. S to potjo je dana turistom možnost, obhoditi celo verigo grebenov do sedaj tako malo obiskanega in vendar tako krasnega predgorja Kamniških planin. Venlar je priproro-čati to le vztrajnim, vajenim turistom. — Natančnejši opis priobčimo v »Planinskem Vestniku«.
za glavne vozne dirko »Slovenskega dirkalnega kluba« v Ljubljani, ki se vrše dne 20. in 21. avgusta 1921 na vojaškem vežbališču v Ljubljani. Začetek ob 2. uri 30 minut popoldne
Prvi dan.
I.	Mariborska dirka — daljava 2400 m eno-vprežna za 3—10 letne konje. Temeljna podlaga 3000 kron, za vsakih nadaljnjih 2000 kron po 20 m doklade. — Popusti: 3letnim 40 m, Maiden 20 m. v Kraljevini rojenim 10 m, pri kmetih rojenim še 10 m. — Vloga: 20 din. — Darila: I. častno in 2500 kron, II. 1000 kron, III. 800 kron.
II.	Ljutomerska dirka — daljava 2000 m, enovprežna za 3—10 letne v Sloveniji pri kmetih rojene konje, ki so najmanj 3 mesece v eni in isti posesti; vozijo le kmetje ali njih uslužbenci. — Doklade: za vsakih pridirkanih 2000 kron 20 m.
—	Popusti: 3letnim 40 m, 4letnim 20 m; onim, ki še niso dobili 500 kron 80 m. — Vozovom na z železjem okovanimi kolesi 40 m. — Brez vloge.
—	Darila: I. častno in 2000 kron, II. 800 kron,
III. 600 kron, IV. 400 kron, V. 240 kron.
III.	Zagrebška dirka — enovprežna za 3 do 10 letne konje. — Temeljnp podlaga 10.000 kron, za vsakih nadaljnih 5000 kron 20 m, maksimalna doklada 150 m. — Popusti: 3 letnim 75 m, v Kraljevini rojenim 25 m, pri kmetih v Sloveniji rojenim še 25 m. — Vloga: 20 dinarjev. — Darila: I. častno in 3000 kron, II. 1200 kron, III. 1000 kron.
IV.	Ljubljanska dirka — daljava 1800 m enovprežna za 3 letne in starejše konje, ki so v posesti ljubljanskih obrtnikov in kmetov iz ljubljanske okolice; vozijo le-ti ali njih uslužbenci — Dirkači in njih potomci izključeni. — Doklade: za vsakih pridirkanih 1000 kron 20 m. — Popusti:
3	letnim 40 m, v Sloveniji rojenim 80 m, onim, ki še niso pridirkali 1000 kron 20 m; vozovom na
4	kolesih 100 m, na z železjem okovanimi kolesi 50 m. — Vloga: 20 dinarjev. — Darila: I. častno in 1600 kron, II. 600 kron, III. 400 kron, IV. 200 kron, V. 80 kron.
V.	Occnjcvanje vpreženih >oi: I. enovprežni voz: a) dirkališki voz: I. častno darilo; b) eno-vprežne kočije: I. častno darilo; c) enovprežne kočije, vozijo ljubljanski izvoščeki: I. častno darilo. II. dvovprežni voz: Dvovprežne kočije, vozijo gospodje ali dame: I. častno darilo. — Vjoga: 10 dinarjev.
VI.	Jugoslovanska dirka — daljava 4000 m dvovprežna za 4 letne in starejše konje. — Doklade: za vsakih pridirkanih 7000 kron 40 m, maksimalna doklada 200 m. — Popusti: Maiden 20 m, pri kmetih v Sloveniji rojenim v kmetski posesti in od teh voženim 100 m. — Vozovom na z železjem okovanimi kolesi 50 m popusta, s pneu-matik kolesi 80 m doklade. — Vloga: 40 dinarjev, kmetje 20 dinarjev. — Darila: I. častno in 4000 kron. II. 2500 kron, III. 800 kron, IV. 600 kron.
Drugi dan.
VII.	Dirka kola jahača (Heatvožnja) — daljava 1800 m erovprežna za 3—10 letne konje. — Doklade: za vsakih pridirkanih 8000 kron 20 m, meelingdokada za vsakih 2000 m 20 m, maksimalna doklada 100 m. — Popusti: v Kraljevini rojenim 10 m, pri kmetih v Sloveniji rojenim še 10 m. — Distančni kol: 140 m. — Vloga: 40 dinarjev. — Darila: I. častno in 6000 kron, II. 2500 kron, III. 1000 kron, IV. 800 kron.
VIII.	Št Jernejska dirka — enovprežna za 3—10 letne v Sloveniji pri kmetih rojene konje, ki so najmanj 3 mesce v eni in isti posesti, vozijo le kmetje ali njih uslužbenci. — Doklade: za vsakih pridirkanih 2000 kron 20 m. — Popusti: 3 letnim 40 m, 4 letnim 20, onim, ki še niso dobili 1000 kron 40 m, onim, ki še niso dobili 500 kron 80 m, vozovom na z železjem okovanimi kolesi 40 m. — Brez vloge. — Darila: I. častno in 2000 kron, II. 800 kron, III. 600 kron, IV. 400 kron, V. 240 kron.
IX.	enovprežna za 3—10 letne konje. — Doklade: za vsakih pridirkanih 3000 kron 20 m, meetingdoklada za vsakih 2000 kron 30 m. — Popusti: 8 letnim 40 m, Maiden 20 m, v Kraljevini rojeni n) 10 n>, pri kmetih rojenim Se 10 m, —
Vloga: 20 dinarjev. — Darila: I. častno in 2500 kron, II. 1000 kron, III. 800 kron.
X.	Slovenska dirka — daljava 2400 m dvovprežna za 3 letne in starejše konje, ki so v posesti ljubljanskih obrtnikov in kmetov iz ljubljanske okolice. vozijo le-ti ali njih uslužbenci. — Dirkači in njih potomci izključeni. — Doklade: za vsakih pridirkanih 1000 kron 20 m. — Popusti: 3 letnim 40 m, v Sloveniji rojenim 80 m, onim, ki še niso pridirkali 1000 kron 20 m. — Dovoljeni le vozovi na z železjem okovanimi kolesi. — Vloga: 10 dinarjev. — Darila: I. častno in 1600 kron, II. 600 kron, III. 400 kron, IV. 200 kron, V, 80 kron.
XI.	Vožnja z zaprekami — 7—8 zaprek za dvovprežne vozove. Darila: eno častno. — Vloga: 10 dinarjev.
XII.	Dirka Turniš — daljava 3000 m dvovprežna za 4 letne in starejše konje. — Doklade: za vsakih pridirkanih 8000 kron 25 m, maksimalna doklada 125 m, meetingdoklada za vsakih 2000 m 25 in. — Popusti: pri kmetih v Sloveniji rojenim v kmetski posesti in od teh voženim 50 m. Konjem, ki niso zmagali leta 1921. v dvo-vprežnih dirkah 15 m. — Vozovom na z železjem okovanimi kolesi 50 m popusta, vozovom s pneu-matik-obročem 50 m doklade. — Vloga: 20 dinarjev. — Darila: I. častno in 3000 kron, II. 1200 kron, III. 1000 kron.
Splošna določila.
1. Vse popuste se računa skupno (kumula-tv^IT2- Priiave za L> n-> HI., VI., VII., VIII., IX., XII. je v poslat i do 15. avgusta t. 1. »Slovenskemu dirkalnemu društvu v Ljubljani«. Prijave za druge točke sprejema na dan dirk reditelj na prostoru tekmovalcev. 3. Prijava mora vsebovati ime m bivališče posestnika, popis konja (ime, starost, barvo, spol) in pridirkano vsoto. Prijavam v Kraljevini rojenih konj se mora priložiti rodovne listine, katere se posestniku vrne. 4. Brez vloge prijava ni veljavna. 5. Vloge zapadejo vse. 6. b prijavo se podvrže vsakdo izreku vodstva dirk. 7. Za kmeta se smatra onega, ki se peča osebno z domačim poljedelstvom in je to njegov glavni življenjski pridobitek. 8. Pri IV. in X. dirki odločuje vodstvo dirk o kakovosti konj. 9. K startu se morajo tekmovalci priglasiti pol ure pred do-tično tekmo.
Posebna določila K troki i.: Heatdirka je ona, pri kateri mora taisti konj zmagati dvakrat na določeni distanci.
K točki V.: a) Vsaka skupina se pripelje v koraku pred sodnike in se postavi v vrsto, eden od drugega na 10 korakov; b) na odredbo sodnikov vozijo tekmovalci v koraku, pozneje v trabu pred občinstvom; c) na znamenje postavijo se zopet v vrsto. Ocenjuje se s številkami od 5—0; 5 — izvrstno, 4 — prav dobro, 3 — dobro, 2 — zadovoljivo, 1 — primerno, 0 — ne odgovarja, in sicer: 1. Pravilnost vprege. 2. Voz. 3. Opremo, pri kateri ne odločuje novost, temveč pravilnost. 4. Kvaliteta in sparjenje konj po obliki in hoji.
K točki X. a) Tekmovalci začnejo posamezno vožnjo na znamenje; b) vozi se v koraku, kasu ali galopu; c) proga je dolga približno 600 m;
d)	prevoziti se mora proga v 3 min., čas se računa od prve do zadnje zapreke. Zapreke so: 1. Ograja na razdaljo 2 m. 2. Ostri okret. 3. Jarek, 5 m širok. 4. Soteska. 5. Zapreka iz bičevja 80 cm visoka, 3 m široka 6. Vrata, katera lahko odpre konj ali voznik. 7. Most, 2 m širok brez ograje. 8. Prelaz.
e)	Zapreke se mora v določeni vrsti prevoziti;
f)	odločilno je manjše število napak in krajši čas vožnje. Ocenjuje se s številkami od 0—5, in sicer brez napake 0, 1. če konji nočejo čez katero zapreko, za vsakikrat — 5; 2. če prevrne zastavice, za vsako — 3; 3. če prevozi v krajšem času kakor 3', za vsakih 5" — 3; 4. če potrebuje za vožnjo več kot 3', za vsakih začetih 5" — 3. Diskvalificira se: 1. Kdor ne vozi čez zapreke v predpisanem redu. 2. Ce konji refusirajo 3 krat eno in isto zapreko. Tekmovalec zapusti prostor, če prevozi progo; popravljanje napak ni dopustno. Društvo ima pravico spremeniti program.
Ilf PflPP ki bi imcl vcse'ie do specerijske UlutlCb, trgovine, se takoj sprejme. Za-jutrk in kosilo v hisi. Ponudbe na upravo tega lista pod »Poštenost 2589.«
Po lcljsKl volčji psi
Proda se
3 do 4 mesece stari, garantirano čiste pasme, zdravi in dobri v hrani, stoječa ušesa in rep, za 600 dinarjev komad v vzgojevališču Rud. Knapp, St.Vid ob Glini. (Zuchtanstalt Rud. Knapp, St. Veit ad Glan, KSrnten.) — Brzojavna naroČila prednost.	2588
Selška8	j II lMl
Itolavnira IVAN BRICELJ, Dunajska
UblUiHltU cesta 16, se priproča. -
izvršitev točna, cene zmerne.
Krasno posesivo ztSS
kraju tik ob cesti z vsem inventarjem. 50 oralov polja, gozda in travnikov. Vse gospodarsko poslopje v dobrem stanju in vse polje obdelano. Cena K 500X00. Več se poizve pri Zupančiču na Dobravi št. 4, p. Dobrniče.
vsled preosnove obrata skoro nova parna lokomobila za 17—22 KS. Zamenja se tudi za enako močan elektromotor. Ogleda se lahko še v obratu, benzinmotor za 6 KS. Več vagonov bukovega lesa testonov, plotov in tavolet. Več pove Jernej Pogorele, parna žag a'Struge p. Videm, Dobrepolje.
2 ziali novi moški
liri z dvoinatim pokrivalom po ugodni Ul 1 ceni. Ogleda se od 10-12 ure. Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod št. 2675.
PrnijfTCtfl W 2 his'! ena enonadstropna 11UUUJiu uu majhna ena z gostilniškimi prostori. Oddaljeni sta 10 min. od Ljublj. Poizve se Rožna dolina pri Ljubljani gostilna Čeb.
Za »Ljubljanski veli semeni"
se ima izvršiti večje število različnih napisov, napisnih in reklamnih plošC. Dobri
frkosiikarji,
ki reflektirajo na ta dela, se pozivajo, da se priglase pri g. arh. Costaperaria, obratno ravnateljstvo južne železnice, ob popoldanskih urah.
Bsx - usnje in jeiMi
Intendantski kapetan
]osip CJdir
Marica Cldir roj. Li koza rje va
poročena
Kranj v juliju 1921. Tivat - Resnica	Kranj
T ?• tj	n>	išče mesta
liiitoFica. vjuSS
lahko teko;. Naslov se poizve v uprav-
ništvu ,.Slovenca" pod številko 2168.
Spretna prodajalka
nn::nf.iktnr.;e in Špecerijske stroke, ki bi opravljala "udi mesto blagajničarke, se sprejme z nastopom 15. avgusta. ProSnje, opremljene s soričevali in sliko, je poslati na Gosvodarsko zadrugo v Gornji Radgoni.
mmm^

t^c.«
("J Povodom smrti našega lin
II?i bega, dobrega sinCkn, oz. bral'
m Mi
Piv? ifci
1
učenca 5. :?azr. ljudske šole
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ga obiskali v bolezni in g i spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno pa se zahvaljujemo njegovemu č. gosp. katehetu Kogoju, ki je v bolezni ia ob smrti ;.anj opravil sveto daritev, ga obiskal v smrtnem boju, molil pri njem molitve za umirajoče ter sam prevzel pogrebne obrede. Dalje se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Zajcu in dr. Breclju, ki sta vse storila, kar je bilo mogoče, da bi gp. rešila smrti, dalje gospej dr. indrovi za njeno skrb in pomoč v bolezni, gg. pevcem za ganljivo žalostinko ter darovalcctn krasnega cvetja.
Bog bodi vsem plačnik!
V Ljubljani, 29. julija 1921.
Žiilujoči ostali.

mmmmm
Zahvala.
Vsled raznih neugodnih razmer smo bili podpisani primo-rani zapreti kavarno „Zvezda".
Cenjenim gostom in stalnim posetnikom kavarne izrekamo našo zahvalo s prošnjo, da nam v eventuelnem slučaju ostanejo zvesti.
Zagotavljajoč, da se bodo podpisani tudi v bodoče potrudili ustreči v največji meri željam občinstva, bilježimo z odličnim spoštovanjem
V Ljubljani, dne 30. julija 1921. josip Ivančič in brata Sedej.
KLHSIIRJI nn OJ3&OHE
harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. K.rnne ua debelo lu drobno.
HISonr Breznik,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Sprejmejo se:
išče mesta v župnišču. — Nastopi 'ahko takoj. Naslov se poizve v uprav-ništvu „Slovenca" pod številko 2619.
Kuharica
Sprejme;o se: strojnik k lokomobili, Žagar (gatrist),
delovodja k tovarni lesenih žebljev.
Tovarna lesenih žebljev in parna ž a tj a v Črnomlju Slovenija.
v
'C
za friziranje dam sprejme M. Podkrajšek brivski mojster Sv. Petra cesta.
ki obvlada popolnoma italijanski jezik, sa mostojno moč, sprejme pod ugodnimi pogoji večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod „ltalijauska korespon-dentinja 2656" na upravništvo Slovenca.
VAJENCA
za kleparsko obrt sprejme Al. Korče,
kleparski mojster, Cerknica, p. Rakek.
,„.,.. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče in stric, gospod
Mihael Habič
posestnik, trgovec ln gostilničar
včeraj 28. julija ob 4. uri pop. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 68. letu starosti rnirho v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto 30. julija ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Sostrem. Sadinavas, dne 29. julija 1921.
Žalujoči ostali.
BiMM
Zahvala.
Vsem, ki so našemu bratu, stricu, oziroma svaku, preč. gospodu
dr. Josipu Marinko
tkalke m sukalke
(veberce in Spularce) v tovarni pletenin in tkanin Josip Kune & Komp. Ljubljana, Poljanski nasip 10. (Cukrarna.)
Proda se
Več tesarjev
sprejme
Ivan Zakotnik,
mestni tesarski mojster, parna žaga LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46.
Večja množina
lepo kmečko posestvo
arondirano, v popolni ravnini, 25 oralov v enem kosu, vse v dobrem stanju, blizu Fale železniška postaja Ruše. Več pove iz prijaznosti g. Žllk. KoroSka c. 74, M?ribor.
20 lepih hrastov
naprodaj poleg državne ceste od kolodvora oddalj. 20 minut. Griže 1, Št. Vid pri Stični.
Pohištvo
za spalno sobo in več raznemu pohištva se proda. Selo št. 41.
n
zlatih pretimelov in rožnih draoocenosii na predaj.
Poizve se pri Avg. Nadilo, Škofja Loka.
vse neuporabne ZLATE predmete verižici', prstane, obeske, zapestnice, uhane i. t. d. kateri predmeti Vam leže doma, in jih donesite tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana Prešernova ul. štev. 1.
Gožc

priporoma svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spsdajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
Pension Grintovec
v najlepši legi na Gorenjskem se priporoča cenj. gostom iu turistom. Zopet nekaj sob praznih. Nizke cene, najboljša oskrba. Po naročilu čaka voz na kolodvoru v Kranju. Naslov: Upravništvo graščine Preddvor, pošta Tupaliče.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem zopet prejel novo partijo
črnega vma
"Ote!
ki se priporoča posebno za slabokrvne in kot uspešno zdravilo proti griži. Liter tega vina, ki se prodaja tudi, čez ulico, stane K. 32. Gostilna pri FftJKOSTRU Sv. Petra nasip 5.
enakoročne, decimalne in mostne izdeluje
Stanislav Pesjak, Kranj 125
Tehtnice vsake vrste se sprejmejo v po pravilo, ter se obenem uradno preizkusijo.
Postrežba solidno in ločno.
Kupi se:
več večjih hrastovih gozdov. Prosi se natančna pojasnila kvalitete, lege in cene več ca 100.000 brzojavnih drogov (Tele-graphenstenar), jelka, smreka, bor. — Dolž. 6, 7-50, 8'50 m, debelina 15 - 20 cm. z navedbo cen franko vagon nakladalnih postaj. — A. NHBEHGOJ, Mengeš.
3 ietna čistokrvna
kobila
1 [ (izborna za dirko) je naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev. 2672.

tekom dolgotrajne bolezni kakorkoli lajšali trpljenje, ga ob smrti spremili k večnemu počitku — bodi izrečena naša nnjprisrčnejša zahvala.
Preska, dne 28. julija 1921.
Rodbini Marinko in Bobnar.
ittiv is.
[Kupim vsako množino kostanjevega ; ies-:, že posekanega ali v gozi'u stoje-■ čegh. Kupi se tudi več vagonov &nire-: !tovec,3. lubja (fresla). — Istotam se i proda 10 vagonov lepih škorci in colarc ! Kakor tudi dva vagona lepih linielovk, doiyiii do 10 m. Natančna pojasnili, daje ! Josip Plaiikar, Ljubljana, Dolenjska c.
Bicez poselmiK/7 obvestila.
)i.'i'i in
MM

skrbni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
emej Cenčič
nadučitelj v pokoju
je danes zjutraj ob 2. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 31, julija ob pol 5. uri popoldne na pokopališče na Žalah v Kamniku. 6! M	Blag mu spomin!
V Kamniku, 29, julija 1921
jermena, biče in tržaške bičevnike
priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9.
Pohištvo
za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno
vse°vrste" »iUŠKO HM P^PO"*.* Rroto	Ljubljana, Gosposvet.
JDidld OBVGl asa cesta 13(KolizeJ).
II1A lesna lr$ovsha in indust/iialna tiružba z. b z. llJH mm, lirslia Petra ir) SI. 8
kupuje hlode, gozdne parcele, deske, trame, prodaja žagan in tesan les, sprejema komisijska naročila vsake vrste, izdeluje zaboje, izvršuje na'
kup in prodajo drv.
Zadi-uga tirvatuifilt
ZAGREB, Kai-oševa cesta
Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belih, šiler in črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo pošilja. — Prosimo obiska naše kleti na BaroSevoj cesti.
P0LN0GUMIJASTI OBROČI
za tovorne avtomobile
PNEVMATIKO
za kolesa in avtomobile
KOLESA
AVTOMOBILI
najceneje.
EO
J
LJUBLJANA.
Gosposvetska cesta 14.
Arhitekt in mestni stavbenik
j m
LJ M
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. st. 10,'i. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča /a /.grailbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune,
H
m
zajamčeno pristen, v sodčkih iu stekienicafj nudi na debelo i}arr.a veiežganjarna Robert Diehl, Celje.
iože, iereiissaa,
tržaške ili£e8S!SičSE (koprivce) in bš£e
nudi na veliko in malo po naj« nižji ceni
hm M.
Ljubljana, Sv. Felra C63ta štev. 31,
S£* &5u IC
Na podlagi dovolitve kr. okraj, sodišča v Rogatcu z dne 18. julija 1921 opr. štev. Nc 93/21. se bo dne 12. avgusta t. 1. od 14. do 17. ure popoldne in po potrebi dne 13. avgusta 1.1. ob istem času na javni prostovoljni dražbi prodalo na Rogaški Slatini v hiši št. 107. nekaj pohištva ter za kaka dva vagona koškov in sodčkov za razpošiljanje svežega sadja, last g. Franca Lun, trgovca v Munchenu.
Pod cenilno in obenem izklicno ceno se ne bo prodajalo.
Najvišji ponudek je takoj vplačati v roke podpisanega ter kupljene predmete odnesti.
V Rogatcu, dne 28. julija 1921.
Dr. luo ŠorlS m. p.
notar.
Lepo posestvo
v št. Vidu pri Topolšici, okraj Šoštanj, se proda. 7 ha njiv 11 ha travnikov, 36 ha gozda z ca 6500 smrek in mecesnov od IG—65 cm z ca 18.000 m\ — Hiša, 2 koči in gospodarsko poslopje v dobrem stanu. — Natančni podatki se izvejo pri Gozdni upravi grofov Thurn, Grad Ravne, pošta Guštanj.
Evepleni cvet tS r klajno apno
se oddaja, dokler je v zalogi pri §0sp0<larsk! ZV6Zl V jLjllbljatV.

kj ^
COSULUCH-Lmi
(prej AUSTRO - AMERIK ANA)
lf fBt a J^M(§ri]kil va/a Prot?ikeAv	redno
_ — -<->------.j.krat, v Južno Ameriko po l krat

mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov
^llffifiKfMT) K-rnr^lharp	zastopnik za Slovenijo.
-i^IIlrfi^L. Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Odplov brzoparnika President NVilson dne 2. avgusta 1921.
7/--7/--7/--7/"
po l krat ^

UC-Z7C Z7C	—7/—7/—7/~a
DDITII p OJt£H. 1 JrL Ml
staroznana Crkoslikarska in pleskarska delavnica
LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 6.
ZA PLESKARSKA IN LICARSKR DELft
SE NfljTOPt.KJE PRIPOROČA SLAVNEMU OiiClNSTVU IN PRECASTIT! DUHOVŠČINI
00 TONE MHLGAJ 00
PLESKAR IN LIČAR :: LjUBL-jANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
H Eksportna hiša ;;LUMR"
|| MARIBOR, SLOMŠKOV TRQ STEV. 11,
Samozastopstvo tovorne K>asblt LAZAR STERN, BLEISTRDT, ?ESKR.
Srnini ikltiiUa ikMennov, ustnih hurminiik, vijolm ciler, plu»K, klt«r, kakor »«h »rti itrun In [tiilionih delov.
mmmMmammmmmmmmmnu.
jj-■
5 ■
I
B iS H
B
g
m
C,'I
m
E£
Vzajemna posojilnica
(poprej Vzajemno podporno društvo)
II LJUBLJANI, KOVIliRESm TRfi poleg nunske cerkve
obrestule hranilne vloge po čistih
4°lo
Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno glisimico 3,000.000 K ter zakiadi v znesku 600.000 M.
PosafJSa na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d.
gjSir Prodala srsEk državne razredne laterlge.
H
m
m
ssniiBaaHnBiHNnMiiHMHa&iinHuiiii
Ljubljana 3,
Mestni trg 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
anjši lokal za trgovino
pripraven cvent. tudi za pisanio se ISfe-Naslov pove uprava lista pod St. 2642.
Klobuke m slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Sfobu
pošta ln železniška postaja Domžale pri Ljubljani.
V	popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V	Ljubljani prevzema vsa naroČila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici St. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto.
LE PRI:
L JU LJANA - Sv. Petra nasip l
Ce rabite šiv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posa-mezue dele. Istotam vse potrebščine za šivilje, krojače ln čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo
Cene solidne!
Postrežba točna
Proourstna kolesa Pnch
pnevmatiko DUHLOP - RE1TH0FFER - HUTCHIllSOn
priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
F, »mivi« »KE...1,	SJ100?.
Tonama kemičnih in radii. liare fler laftoo.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. SkSadšSče: ilmiiisad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon 64
Em^ilsai iaisi. Prasii firnel. Baroa m pseSe.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, sabe in oljnate, mavec (Gfps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi ,v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL« Lak za pode.	»MERAKL« Linoleum iak za pode.
»M2RAKL«. Emajlnl lak. »MERAKL«. Branoline.
Ceniki se začasna ne razpošiljaj S
Tovarna
Barva vsakovrstno blaao.
kSiišj,	stenice, ščurki
n ven golazen mora poginiti, ako puraDijato moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim k 12. »a podgano K 16; za .'.6urke posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenloe K 15; uničevalec moljev K 10 in 20; prašek proti mrčesom K 10 in 20 mazilo proti nšem Dri ljudeh K 6—12; mazilo za uši pri živini 6,—U.; pra. sok za uši v obleki in perilu K 10 in 20; tinktura proti mrčesu na sadja in zolenjadl (uničev rastlini Prašek proti mravljam K 10. Pošilja po povzetju Zavod ^a eksport
M. Jiinker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Trgovoom pri večjem odjemu popust.
mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova uSica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcelo.
GraSkl sejem 1921
24. september — 2. oktober. ♦♦♦
Semenj za blagovne vzorce, industrije, trgovine in obrti. - Posebna razstava štajar-skega poljedelstva in gozdarstva. Štajarska umetniška razstava. Razstava „Das steierisehe Buch" Godbeni in glediški teden.
Praznik narodnih noš. ♦♦
Sejmski urad Graz
Burgeasse 13.
JOS.
Kemično čisti obleke.
Svetlolika ovratnike, za-
Lludljana. Poljani nasip 4. Podružnica: seleiMa uL 4. pestmee m srajcc._
PODRUŽNICE: MHRIBOB	NOVO MESTO	KOČEVJE
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.	štev. 39.
unm

Angleška parobrodna dražba.
Odprava potnikov L, II. ln III. razreda preko
Trsta, Reke in Cherbourga v HEV-Y0HK.
Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
M Line, Ljiilljana, KolodvorsKo ulica ši. 26.
r*ftfi
ciruika a o. z. preje
Brata Eberlin Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
oziv na prevzem delnic, i
■ ii.iiii.i
Dne 29, junija 1921 se je ustanovila delniška družba , Jadranska banka v Beogradu", katera je prevzela naše podružnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Delniška glavnica Jadranske banke v Beogradu znaša
Din, 7,500.000-— in je razdeljena v 75.000 delnic po Din. 100-— nominalne vrednosti.
Jadranska banka v Trstu prepušča svojim starim delničarjem za vsako delnico Jadranske banke Trst po eno delnico Jadranske banke Beograd za ceno po Din. 150'-- plus 5% obresti od 1. januarja 1921.
Prevzem delnic Jadranske banke Beograd se bo vršil proti predložitvi in žigosanju delnic Jadranske banke v Trstu pri blagajnah našega zavoda v Beogradu, Celju, Dubrovniku, Rotorju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Opatiji, Sarajevu, Splitu, Sibeniku, Trstu, Wienu, Zadru in Zagrebu, kakor tudi pri blagajnah Banke i štedione za Primorje na Reki, Sušaku in v Bakru.
Prijave za prevzem delnic Jadranske banke v Beogradu se sprejemajo pri imenovanih blagajnah do vštetega 30. septembra 1921.
V mesecu juliju 1921.
i
Upravni svet Jadranske banke v Trstu.
i H
=7ZZZ7/—7/—7/—7£ZT7/—7£ZJ£ZZJ£ZZ7CZJC.
Po.
.družna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
tu žilice: DJHKOVO, MARIBOR, SOMBOR, SPLIT. Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za-natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec sreCk Drž. razr. loterije.