Leto LXX Stev. 228 a V Ljubljani, v nedeljo, 4. oktobra I942-XX Prezzo - Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska tedaj« celoletno 34 Lir, ra inozemstvo 50 Lir. Cek. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za interate. SLOVENEC Izhaja vsak dan ijntral rasen p onedelfka la dneva po praznflra. Podružnični Novo mecto. 9 Uridilllfo It iprifii Kopitarjeva 6, L|nbl|ana. o Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In lujega | Redazlone, Ammlnltltatlonei Kopitarfeva 6, Lubiana. I izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. | Teleion 4001—4005. Abbonatnentlt Mete 18 Lire) Estero, me* u JO Ure, Edisone d omeni ca. uno 34 Lire, Ettero 50 Lire. C. C f J Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenUt 10.349 pet la Intertlonl, Plliaiel Novo meeto. Concessionarla esclnslva per la pnbbltcHi dl proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A*. Milano. Bollettino No 859 nemico sottoposto ad intenso fuoco di artiglieria - Nove apparecchi britannici abbattufi Tn Quartiere Generale delle Forzo Arniate co-munlca: Coneentramenti nemiri di uomini e di mezzi sono stati sottoposti o intenso fuoro di itrtiglieria nel setturo meridionale del Iroulo di El Alani e i n. In cnmhattinienti norci nove appareerhi hri-tannici venivann abbttuti dalPaviazione delPAsse. Nel Medlterranen o r i e n t a le i nostri carriatori, di senrta a c«nvoglio intercettnvano e attarravano una forinazioue di qiiadrimolori avversari inrendicdono uno e costringendo gli altri c invertire la rotta. Aerei inglesj hanno mitragliato la loealita Hi Punta Scera (Ragusa), rausande un morto e un lerito. Dne nostri velivoli non sono ritor-nati alle basi dalle loro missioni di gucrra. Vojno poročilo it. 859 Sovražnik izpostavljen močnemu topniškemu ognju - Devet angleških letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Zbirališča sovražnega moštva in avtomobilov so bila izpostavljena močnemu topniškemu ognju na južnem odseku bojišča pri El A I a m r i n u. Osno letalstvo je v zračnih bojih sestrelilo U angleških strojev, V vzhodnem Sredozemlju so naši lovci, ki so bili v spremstvu ladijsko spremljrve, pre-stregli in napadli skupino nasprotnih štirimotor-nikov, enega zažgali, ostale pa prisilili k umiku. Angleška letala so obstreljevala kraj Punta Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Ped Ducejevim predsedstvom je medministrski odbor določil povečanje nagrad za pridelovalce žita in sprejel druge važne sklepe Rim, 3. oktobra. AS. Medministrski odbor za vzporeditev, preskrbo, razdelitev in cene se je pod Ducejevim predsedništvom sešel v Beneški palači dne 30. septembra in dno 2. oktobra. Navzoči so bili: minister za finance, za kmetijstvo, za promet, za korporacije, za zamenjavo in valute, državni podtajniki za notranje zadeve, za vojno izdelavo, Pascolato in Amictfcci. načelnik nadzorstva za obrambo prihrankov in kredita, nadzornik stranke, predsedniki fašistovskih zvez delodajalcev, kmetijskih in irgovskih delavrev. Povabljeni 60 bili na sejo turli general Chierici, glavni poveljnik državno gozdno milice, nar. sv. Miniati. podpredsednik korporacije za les ter senator Bocciardo. Odbor je sklepal o naslednjih zadevah: Nagrade zp pridelavo žita. Ker se bliža čas za setev, je odbor izrekel prepričanje, da bodo italijanski kmetje ubogali Ducejevo geslo: Vsaka gruda naj lio obdelana! in da bodo z vztrajno voljo premagali neizogibne težave vojnega časa ter posevek in pridelek pšenice ter drugih žit v skladu z določili načrta za kmetijstvo povečali do skrajnosti. Prizadeti zastopniki so izjavili, da bi bilo primerno, če bi nagrade za pridelek žita v celoti podeljevali tedaj, ko se žito odda. Odltor jo na predlog ministrstva za kmetijstvo sklenil ta predlog sprejeti. Da bi povečal pridelek pšenice, temeljno hrane za italijansko ljudstvo, je sklenil dosedanjo vsoto, določeno za nagrade, ki je znašala 1.8TA000.000 lir, zaokrožiti na dve milijardi lir. Nagrado bodo razdeljene ob izročitvi pšenice, pridelane v letu 1942-43. Vrh tega je bilo določenih 130.000.000 lir posebnih nagrad za pšenico, pridelano v južni Italiji in na otokih. Kovinska industrija. Odbor je polem poslušal obsežno poročilo senatorja Arturja Borciarda, predsednika državne zveze kovinskih industrijrev, o položaju ilalijanske železne industrije. Odbor je ugotovil, da ta panoga, ki je bistvenega pomena za življenje in obrambo naroda, krije vso potrebo v železnih izdelkih za vojne namene ter za neobhodne civilne potrebe, potem ko je pre- Secca (Ragusa); ena oseba je bila mrtva, ena pa g magala težave, povzročene po vojnem položaju in ranjena. Dvoje naših letal se iz vojnih poletov ni vrnilo v oporišča. Sredozemsko ItoiiSče. 3. oktobra. AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da so skupine italijanskih bombnikov zadnjo noč bombardirale letališča na Malti. Bombe vseli vrst so dosegle svoje cilje. Videli ie bilo velike eksplozije. vedno bolj napredovala v avtarkiji. Odbor je poudaril tudi, da se italijanska železna industrija drži pri svojih trgovskih izdelkih cen, določenih junija 1940. To dela industrija, ki je pod nadzorstvom države, in zasebna industrija. Sklenila je, da bo te cene tudi ohranila, država pa naj še naprej olajšuje nekatera bremena ob tistih izdelovalnih prilikah, ko je to neobhodno potrebno. Drva in oglje. Odbor je nato poslušal poročilo poveljnika gozdne milice o delovnem načrtu za Tajnik Stranke med borci v Rusiji Bojišče ob Donu, 3. okt. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Med svojim obiskom pri bojevnikih italijanske armade v Rusiji se je tajnik 6tranke podal na letališče, kjer tabore oddelki italijanskega letalstva, da bi jim 6am izročil zavoje z darili iz milanskega vlaka. Spremljali so ga poveljnik italijanske armade v Rusiji general Oaribaldi, zvezni tajnik iz Milana ter drugi člani odposlanstva. Ekscelenca Vidussoni se je spustil na letališču, kjer ga je pričakal načelnik letalskega poveljstva v Rusiji z vsemi častniki tega oporišča. Pregledal je oborožene čete, nato pa obiskal različne bolnišnice italijanske armade blizu letališča. Potem se 6pet vrnil tja. V neki letalski lopi so 6tali v vrsti letalci s častniki Eksc. Vidussoni je bojevnikom v zraku izročil Ducejev pozdrav in pohvalo ter je poudaril, kako je Italija ponosna nad svojimi bojevniki v Rusiji. Po pozdravu Kralju in Duceju je simbolično izročil darila. Navzočnost ministra Vidusso-nija je vzbudila navdušene manifestacije med hrabrimi letalci, ki so dolgo slavili Duceja. Zvišanje proizvodnje v Nemčiji Berlin, 3. okt. AS. Za nemški žetveni praznik, ki ga bodo praznovali jutri, 4. oktobra, je propagandni minister dr. Goebbels odredil, da se zastave no izobesijo. Listi v kralkih poročilih Vojne podpore v Nemčiji Berlin, 3. okt. AS: Nemško vrhovno poveljstvo je v soglasju z ravnateljem strankino pisarno izdalo s 1. oktobrom 1942 ukrepe za občutno izboljšanje gospodarskih razmer med veterani, ranjenci in pohabljenci sedanje in pretekle 6vetovne vojne, kakor tudi vdovam padlih vojakov. Vsem so bile zvišane vojne podpore in za nekatere primere so bile določene posebne dodatne podpore. Strašna malarija v Indiji Bangkok, 3. okt. AS. V Indiji je izbruhnila strašna epidemija malarije, kar je posledica dejstva, da so Anglosasi zgubili velike količine kinina na otoku Javi, ki sam dobavlja 27% svetovnega pridelka kinina. Angleški zdravniki in znanstveniki bi bolezen radi omejili, ker bi utegnila imeti velike posledice pri angleških vojqih pripravah na tem področju. Cenijo, da je to leto umrlo zarodi malarije 1,250.000 ljudi. Praznik žetve v Nemčiji Berlin. 3. oktobra. AS: V priznanje zaslug, katere so si pridobili poljedclci v vojni in deleža, ki so ca prispevali k bitki zn proizvodnio ter tako omogočili prehrano nemškega ljudstva, je državni tajnik Dacke na narodni praznik žetve izdal odredbo, po kateri bodo najzaslužnejši kmetic odlikovani s posebnimi častnimi odlikovanji. Po tej odredbi bodo v bodoče vsako leto na praznik želve dobili kmetje, ki so se izkazali med letom, posebna častna odlikovanja kot znak hvaležnosti vsega naroda. Nemški ranjenci v Sofiji Sofija, 3. okt. AS. Včeraj popoldne je prispelo v Sofijo 200 nemških ranjencev iz vzhodnega bojišča. Nekaj časa se bodo zdra-3stojankc. Napad na severni del Stalingrada jo povsod dosegel za včeraj določeno cilje. Julnn in severno od mesta so po težkih bojih propadli razbremenilni napadi. Pri tem je hilo uničenih 41 sovjetskih tankov. Neinško in romunske letalske sile so napadale sovražni preskrbovalni promet tudi na železnicah ob Kaspiškem morju in na spodnji Volgi. • Na donskem hojiiču sn italijanska (rte odbile več poskusov vdreti preko reke. Pri Rževu je bilo pri lastnih napadih ter pri obrambi pred sovražnimi protinapadi prijetih več sto ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih pa jc bilo 26 tankov, 44 topov in nešteto težkega iu lahkega orožja. Sovražnik je imel visoke krvave izgube. Uničujoči letalski napadi so bili izvedeni nn proge in na izkrcujoče se sovjetske čete jugovzhodno od Ilincnskega jezera. Bitka, ki je divjala južno od Ladoškega jezera, se je končala s popolnim uspehom. Kopenske sile so v vlglednem sodelovanju z letalskimi silami po trdih bojih uničile obkoljene sovrnžne sile, ki so imele sedem divizij, zajele 12.370 ujetnikov ter zaplenile ali uničile 244 tankov, 307 topov, 491 metalcev granat, 843 strojnic, kakor tudi mnogoštevilno drugo vojno grndivo. Sovražnik je imel nad 28.000 mrtvih. Števila ranjencev ni mogoče preceniti. Pri sunku proti angleški Rokavski o halj so hitri čolni v noči na 2. oktober navzlic močni obrambi rušilcev potopili 2500 tonsko trgovsko in eno stražno ladjo. Neki drugi parnik je bil poškodovan. Tudi v noči na 3. oktober j" prišlo pred nizozemsko obalo do pomorske bitke med nemškimi spremljevnlnimi enotami in angleškimi hitrimi čolni, kF so bili odbiti z učinkovitim fopniškim ognjem. Po posameznih neučinkovitih dnevnih nad-legovalnih napadih so angleški bombniki preteklo noč napadli zahodno nemško področje. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih četrtih v"čih mest, zlasti1 v Kre-feldu je nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Pet napadajočih letal je bilo sestreljenih. Nadaljnjih sedem letal je zgubil sovražnik pri dnevnih napadih na zasedeno zahodno področje. Nemška lohka bojna letala so izvedla včernj nizke napade na vojaško važne cilje na južni angleški obali. Železna toča v Stalingradu Trieste, 3. okt. Pod naslovom »Bitka je dosegla višek« objavlja »II Picjcolo« zanimive podrobnosti o bitki za Štalingrad. Tako pravi med drugim: Dopisnik »Rdeče zvezde« pravi, d& je treba upoštevati dejstvo, da so Nemci zbrali v Stalingradu 30 divizij, 2000 tankov in nad 1000 letal; toda brez ozira na to — zaključuje dopisnik — se bomo upirali, \\ Zamotan položaj na Kitajskem Tokio. 3. oktobra. AS: List »Asahi« piše, da ima severnozahodna Kitajska velikanske province s površino 3,800.000 km1 ter okoli 40 milijonov prebivalcev. List pravi, da ie pokrajina bogata in ima veliko naravnih in poljedelskih zakladov (premog, les, žito. riž, bombaž, drage kovine), vendar pa ie tako oddaljena, da ie ni mogoče pametno izkoriščati. V Kansu so nn primer petrolejski vrelci, pa dajejo le malo nafte zaradi pomanjkanja industrijskih naprav. Zaradi vsega tega se za to velikansko pokrajino bore v glavnem tri politične sile: Cungking, niuslimnni in komunisti, Cungkingški vpliv se naslanja na Ianhu v provinci Kansu, od koder obvladuje cestno omrežje, ki veže Cungking s severozahodno in severovzhodno pokrajino, muslimani imajo svoje oporišče v provinci Ningsiji* Kansu in Cingaj, komunistični vpliv pa je v nekaterih krajih v provincah Sensi, Kansu, Ningsiin in Sikinng. Komunisti bi radi preprečili združitev med Cungkingoni in muslimani. imajo zvezo s Sovjeti in od tod izviru njihova vplivna moč. Poleg teh sil, ki so v naj velja, kar velja; položaj je tako slab, da se slabšega sploh ni mogoče bati. Nič manj pesimističen ni moskovski dopisnik lista »United 1'ress«, ki pravi dobesedno: »Moskovski tisk pravi v svojih zadnjih poročilih, da se je nemški pritisk v četrtek znatno pomnožil in da so najhujši boji v severnem delu ne samo zato, ker so tiyn velike tovarne, marveč ker istočasno obvladuje del Volge, preko katere je zadnje dni prišlo precej ruskih sil preko reke. Isli dopisnik pravi v nekem prejšnjem dopisu: Prihod nemških okrepitev je na novih odsekih omogočil sovražniku številčno premoč. V severozahodnih predntesljih so Nemci napredovali za 200 do 300 metrov. Na tesnem 1"»00 metrov dolgem odseku je padlo najmanj 3000 topovskih granat, nadaljnjih 3000 izstrelkov pa je padlo iz možnarjev prod napadi nemških tankov in pehote v spremstvu letalstva. Pod strahotno točo železa so se Rusi morali umaknili. Rommel dobil maršalsko palico Berlin, 3. okt. AS. »Angritf« javlja, da jo Hitler sprejel poveljnika nemške oklepne hrmadc v Afriki maršala Rommela. Pri tej priliki mu je Hitler izročil odlok o imenovanju za maršala in maršalsko palico. Izrekel mu je tudi v imenu nemškega naroda svojo zahvalo za vse zasluge. stalnem sporu, je v severni Kitajski močno ne-odvistnostno gibanje, ki onemogoča vsak centralistični nastop Čungkinga. Jugozahodna Kitajska ic bila doslej važna zaradi zveze z morjem, toda po zasedbi Indokine in Birme ic popolnoma odrezana. Edina možna zveza z jugozahodnimi provincami je samo po zraku z Assamom ter po nekaterih karavanskih poteh preko Assamskih višin, ki pa se jih pozimi ni mogoče posluževati. Cungking ic v začetku vojne v Aziji videl, da ie položni zanj vedno nc-znosneiši. Po poti, ki naj bi preko severozahodu omogočala dobave iz Sovjetske Rusije, ic pred vojno med Nemčijo in Rusijo na podlagi kitajsko-ruskih trgovskih sporazumov prihajalo na Kitajsko mesečno okoli ene milijarde ton blaga. Od julija 1941 pa ie to število padlo na 00 ton mesečno. List zaključuje: Ce tiidi#bi sc Cangkajškova vlada sporazumela z muslimani, kriza ne bo premagana, ker vlada vedno večje nasprolslvo med Cungkingom in kitajskimi komunističnimi silami. Pogovori s slovenskim ljudstvom Priroda ljudstva Časnikar p. Aiessandro Nicotera je imel snoti po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Z vsem, kar pripovedujemo, obravnavajoč pereča vprašanja, ne želimo, da bi si kdo mislil, da ne upoštevamo duhovnih kakovosti in zaslug slovenskega ljudstva. Prav nasprotno moramo zatrditi, da so Italijani ob svojem prihodu v lo pokrajino imeli najboljši namen, čeprav so prišli z objavo vojne in z orožjem v roki ter so v začetku opažali samo izvrstne prirodne darove prebivalstva, ki so bili zlasti očividni onim opazovalcem, ki so se prišli seznanit z novo osvojeno deželo. Pripominjamo tudi. da so italijanski listi in revije na dolgo in na široko z veliko naklonjenostjo pisale o šegah in navadah, o gostoljubju, o značaju prebivalcev in je celo neka turistična revija pripravila publikacijo z lepimi fotografičnimi slikami in predstavila Ljubljano kot »nov biser Italije«. V teh ocenah, kakor vidile, je bil ',ep del iskrenosti in vljudnosti. Kak divji mislec, zatopljen v svoje grozovito ideje, ki vedno proučuje svet s kalnimi očmi izza kavarniške mize, bo brez dvoma prepričan, da Italijani s svojimi pritožbami zasledujejo kak skriven machiavelističen načrt. Bila je pomlad in dežela je imela krotak, očarljiv videz. Ljubki iz-prehodi v parkih in krepki koraki vojakov po lepih poljanah in brstečih gozdovih so dajali naj-itoljšo sliko o resni, delavni in dobri nravi ljudstva. V ostalem smo često opazovali ukaželjnost in umetniško naklonjenost širokih družabnih plasti, ko smo ugotavljali silno udeležbo na raznih prireditvah in kadar smo videli, kako pred kipi in razstavami stoje skupino kmetov ali mladeni-čev ter z zanimanjem in pozornostjo opazujejo umetnine, kakor bi jih hoteli v notranjosti doživeti. Zalo ni res nikakršno čudo, ako so ta opažanja o prirodnem nagnenju ljudstva prvotno izne-nadala našo dovzetnost, ki je usmerjena, da se rada pomudi pri duhovnih stvareh. Umetniški čut bomo postavili kot merilo za ljudstvo. V resnici, nobeno očitovanje človeškega duha ne kaže toliko najvišje sinteze ravnotežja in notranjih odnosov, kakor je to v umetnosti in pri' mojstrovinah najvišjih kaiiovosti. Glasba, slikarstvo, kiparstvo in slovstvo so v teku vekov odgrinjale te najvišje cilje, ki so jih odkrili zapadni narodi, tako da ta oznaka služi za točno ločitev zapada od vzhoda, kjer so v premoči izbruhi mistike in fanatizma. Zato cenimo umetniško in kulturno nagnenjo vsakega naroda, ker se nam zdi, da predstavlja v sebi nezavedno iskanje prave mero in ravnotežja na polju duha. Kjer vidile. da tendenca kvari stroge zakono estetike, tam so v duhu gotove okvare, ki jih je treha popravili. Ako to prenesemo na politična tla, smisel za razmerje lahko odločuje o sreči naroda, kakor v nasprotnem primeru iahko izzove nepopravljivo nesrečo. (Nadaljevanje na 2. straniI> Najvišje hrvatsko odlikovanje Visokemu Komisarju Ljubljana, 3. oktobra. Davi so je konzul Nezavisne Države Hrvatsko v Ljubljani kot zastopnik Poglavnika napotil v Vladno palačo, da preda Visokemu komisarju odlikovanje Reda Kralja Zvonimira z Zvezdo. Dr. Ivani?, kt Jo bil v spremstvu vicokonzula in enega uradnika konzulata, jo prispel v Vladno palafo na službeni obisk ob enajstih. Tekom njegovega obiska je z balkona Visokega komisariata plapolala poleg državno zastave tudi zastava Kraljevine Hrvatske. Hrvatski konzul je bil sprejet s častmi, ki gredo njegovi uradni stopnji ter je pozdravil Visokega komisarja, ki ga je spremil v svoj urad, kjer so bili navzoči Viceprefekt, Kveslor, Sel ka- bineta in drugi visoki uradniki Visokega komisariata. G. Dr. Ivanič Je izrazil Eksrelenci Grazio-liju svojo živo zadovoljstvo nad tem. da ga je Poglavnik pooblastil, da mu izroči v njegovem imenu visoko odlikovanje. Ko je nato s toplimi besedami izrazil hvaležnost Hrvatov za delo, ki ga je izvršil Ekscelenca Grazioli, je konzul poudaril delež, ki ga ima Visoki komisar na tova-riških odnošajih, ki vežejo oba naroda v orožju. Ob koncu nagovora se je konzul prisrčno spomnil Duceja, Poglavnika in zaželel sreče bojevnikom obeh držav. Nalo je odlikoval Visokega komisarja z veleredom in z Zvezdo Danico. Ekscelenca Grazioli je izjavil 6vojo globoko hvaležnost za pomembno ir visoko priznanje, ki mu ga je s tem dal Poglavnik ter je istočasno izjavil 6vojo prisrčno zahvalo gospodu konzulu dr. Ivaniču za trud, ki ga je dokazal pri sodelovanju iu za prizadevanje, da se čim bolje rešijo vsa vprašanja, tičoča se obeh zavezniških držav v ozračju popolnega tovarištva in prisrčnosti. Visoki komisar je nato posvetil svojo misel 1'oglavniku, Duceju in oboroženim silam obeh držav, ki se z ramo ob rami z zmagovitimi četami Reieha bore za zmago omike proti divjaštvu komunizma. Gospod konzul dr. Ivanič se je še nekoliko pomudil na Visokem komisarijatu, nato pa se je vrnil v svoj urad, tfjer mu je ob dvanajstih Visoki komisar vrnil obisk ter ga naprosil, naj izroči Poglavniku njegovo zahvalo. Črne bukve komunistično partizanskega zločinstva Polja, gozdovi in jarki so posejani s trupli Slovencev — Ali naj sedaj pokrijemo s plaščem usmiljenja zakrknjene krivce tolikih zločinov? Grobovi tulijo... Tulijo po poljih, po kraških jamah in jarkih, tulijo pesem krvi, nedolžno prelite od zločinsko roke brata, ki so ga zapeljali preračunani, krvi, denarja, slave in pohote željni gospodje v bratomorno klanje, tulijo pesem sramote, ki se je zgrnila nad našo zemljo, tulijo pesem bolečino in žalosti, ker so sprejeli vase umorjeni cvet slovenske mladine. Vedno »ilnejša in silnejfia jo ta pesem, vedno bolj oglušujoča. Zaman si ti.šče pred njo ušesa odgovorni krivci intelektualci, zaman si prizadevajo, da bi opazili v njej iskgco opravičenja. Ta pesem je silna ka- j kor t romba apokaliptičnega angela, ki kliče na dan šibo maščevanja, ki kliče ljudske množice, da sodijo satanove |omočnike in iščejo krivcev lako med propadlo sodrgo nižjih plasti kakor med rafinirano pokvarjenostjo in inzkoreninjenstvom kulturnih veličin, ki so svoj narod izdali in ga sramotno vrgli v objem zločinstva. Čemu so ti tisoči preliti svojo kri? Za koga.' Ali so bili česa krivi? Ali so padli po pomoti? Odgovora ne da nihče. Grobovi pa vendarle tulijo svojo pesem naprej in naprej in zahtevajo odgovora. Kakšen odgovor bodo dali na to vprašanje (Nadaljevanje s 1. strani) Majhen narod — na primer —. ki čuti v svoji duši silne plamene junaštva in nima primerne zavore, ki bi mu odsvetovala, da naj se ne spopada s tistim, ki je desetkrat močnejši od njega, je na vsak način majhen iu junaški, toda blazen narod. ,, ... To so ravno bacili fanatizma, ki so od dobe Mohameda dalje okuževali Balkan. Treba lo dol-gega dela, da se ustanovi neka oblika stalnega ravnotežja duhov. V naši pokrajini je več |>ogo-jev, da se izločijo ti bacili, nego kjerkoli drugje. Žo same značilnosti pokrajine bodo mnogo dojiri-nesle k temu. Treba je z vztrajnim in trudapolnim delom ločiti stvarno od od mišljenega; treba je znali izločili zdravo in življenjsko sposobno od nezdravega in smrti zapisanega. Oprostite nam, da smo ta večer zašli nekoliko globoko v gozd modrovanja. Takoj bomo z/v pet na planem in bomo še enkrat omenili, dasi neradi, one nesrečnike, ki so se vgnezdilt v resničnih gozdovih in ki jim ne nedostaja samo vsakega zdravega smisla, marveč vsakega smisla sploh, razen čisto živalskega hotenja, ki dela iz njih spretne lovce na človeško divjačino. Kdor se je oprijel razbojniškega ideala četniško vojne, vojne, ii ima sjosobnosti. da bi se vprašal, kam liočo in kam more dospeli. Tak človek je podoben splašeni živali, ki si lahko samo vrat zlomi. Ako ljudje te vrste — da se vrnemo k stvari — na vsak način hočejo, da so jim tresejo rame pod rafali strojnice. boste dobro razumeli, o kaki vrsti duhovnega ravnotežja sedaj razpravljamo. Nekdo je izrekel naslednjo enostavno sodbo o zbiranju novincev za čete v gozdu: »Če se bo vojna končala slabo, bodo vse vaše žrtve zaman; če se bo pa končala dobro, I >o vašo prizadevanje takisto brez koristi, ker bo nepotrebno.« Torej? Tedaj: nič! Kajti |>olitični komisarji vedo prav dobro, da je njihova čreda sestavljena po velikem delu iz zmešancev, zalo imajo njihovi govori čisto drugačno vsebino. Oni vsak teden objavljajo vsaj po eno veliko zmago ter zatrjujejo, da se bo vojna končala v 10 dneh z zmagoslavjem boljševizma. Res je, da se množe pobegi iz toda vsi so verovali te napovedi od tedna do tedna vse od 22. junija 1041 dalje. Za take možgane ni leka. Usoda je hotela, da so sami izločijo in da za puste obljudene kraje, kakor |x> nekem nagonu, ki je jačji od njih, in da se vrnejo v divje stanje obenem z ostalim živalstvom po dolinah. Ravnotežje se na ta način vzpostavlja samo po eebi. kakor je to pri zakonih o tekočinah. Zdaj počasi drsimo iz območja modrovanja v območje stvarnosti, toda hoteli smo reči enostavno lo to, da je za mir in srečo ljudstva prav dober ta proces razočaranja, ker pomeni družabno iz-čiščenje in želimo, naj se izvrši do konca. Znaten odstotek teh prenapetežev kali redno življenje in mišljenje slovenskega ljudstva. Zlo je v tem. da imajo nekateri postopki videz pogumnih in bistroumnih dejanj, pa so enostavno samo nepremišljenosti. Vse vprašanje, to je blaginja ljudstva, pa je ravno v tem, da zna pravilno razlikovati. Ko se bo lahko pisala in proučevala zgodovina tega leta velikih pretresov, se Ho jasno videla grmada izrečenih in storjenih bedasto?. Toda dohro bi hilo, če bi jih spoznali že danes. Ali ste kdaj slišali ali čitali govor kakega ljudskega komisarja? Ali vam je kdaj prišel v roke kak načrt o bodoči ureditvi med slovenskim ljudstvom? O tem bomo imeli še priliko govoriti. Spoznali boste težke oblike umstvene zablode, kulturne neuravnovešenosti, patološke obremenjenosti, izroditve čustvovanja in pametnega smisla do take mere, da boste ostali brez poguma in brez upa, ako vas ne l>o na drugi strani odpiralo prepričanje in ugotovitev, da so osnove slovenskega ljudstva zdrave, ali da hI bilo treha dovoliti višje študije satno izrazito uravnovešenim mladeničem. Morda bo tudi Jetniška vojna učinkovala kot puščanje krvi in kot ugodna prirodna izločitev ter bo zato učinkovito zdravilo. So tedaj morda na obzorju lepši dnevi? Zdi se nam, da se stvari že presojajo pravično, brez pretiravanja, z umirjeno filozofijo pametnih narodov. Zdi se nam, da že vidimo ljudi na polju in v delavnicah, popolnoma zatopljene v svoje redno delo. To velja za vse, raz<*n za politično zločince, za neomikane prenapeteže in za besno blaznike. ki so našli v boljševizmu svojo najprimernejše zatočišč« častitljivi starčki, ki skušajo z dobroto in neupravičenim usmiljenjem poslati v pozabo avtorje to peklenske komedije, kako se ho opravičil kulturni delavec, ki je zlorabil svoje poslanstvo ter istovetil kulturo in zločin, kaj bo dejal meščan, ki jo v svoji prenasičenosti vzel narod za poskusni predmet svojih prevratnih socialnih teprijf Grolovi tulijo in kličejo v viharju, ki je zadivjal na obzorju, a tokrat zalo, da pomete z vsem, kar je gnilo in strupeno. Čujte odlomek žalostne pesmi grobov, kratek odlomek iz dolge vrste turobnih verzov 1 Pesem grobov Ljubljana Emer, Vrankar, Leyler, Župec, Kikelj, Ehr-lich, Roje, Peršuh, Majdič, Habjan itd. itd..., Dežela Tisoči grobov se postopoma odkrivajo. Tisoči ne bodo najdeni nikdar, ker jih krijejo brezdna in gozdovi naših gora. Okraj Ljubljanska okolica V okolici Police najdeno 30 grobov ubitih moških, fantov. Pri ISkem Vintgnrju najdeno 14 grobov partizanskih žrtev, med njimi štiri ženska trupla. Pri Iški spet najdeno 100 grobov partizanskih žrtev. Partizani ubili Urbančič Marijo, mizarja Hrena Franceta in njegova dva sina. Konec julija so partizani ustrelili Jakopina Ignacija in Viktorja, Strmca Štetana in njegovega brala. Partizani ujeli osmošolca Kapelica Toneta. Odpeljali so ga v domačo vas, privezali' na drevo, ves dan tepli, a zvečer umorili. Mati je morala prisostvovati mučenju lastnega sina. Po izjavi partizanov je od njih ubit učiteljišč-nik Kavčič, pokopan na Orlali, Partizani so ugrabili podžupana Pogačnika in njegovo ženo ter oba ubili. Partizani so ubili Deheljak Marijo. Partizani so ubili Živka Antona, Kovačiča Feliksa. Kovačiča Ivana. Partizani so ubili brata Novaka, akademika in osmošolca. Pokolj Mravljetove družine na Brezovici. Partizani so ugrabili dva Potokarja in Pe-verja. Oba Potokarja so ubili, Sever pa je bil težko ranjen. Partizani so ubili delavca Polšeta ter novinarja Straha, Partizani so odvedli in ubili Jakoša starejšega in mlajšega, dva Cankarja itd. itd.... Okraj Novo mesto Partizani sc hvalijo, da so župnika Komljanca živega sekali na koščke. Partizani so ustrelili 20 moških, ker se niso dali oropati laslne imovine. Partizani so ustrelili 70 letno Župančič Heleno, Župančič Janeza in sina Jerneja. Partizani so ustrelili 19 letno Omahnovo dekle. Partizani so ubili Kastelic Frančiško. Politični komisar, učitelj Švajger, je obsodil na smrt 40 domačinov. »Justifikacija« je izvršena pod njegovim nadzorstvom. Partizani so ustrelili dva moška in eno žensko. Partizani so ubili posestnika Purehra. Partizani so zaklali Ano Komar in Frančiško Zupan. Partizani so ubili ženo pri »Francu«, a njeno hčer ranili. Partizani so uhili Rodeta in še dva moška. Na Rupah nad Podlipo je pokopanih 6 od partizanov ubitih ljudi. Partizani so ubili Kastelica Antona, Kastelica Janeza in Kastelica Načeta iz Mirne peči. Partizani so ubili 50 oseb, med njimi so kaplan Kastelic Vinko iz Št. Jerneja. Kromar Franc, Kromar Jože, Kromar Ivan, Pavline Janez, Žnidaršič I., Lužar Jože, Krhin Janez, Guštin I Šrtina Lojze, Nečemar I., Frankovič Janez, Supe-rina I., Makovee Janez, Zajec I., Zagorc Marija in njena hči, Šeme, mati in dve hčeri iz neke begunske družine. Usmrtitev se je izvajala včasih s streljanjem, običajno pa e sekiro, noži in vrvjo. Pred smrtjo je bilo vedno mučenje. Ugotovljeno je, da so Žagorc Marijo in njeno hčerko slekli do golega, zakurili ogenj in obe sta morali v plamenih plesati, dokler se nista onesvestili, Nalo so ju ubili. Več žrtev so partizani ubili na ta način, da so jim zadrgnili vrv okoli vratu ter jih nato navezane potegnili na drevje. V gozdovih so v plitvih grobovih našli več odsekanih glav, ki so žo razpadale. Izkopali so jih verjetno psi ali lisice. Partizani so umorili Mirtka, brate Murglje itd. Partizani so umorili gimnazijca Turka, Cilko šušteršičevo... Pokoli Mišjakove družine, nmor Hrovatovega očeta, gozdovi naokrog posejani z mrtvimi trupli domačinov. Partizani ubili župana Strupeha. Pokolj šentrujiertske duhovščine: župnik Nahtigal in kaplan Cvar. Umor Šmihclskega župana Bruljca in njego-vesina. Pokolj Furlanove družine iz Bele cerkve. Okrog 190 žrtev leži razmetanih po gozdovih okrog Žužemberka in čaka krščanskega pogreba. Okraj Logatec Partizani so ubili župnika Geohelija. S 0 Partizani so ugrabili Hrena Franca, Hrena • Janeza in Hrena Slavka .Njih usoda neznana. ; Partizani ubili svetovidovskega žtipn. žužka, j Partizani ubili Hitija Janeza, a brata odpe-1 Uali Partizani so ubili pri Stafancu 3, pri Sveku 2, pri Rržnjku 2 in pri Selovcu 1. Umor kaplana Kramariča in šestero fantov ter veliko drugih ljudi. Partizani so ustrelili Jankoviča Janeza in Cerkovnika iz Butajnove. Partizani so ugrabili 8 ljudi iz M oži nove družino. Partizani so uhili Čuka in Sinrekarja Toneta. Partizani so ubili Demšarja Janeza in mež-narja. Partizani so ustrelili neznanega moža. 150 trupel čaka na krščanski pogreb v Krimski jami. Partizani so poklali Rastičevo družino. Partizani so ubili svetovidovskega župana in občinskega tajnika, odvedli in ubili še mnogo drugih domačinov, ild. itd.... Okraj Črnomelj Partizani so odvedli in ubili župnika Omahna. Partizani so ubili župnika Raztresena. Partizansko žrtev Tomca Franca so našli za-kopmega v steljnikih pri Krivograških njivah. Glavo jo imel zakopano, noge so bose gledale iz zemlje, roko je imel na hrbtu zvezane, ušesa od-drezana, lasje izpuljeno. Južina Janka so partizani privezali na bukev z glavo navzdol in mu pod glavo zakurili ogenj. Klobjičarja iz Drašičev so partizani živega pekli. Lončariča so partizani ustrelili, prav tako njegovo ženo in hčer, a drugo hčer so ranili. Partizani so ubili drevesničarja Starca. V velikolaški okolici so partizani postrelili 19 oseb, med njimi šestčlansko Grudnovo družino. Rešila se je le maloletna hčerka. Partizani so ugrabili pri poljskem delu 5 fantov: Žgajnarja Jožeta, 2 Erjavčeva, 2 Ponikvar-jeva. Njih usoda ni znana. 18. avgusta je bil pogreb partizanske žrtve Franceta Kozine, ki so ga izkopali v bližnjem gozdu. Truplo ni imelo nobene rane od strelnega orožja, pač pa je hilo močno razmesarjeno. Pokolj Kozinove družine, umor novinarja De-beljaka, ild., ild..,. Vsa pokrajina Umori, klanje, ropanja, kri. kri. kri... Toda to je lo kratek odlomek strahotne pesmi grobov... Grobovi še tulijo naprej in naprej... Čemu ste umirali? Jakoš France, lep in zal kakor pomladni cvet, Cist in nedolžen kakor jutranja zarja, ki se dviga izza bizoviških gozdov, reci, čemu so tebe umorili! Čemu so te odvedli in oskrunjali tvoje šo komaj razvito telo v gozdovih nad Polico! France Kastelic, korenjak iz Podboršta pri Št. Vidu, velikan po telesu, a dobričina po srcu, povej, čemu so ti krvniki naložili 120 kilogramov težko skalo na tvoja orjaška ramena ter te z njo mučili cel popoldan, čemu so te kakor klavnega vola pobili k tlom, čemu so te pokopali na pol živega, da so tvoje krepke roke molele iz groba še žive in razodevale voljo po življenju, ki ti je bilo nasilonia in kruto odvzeto? Ali je tvojo smrt zahtevala osvoboditev slovenskega naroda? Ali ste ti in tisoči tvojih tovarišev le žrtve za boljše življenje, za boljšo socialno ureditev? Ne, tvoj odgovor, ki ga daješ še na pol živ jz, gozdnega jarka, obsoja muči tel je in njih visoko stoječe prišepetp-valce, obsoja jih kot narodne morilce in uničevalce. Čujte resnično besedo, ki jo izrekel Smrke iz Žužemberka. Bescda"\ie resnična in je resničen odgovor na pesem tulečih grobov. »Morite, morite, morite!« Nekoč ee je partizanski poveljnik blizu Žužemberka napil in v svoji podivjanosti vpil: »To-viriši, še vse premalo morite, saj vidite, da je vse proti nam, da nam kmetje dajo le to, kar s puško izsilimo od njih. Zato pa le morite in mo- Jožef LSbel Povest o insulinu Kako preprosto je bil že ta poljski, gozdni in senožetni zdravnik dejal: »Če komu manjka v želodcu soine kisline, mu je daste v kapljicah; zakaj bi še soka trebušne slinavke no dajali, če ga je kje premalo?« Seveda, takšaemti, ameriškemu praktičnemu zdravniku je lahko govoriti! Bržčas misli, da je stvar tako preprosta, kakor če solno kislino pripravljaš: kuhinjsko sol zmešaš z žvepleno kislino, pa dobiš toliko solne kisline, kolikor le hočeš. Naivnemu »docu« ho treba malo posvetiti, kakšne težave so s pripravo porabnega izvlečka iz pan-kreasa. Profesor Minkovvski se je nasmehnil. Pravkar se je bil nečesa domislil. »Čujte, dragi gospod kolega,« je dejal. »Nekaj bi vam predlagal. Pričnite 6voje medicinsko popotovanje z Wiesbadnom in spremile mene tjakaj. Čez nekaj dni se bo tam začel kongres za notranjo medicino; mislim, da bodo ob tej priložnosti prav mnogo govorili o sladkorni lolezni. Sodim, da boste marsikaj izvedeli, kar vas zanima.« VVeller je povabilo takoj in z veseljem sprejel. Grenko izkustvo idealnega učenjaka. \Viesbaden, ta svojstvena mešanica svetovnega mesta in zdravilišča, bo zanj že sam po 6ebi doživljaj, in velik kongres bo kakor nalašč za uvod v njegovo znanstveno popotovanje po kraljestvu evropske medicine. Ze koj prvi dan je hil ko riba v vodi. Niti ene tovariške prireditve ni zamudil, še manj eno samo minulo znanstvenih razprav. Saj mu je pa tudi že sama zunanja slika ta-kelo seje pomenila neskaljen užitek. Globoko spoštovanje, ki je nekoč v Strasbourgu prevzelo mladega študenta pred velikimi mojstri njegove stroke, tudi malega elevelandskega »doca« ni minilo. Spoštljivo je sedel na svojem vogalnem prostoru v drugi vrsti — prvo vrsto so zasedli posebno veliki znamenitniki — in je zrl nn oder. kjer je sedelo predsedstvo kongresa. Da je smel zraven tajnih svetnikov von Leydna. Goldscheiderja, Senatorja in ostalih veljakov tudi njegov lastni učitelj, Oskar Minkovvski, blesteti med temi zvezdami prvega reda, je bilo Charlesu \Velierju nemalo v ponos. Divje je ošlnjal one skupine, ki so se, Čeprav pot.ihem, kar sredi predavanj pozdravljale, do kraja ga je pa ogorčilo, kadar je kateri poslušalec zapustil škripaje s čevlji svoje mesto. Doktor NVeller se je komaj upal dihati; vneto je opazoval in zvesto poslušal. Zlasti tedaj, ko so pričeli govoriti o sladkorni lolezni in o poskusih, da bi jo zdravili s sokom trebušne slinavke. Napelo je prisluhnil, ko so pri|K)vedovali, da je Francoz Lepine ali oni drugi, Hedon, skušal skrivnostni, 6ladkor uravna joči sok lako uveljaviti, da ga je prenesel z zdravega na lolnega človeka s transfuzijo krvi. Poskusi Slovana Soholeva so ga prav tako zanimali kakor poskusi Ilolandca \Vaterman-na alt Belgijca De Meyerja, čeprav ni niti eden dosegel praktičnega posledka, čeprav se^ ni nobenemu teh raziskovalcev posrečilo, da bi napravil poraben izvleček. Tudi Italijan Battstini je izdelal nekakšen ekstrakt in je z vbrizgavanjem res omejil izločanje sladkorja; ker je pa hkrati tudi dieto spremenil, kongres ni mogel priznati njegovemu delu in piosledkom zadostne tehtnosti. Tudi Murlin je skušal skuhati nekakšen pankreasov sok, ki ga je hil pripravil z osikano Riligerjevo raztopino, pa tudi ni dosegel kaj prida uspehov, ln E. L. ScoU jo hil s svojiim poskusi, z alkoholnim in vodenim izvlečkom iz slinavke, tako malo zadovoljen, da je svojo metodo sam kot neporabno zavrgel. Čim več raziskovalcev je poročalo, tem bolj nepremostljive so se zdele doktorju \Vellerju zapreke, ki so se postavljale ureditvi tega »tehniškega vprašanja« po robu. Po malem se je pričelo >docu« svetiti v glavi, zakaj se je Menkowski takrat smehljal, ko ga- je bil naivno vprašal, češ, zakaj le manjkajočega ne dovaja bolnikom, prav tako, kakor dajejo želodčno bolnim solne kisline. Še razumljivejše mu je poslalo, kadar je yve-čer v pivnici sedel za mizo s predavatelji in so mu pripovedovali o praktičnih podrobnostih svojih raziskovanj. Zakaj v osebnem razgovoru so se neosebne znanstvene pojmovnosti spremenile v prijemljiva in zasebna doživetja. Mod takimle pri-jovedovanjem je zdajci v duhu videl Battistinija ali Lepina ali Waterinanna, Murlina, De Meyerja, ali tistega, s katerim se je pač pomenkoval, v njihovih AlavBicah. Videl je majhen kotiček, neznat-nejši od najmanjše luknje v kakšni tovarni, in drugega ni bilo v takemle laboraloriju, ko navadna lesena miza, preprosta lesena klop, nekoliko visokih stolic, v stojalih par skusnih cevi, drobnogled, dolga vrsta trebušastih steklenic, zvezanih med seboj z gumastimi in steklenimi cevmi. V takile kamrici preždč učenjaki tedne in mesece v trdnem pjodrobnem delu, izrezujejo živalim trebušno slinavko, pripravljajo izvlečke z alkoholom, precejajo in precedek suše, da ga px>tlej spet v vodi raztope. Kunci morajo drug za drugim žrtvovati svoje' žleze; učenjaki iztiskajo slinavko za slinavko, da polove še poslednjo kapljico njihovega soka — toda, joj, kunci so majhni, njihove slinavke drobne, in vse iz njih iztisnejene kapljice so v resnici samo kapljice v morju gorja! »Toliko zajcev,« se je zasmejal doktor Weller, »toliko zajcev ne premorejo niti največje ameriške prerije, kolikor bi jih bilo treba, da bi iz njihovih žlez enega samega človeka trajno zalagali s potrebnim sokom! Kar tu delate, obupno spominja na početje človeka, ki bi hotel z eno samo lopato prekopati naše Skalnate gore. Če hočete doseči svoj veliki cilj, spoštovani gospod profesor, boste morali tudi po velikih sredstvih poseči; bojim se, da bodo zajčje noge prekratke in prešibke, da bi vas mogle daleč ponesti.« (Dalje.) Ena izmed tolikih partizanskih žrtev: Šestnajstletna deklica iz kočevske okolice, ki so j*) |>ar-tizani zabadali pri živem telesu. Sledovi ran so jasno razvidni tudi na sliki. Deklico so iztrgali vojaki iz rok partizanskih rabljev. rite, pa četudi nikdo več ne ostane! Saj nam Slovenci niso bratje, ker ne marajo za komunizem. Ni nam za Slovence, nam je le za svetovno revolucijo!«; Kdo si bo upal s plaščem usmiljenja pokriti te zločinske besede ter zakriti reko krvi, ki je iztekla iz telesa slovenskega naroda po krivdi komunistov in njihovih visokih zaščitnikov! Zakaj se tu ne pritožujejo tisti gospodje, ki jih je strali za slovensko kulturo, kadar s prstom pokažemo na tistd ljudi, ki delajo slovenski kulturi sramoto in ponižanje! Zakaj ob tem grozotnem tuljenju grobov molče vsi oni, ki s tančico krutega usmiljenja zakrivajo povzročitelje in krivce in so pripravljeni dati jim odvezo ali zagovarjali njihove podlosti I Ko je padel dr. Ehrlich, ki gotovo ni bil najmanjši kulturni delavec in pionir slovenske kulture, ni bilo nolvenega protesta ali zgražanja, nasprolno, razni kulturni »vrhovi« so ploskali in si v zadovoljstvu meli roke; ko pa smo kakor svoj čas na llacela s prstom pokazali na nekatere krivce, ki so povzročili nad narodom veliko več več. gorja kakor pa Hace, je med nekaterimi završalo in slišali smo larizajska zgražanja. Toda nič nas ne sme plašiti, da ne bi še dalje razkrinkali in iskali resnice, čeprav je ta resnica za marsikoga boleča^ Z)juo£ute, m>soce Pazite na živilske nakaznice in na živila Prehranjevalni zavod Visokega komisariata je že ponovno obvestil po časopisju vse prebivalstvo, da bo izdajal dvojnike živilskih nakaznic izključno le v primerih, kjer je bilo uradno uogotovljeno in potrjeno, da so bile one uničene po višji sili, kakor to določa čl. 3 naredbe št. 78 Visokega komisariata z dne 23. aprila t. 1. Ker pa vedno pogosteje prejema Prevod prošnje za dvojnike izguhljenih ali ukradenih živilskih nakaznic in prošnje za povračilo ukradenih živil, opozarja Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino vse prebivalstvo, naj skrbno pazi na živilske nakaznice in na svoje £e itak skromne zaloge živil, ker v primeru tatvine ne bo oškodovani dbbil n obrne nadomestitve. Vse prošnje za povračilo ukradenih živil ali izdajo dvojnika ukradenih ali izgubljenih živilskih nakaznic bodo brez ozira rešene neugodno, zato nima pomena pošiljati istih na Prevod ali na Mestni preskrbovalni urad. Koledar Nedelja, ^4. oktobra: roženvenska; Franc Se-rafinski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Avrea, devica; Hierotej, spoznavalec. Ponedeljek, 5. oktobra: Placld, mučenec; Gala, vdova; Flavijana, devica; Palmacij, mučenec; Feliksa Medijska, devica. Torek, B. oktobra: Brunon, opat in ustanovitelj reda; Fides, devica in mučenica; Mar. F ranč. od Jezus, ran, devica; Sagar, škof in mučenec. Komunizem je po svojem bistvu mednaroden in protinaroden. Osvobodilna fronta vara ljudi, ko se izdaja za narodni pokret. — Specialni tečaji za knjigovodstvo, korespondenco, moderne jezike, strojepisje, stenografijo itd. — dnevni in večerni. Stopnjci začetni in nadaljevalni oddelki, posebej za izvež-bance. Poučujejo odlični predavatelji po najuspešnejši praktični metodi. Učnina nizka. Vsi tečaji so odobreni glasom pravilnika, ki je potrjen od šolske oblasti. Informacije in prospekte dobite pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljano, Domobranska t?. — Višji trgovski tečaj pri trgovskem uči-Iišču »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska c. 15. Vpisovanje se vrši dnevno, tudi v nedeljo, dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih uran. Sprejemajo se redni slušatelji (-ice), ki so dovršili redni enoletni trgovski tečaj ali višje razrede srednje ozir. njej sorodne strokovne šole ali pa popolnoma dovršili srednjo ozir. strokovno šolo. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu. — Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, se vrši dnevno od 9—12 in od 3—6 popoldne v pisarni ravnateljstva. Sprejemni pogoji: Dovršeni 4 razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki (-inje) z nižjo predizobrazbo se sprejemajo v posebni oddelek tečaja. Redni učenci (-ke) prejemajo rodbinsko doklado in imajo pravico do dijaških voznih kart. Pojasnila in prospekti so interesentom na razpolago. — Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica št. 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne. ! GOSPODJE POZOR! Klobučarna „PAJK" strokov, očisti, preoblikuje in prebarva vse i vrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c. 38 ...................... ....____3 — Vpisovanje v gostilničarsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, Privoz št. 11 bo še 5. oktobra od 9,—12. ure. — Fatima, knjiga o čudovitem prikazovanju Marijinem in njeni resni poslanici sedanjemu svetu. Spisal jo je dr. Srečjo Zamjčn po .najnovejših kritično povsem verodostojnih virih. Zaenkrat se dobi samo nevezana po 12 lir. Konec tedna bo pripravljena tudi vezana po 18. lir. _ — Podporno društvo žel. uslužbencev in upokojencev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 25, ima 6voj redni letni občni zbor za 1. 1941 in 1942 dne 18. oktobra 1942 ob 8 v dvorani Glasbenega društva »Sloga«, vhod iz Praža-kove ulice. — Odbor. — Vabimo stavbna, ključavničarska in industrijska podjetja na prostovoljno javno dražbo stavbnih in ključavničarskih strojev in materiala, ki bo v četrtek 15. oktobra 1942 ob 2 popoldne na Šmartinski cesti 64, poleg nove mitnice v skladišču »Tehna«, družbe z o. z. v likvidaciji. — Razmerje med zračnim pritiskom in temperaturo. Prav zanimivo razmerje je nastopilo med zračnim pritiskom in jutranjo temperaturo. Slednja se dviga, zračni pritisk odnehava. Petek je bil lep jesenski dan, malce manj toplejši ko četrtek. Po jutranji gosti megli je v petek čez dan bilo sončno in lepo, tu in tam so se zbirali belosivkasti oblački. V petek je bila zaznamovana najvišja dnevna temperatura s + 23.8° C, torej za malenkost nižja od prejšnjega dne. Sobotna jutranja najnižja tenvpe- Narolnlkom NaSe knjige! — Izšel je 2. DEL ROMANA ..OGNJIŠČI Prevedel Severin Šali. 400 str. — Za nena-ročnike L 701.. — NAROČITE se takoj na 2. polletje (4 knjige: Goričanec, Paganini Chopin. Dorritova najmlajša I-II.). Naročnina za v-e 4 knjige, vezane v platno L 1H8*, ki se lahko plača v štirih obrokih po L 42 -. Pr r a knjiga: Kociper: G0I1IČ\NFC ježe izšla. Prodajna cena L 60'-. Založba Naša kniiga Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred - Škofijo 5, — Naročite lahko tudi pri podružnici Miklošičeva 5 — ali pri naši podružnici v Novem mestu ratura pa je znašala + 10.2° C, za dobre štiri dese-tinke stopinje višja kol v petek. Barometer je od petka do sobote zjutraj padel za dve desetinki milimetra in je dosegel stanje 768.2 mm. Imamo že dober teden lepo jesensko vreme. — Dobra letina za kostanj. Domači kostanj je letos dobro ohrodil Take letine že kmalu ni bilo. Povsod je kostanj lep, zdrav in dehel. Celo na Golovcu v nekaterih predelih naleti človek, da nabere kostanj debel kot srednji muroni. Kostanji na Or-lem, dalje v sostrski občini, posebno okoli Sv. Lenarta, so prinesli tamošnjim sadjerejcem obilno in dobro letino. Kakor poročajo poročila o letini, je kostanj izredno dobro obrodil po raznih vinorodnih krajih na Dolenjskem. Roman iz Kristusovih časov: »NEZNANI UČENEC« ki ga je spisal Fr. Perri in ki je bil preveden že v mnogo jezikov, je izšel kot 27. zvezek" ^Slovenčeve knjižnice«. Glavni junak romana je Marko Adonija, tisti mladenič, o katerem poroča sv. pismo, dn je v trenutku, ko so Jezusa prijeli na Oljski gori, zbežul brez obleke. V romanu je na široko popisano življenje tedanjega poganskega Rima in judovskega Jeruzalema. V zgodbi, ki se silno napeto bere, nastopajo tudi Marija Magdalena, Juda Iškariot, Baraba in drugi. V podrobni prodaji stane knjiga 8 lir ter se dobi v upravi »Slovenca« ter po vseh knjigarnah in trafikah. Red službe božje pri Sv. Jakobu na Rcžnovensko nedeljo Sv. maše bodo kot navadno: ob 5 15 tiha, ob 6 s petjem, ob 7 s petjem, ob tiha, ob 9 za mladino, v kolikor sc ne udeleži maše ob pol 11. Ob 10 bo izredno ta dan še ena tiha maša za one, ki bi bili radi pri škofovi pridigi, pa morajo potem takoj domov. Malo pred pol U pri stranskem vbodu sprejem prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rozmana, ki ima nato govor in slovesno pontilikalno mašo, pri kateri izvaja pevski kor v spremstvu orkestra Rihovskega Missa Loretta, Foersterjev Gradual Prnpter verilatem in Rihovskega Ofer-torij In Solcmnitate SS. Rosarii. Popoldanska služba božja bo ob pol 7 zvečer: Molitev za zadobitev odpustkov, procesija po cerkvi, premišljevanje in molitev sv. rožnega venca s petjem ter slovesne litanije M. B, z zahvalno pesmijo. Ljubljana naj bo založena s poceni živili Današnjo sobolo je podžupan comrn. dr. Sol-vatore Tranchida spet obiskal živilski trg. Zaradi prvega sobotnega tržnega dne v mesecu je bilo na živilskem trgu prav mnogo prodajalcev in seveda tudi zelo mnogo gospbdinj. Najprej je podžupan comm. dr. Tranchida obiskal tvrdko »Ribat ter se podrobno informiral o mogočnostih, da bi bila Ljubljana čim bolje založena z domačimi in morskimi ribami. Seveda bo podprl vsa prizadevanja naših ribičev in trgovcev z ribami za večji dovoz rib v mesto. Ko je podžupan obšel vse mesnice in si ogledal tudi shrambe v podpritličju ter poizvedel želje konsumentov in mesarjev, si je podrobno ogledal trg z zelenjavo. Pohvalil je naše vrle krakovske in trnovske vrtnarje ter jih spodbujal, naj obdelajo čim največ sveta, da bo povrtnina čim cenejša, nato se je pa posvetoval z našimi zeljarji, kaj je treba 6toriti, da bodo Ljubljančani neprestano imeli dosti poceni kislega zelja in repo ter bodo Io znamenito ljubljansko specialiteto zeljarji spet lahko izvažali v druge pokrajine Kraljevine. Podžupan je podrobno razpravljal o dovozu domačih jabolk in drugega sadja, ki ga je letos pokrajina tako mnogo pridelala. Pri obisku tržnega urada se je podžupan posebno dolgo zadržal v kemičnem laboratoriju za preiskavo živil ter se posebno zanimal za kvaliteto mleka in za pravilno peko kruha. Tudi za večji dovoz gob si bo prizadeval, da bo Ljubljana kolikor mogoče dobro vso jesen in tudi vso zimo založena s poceni živili. * 1 Praznik sv. Frančiška pri frančiškanih. Danes bo zaključena slovesna tridnevnica. Cerkveni govori nas bodo vodili po stopinjah Frančiškovih. Ob 9 dopoldne bo govor in pontifikalna sv. maša slolnega dekana g. dr. Fr. Kimovca. Latinsko mašo bo prepeval Sattnerjev zbor. Sklepna pol>ož-nost tridnevnice bo zvečer ob 6. Govor p. Odila: Katoliška akcija in liturgija. Slede slovesne litanije. Vernikom bo podeljen papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom. — Slovesnost bo zaključena s pretresljivim obredom »Spomin smrti sv. Frančiška«. Vsa samostanska družina pride pred ollar z gorečimi svečami, kjer vsi počaste relikvijo sv. Frančiška. Nato pojo redovniki antifono: »O presveta duša, ob ločitvi katere prihajajo naproti riebeščani...« Potem za-pojo vsi 141. psalm, ki so ga Frančiškovi sinovi peli ob smrti svojega očeta. Pri besedah »Izpelji iz ječe mojo dušo.. .< je Frančišek umrl in takrat vsi redovniki sveče ugasnejo. Ves obred se bo vršil v slovenskem Jeziku. Peli bodo redovniki pred oltarjem menjaje z velikimi križarji na koru. Verniki, ki prihajate v frančiškansko cerkev k službi božji, ste blagohotno opozorjeni, da so danes v dvorani sv. Aniona na razpolago sveče, ki se rabijo za službo božjo in pri izpostavitvi presv. Zakramenta; polagajte jih na ollar evharistienemu Kralju! 1 Gg. kateheti ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih šol se vabijo, da se udeleže za pričetek novega šolskega letii sv. maše, ki jo bo opravil prihodnji ponedeljek, 5. t, m. ob 8 v aloj-zijeviški kapeli prevzv. gospod ordinarij. Po sv. maši poklic sv. Duha. 1 Križanskki moški kongreganisti imajo danes, v nedeljo popoldne ob šestih redni mesečni shod. Pred pričetkom skupne molitve bo sv. rožni venec. 1 II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršu-iinkah v Ljubljani ima uanes ob 3. uri shod. Pridite vse! Voditelj. Na peti strani začenjamo objavljati pravljico s slikami »ČEVLJAR SKRJANEC«. 1 Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča starše onih učencev, ki so imeli svoje sinove na tem zavodu, pa so sedaj v koncentracijskih taboriščih, da jih morejo vpisati za šolsko leto 1942-43 pod pogoji, ki so razglašeni na steni pri ravnateljevi pisarni. 1 Vpisovanje v Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska Iv za enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti je dnevno dopoldne in popoldne, tudi v nedeljo, v pisarni ravnateljstva. Sprejemni pogoji: Dovršeni štirje razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki (-inje) z ni/jo predizobrazbo se sprejmejo v posebni oddelek. Redni dijaki in dijakinje, katerih siarši so državni, pokrajinski ali občinski uradniki oziroma uslužbenci, prejemajo rodbinsko doklado. Izpričevalo služi kot dokaz pisarniške izobrazbe in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe in iKilni dve leti pomočniške prakse v trgovski oprti. Informacije in brezplačni prospekti na razpolago pri vodstvu. 1 Notranja uršulinska šola. Vadnlške učenke bodo imele sv. mašo 5. oktobra ob 8. Takoj nato se bo pričel redni pouk. Isto velja za učiteljiščni-oe. — V otroškem vrtcu se bo pričel pouk 5. oktobra ob 9. I Umetniška razstava akademskega slikarja Gorjupa je odprta dnevno od 9 do 12 nepretrgoma. Razstava se zaključi vštevši 11. tega meseca. I Duhovne vaje za gospp in matere! Na posebno željo gospa bo še en tečaj duhovnih vaj in sicer od 5. do 9. oktobra. — Pridite, slovenske matere, da se l>oste v dneh tihega razgovora z Hogoin zadobile novih duhovnih sil in utehe. Duhovnih vaj se lahko udeleže tudi vse tiste gospe, ki bi zainogle prihajati samo h goverom. Pričetek duhovnih vaj bo 5. oktobra oh 6 zvečer. Prijavite pa se čimprej na naslov: Lichienturnov zavod, Ambrožev trg 8. Tu dobite nadaljni spore'd. 1 Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek, 5. oktobra. Pridite vse! I Splošna strokovna nadalj. šola za brivce, mesarje, peke itd. prične z rednim poukom v ponedeljek, 5. oktobra v dosedanjih prostorih jp Bežigradom. Ob dveh po|>oldne naj bodo tam vsi tisti, ki so se že vpisali, in vsi zamudniki. Pouk se bo vršil predvidoma v ponedeljkih in sredah. Upraviteljstvo. 1 Gojenke državnega osrednjega zavoda naj se javijo v ponedeljek 5. oktobra v Gluhonemnici, levi vhod, ob 8. uri zjutraj. 1 Stenografski in strojepisni tečaji, dnevni in večerni, začetniški in nadaljevalni, odobreni od šolske oblasti, se prično v začetku oktobra. Slovenska, hrvatska, italijanska in nemška stenografija. Učnina zmerna. Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo in tuje jezike. Zahtevajte pred vpisom nove podrobne prospekte v pisarni ravnateljstva: Trgovski učni zavod — Kongresni trg 2. 1 Ljubljanski kvartet. H koncertu, ki bo jutri, v ponedeljek, 5. t. m. ob pol 7 v veliki filharmo-nični dvorani. Ljubljanski kvartet, ki deluje v naši sredini že nad 10 let, bo nastopil jutri v sestavi, kakor že drugo leto, in sicer I. violina prof. Leon Pfeifer, II. violina Albert Dermelj, viola Vinko štišleršič in čelo Cenek Šedlbauer. Kvartet je izšel iz našega konservatorija, iz šole komorne glasbe prof. Jana šlaisa in pod njegovim umetniškim vodstvom je žel svojo prve uspehe in tudi priznanja. V teku 12 let ni imel občutnih sprememb, parkrat se je menjala le zasedba v čelu in II. violina se je zasedla po prof. Staniču z gospodom Albertom Dermelom. Prima-rij kvarteta in violist pa sta njegova stebra od vsega početka kvartetovega udejstvovanja do danes. V teku vse te dobe je naštudiral Ljubljanski kvartet velik del najpomembnejših del tovrstne komorne literature in ena njegovih največjih zaslug pa je v tem, da je ves čas propagiral tudi izvirna slovenska dela ter jih po večini ravno on prvič izvajal na javnih koncertih. Dela domače literature pa je nesel tudi izven meja svoje ožje domovine, n. pr. v Firenco, kjer je nastopil v zvezi z našo najodličnejšo solistko, gospo Franjo Golobovo, na festivalu mednarodne moderne gla-he. Kvartet bo izvajal tri godalne kvartete, in sicer: Boccherinijev opus 33, štev. 6, v a-di^ru; Beethovnov opus 59 v f-duru in Dvorakov opus 34 v cl-molu. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. 1 Staršem otrok, ki bodo obiskovali srednje, meščanske, ljudske, strokovne šole itd. S. 5. oktobrom se prične vsakodnevno poučevanje dija-kov(kinj). Pripravljali jih bodo vestno samo profesorji in diplomirani filozofi iz vseh predmetov (rdzlaga, naloge, vprašanja). To velja tudi tistim, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo obiskovati šol, a ne želijo izgubiti šolskega leta. Kdor hoče, da mu ne bo trelia skrbeti doma za učenje, da bo njegov otrok hodil redno pripravljen v šolo in da bo predelal učno snov, naj se javi: Kore-petitorij, Mestni trg 17/1., vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 16, kjer bo dobil vse informacije, navodila in učni načrt. Zaradi prostora je število omejeno, zato naj vsak pohiti 6 prijavo. 1 Krompir na živilske nakaznice razen že objavljenih trgovccev prodajajo tudi še trgovine: Anton Legat na Miklošičevi cesti 28, Marija Kovačič na Miklošičevi cesti 34, Adolf Jurca v Kolodvorski ulici 32, Miroslava Urbas v Slomškovi ulici 13, Fani Slamberger v Središki ul. 7, Vladimir Lažir v Zeleni jami 17, Franc Kačar na Sv. Petra c. 67, Ivanka Langus na Vidovdanski c. 2, Marjeta Tomšič v Kolezijski ul. 25, »Ekonom« v Kolodvorski ul. 8 in Smrkolj Albin v Vošnjakovi ulici. Sedaj torej oddaja krompir toliko trgovin, da se upravičenci lahko razdele ter ni treba nikjer več gneče niti čakanja. ! Odrezke za sladkor, maščobe, milo in krompir bo mestni preskrbovalni urad začel sprejemati v torek 6. t. m., ko pridejo na vrsto trgovci z začetnicami G do J, v sredo 7. t. m. trgovci z začetnicama K in L, v četrtek 8. t. m. trgovci od M do O, v petek 9. t. m. trgovci od P do S, v soboto 10. t. m. trgovci od S do 2 in v ponedeljek 12. t. m. trgovci z začetnicami A do F. Prosimo, naj se trgovci brez izjeme zanesljivo ravnajo po tem razporedu. Odrezki morajo biti vsi prežigo-sani s trgovčevo štampiljko. Odrezkom morata biti priložena dva enaka seznama po dobljenem vzorcu. Obenem sporočamo upravičencem, da bodo za mesec oktober na vsako živilsko nakaznico dobili po 200 gramov presnega masla in po 2.18 del olja. 1 Dobro premislite, kakšnega pomena je znanje modernih jezikovl Novi jezikovni tečaji iz italijanščine in nemščine se začno s 1. oz. 5. oktobrom. Metoda praktična, dosedanji uspehi odlični. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Mestni trg 17/1. 1 Dobavo cementnih kanalskih cevi je razpisal mestni tehnični oddelek za skupni znesek 60.000 lir. Licitacija bo 19. oktobra ob 11. uri v kresiji, soba št. 2 II. nadstropje s stopnišča na Nabrežju 20. setpembra. Vadij 3000 lir je treba najpozneje na dan licitacije do 10. ure založiti v mestni blagajni. i i Zahvaljujem se gospodoma dr. Ivanu Feršiču | in dr. Miro Jamšku za ozdravljenje po težkem zlo-. mu udov in jih vsakemu toplo priporočam. Iiinko | Richter, DVORAZBEDNA IRG0VSHA SOM Zbornice ia intonlno. »Drl In Industrllo (Pokralinskega korporaei tRkegn bv«io) LJUDI JANA, ureitortKe«« II (TRGOVSKI DOM) • Zavod Ima pravice enakih drfavnM Sol • SPREJEMA DI.I MvF, Z M A t,O MATURO ALI ZAVRSNIM IZPITOM M ESC. SOLE • VPISOVANJE VSAK DAN DOPOLDNE TRGOVSKI DOM - III. NADSTR. • IACEIEH POUHA 1. OKTOBRA 1 Boste iskali službe? Po hitri in praktični metodi se začno novi tečaji stenografije in strojepisja s 5. oktobrom. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do Iti. Mestni trg 17/1. 1 Brivske in frizerske mojstre opozarjamo na spremembo delovnega časa. Obratovalnice smejo bili odprle v zimskem času od 7 30—12.30 in od 14.30—18.30, ob sobotah in pred prazniki do 19, Predpisanega delovnega časa se je točno držati. 1 Kopališče pri slonu je odprto vsak delavnik razen ponedeljka od pol 8. do pol 19. ure, ob nedeljah in praznikih od pol 8. do 12. ure. Medtem je pršna kopel z uporabo bazena odprta vsak torek in sicer za moške od pol 8. do 12. ure za ženske od 13. do pol 19 ure. 1 Preklic osebne izkaznice. Kovaču Pavlu, rojenemu 11. januarja 1895 v Spodnjih Dolah pri Moravčah, je bil v petek od 6 do pol 7 zvečer na tovornem delu glavnega kolodvora ukraden suknjič, v katerem je bila denarnica s 138 lirami in raznimi listinami. Med temi je bila tudi osebna izkaznica, glaseča se na ime Kovač Pavel, št. 1172, izdana 2. marca 1912. S tein se preklicuje veljavnost te osebne izkaznice. f"e bi morda komu prišla ukradena osebna izkaznica v roke, naj jo izroči na naslov: Kovač Pavel, Poljanski nasip 40, pri gospej Petkovšek. I Sobotni živilski trg. Prva sobota v oktobru je prinesla na živilski trg mnogo prometa. Gospodinj^ so hitele nakupovat. Dovoz iz okolice je bil printeren. Nekateri kmetje z Ižanske ceste in Stopanje vasi, odnosno llrušire so pripeljali na trg zeljnate glave, debelo korenje, nekaj repe in pese. Splošna slika živilskega trga se je zadnje dnevo v toliko spremenila, da je začel ko-lanj — maroni zavzemati večji obseg in da se je cena kostanju zaradi večjega dovoza znižala za 40 stotink. Prvi maroni je bil pred dnevi po 9 40, sedaj je pa po 9 lir kilogram. Bilo ga je pri vseh branjevcih na trgu precej. Domačega kostanja še ni na trgu. Zadnje dni je bila na trgu naprodaj posebna vrsta grozdja po 7.20 lir kilogram. V sobolo je prišla na trg boljša kvaliteta, ki je bya tudi po isti ceni. Zelenjave raznih vrst je bilo na trgu v obilju. Mnoge prodajalke so ponujale izredno velik peteršilj, tudi zelena ie bila velika in lepa. Mehka glavnata solata je sedaj redka, prihaja na vrsto že endivija. Mnogo je bilo pese. Tudi novo kislo zelje je šlo dobro v promet. Domača jabolka so postala po kakovosti nekoliko dražja. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nedelja, 4. okt. ob 11: »Mali lorcL. Izven. Znižan« ceno od lil lir navzdol. Ob 17..10: »Večno mbuia Šaloma«. Izven. Cene oil 18 lir nav&lol. — Opera: Nedelja, okt. oli 16: »lloc-caccio«, Opereta. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Petek. 9. oktobra ob 17: "Traviala*. Otvoritvena operna predstava Red Premierski. ROKODELSKI ODER: »Kadar se utrga oblak« Je dramski prvenec mladega ,1. Zigona, a ima vse odliko luodorne odrska stvaritve: prikazuje življenjsko usode. kako v usodni uri trdijo druga ob drugo, da tako dopolnijo višjo Hilo. ki skrivnostno uravnava nered človeškega dejanja in neliajna. Gledalca pretresa in mu kliče, da se mora vsega lotiti r čisto mislijo. — Rokodelski oder uprizori delo danes, v nedeljo 4, oktobra ob 5. Vstopnice su dobo v predprodaji od lil do 13 in dve uri pred pričetkom. Pridite! RADIO. Nedelja 4. oktobra: K Napoved časa; poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Amalija Pardinija — 11 Prenos pele maše iz bazilike presv. Oznanjenja v Fjreuzi — 12 Kazlaga evangelija v italijanščini tO. C. it. Marino) — 12.15 Kazlaga evangelija v slovenščini (o G. Sekovanič) — 12.:III 1'oročila v slovenščini — 1 J.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini —13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operno glasbo izvajajo mladi umetniki — 13.50 Vojaške sini — H Poročila v italijanščini — 11.5 Koncert Adamičevega orkestra — 11.15 Poročila v slovenščini —• 17.15 Dr. L. Puft: Praktična navodila za kmetovalce — prodavanje v slovenščini — 17.35 Iluet harmonik — Mnlgaj — 13.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napove 1 časa: poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Pet minut eospoda X — 20.45 Straussovi valčki — 21.15 Filmsko glasbo izvaja orkester Cetra, vodi dirieent Barzizza — 21.45 Operna glasba — 22.10 Koncert kvartetu EIA R — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 5. oktobra: 7.30 Pesmi in nnpevl — S Napoved časa; poročila v italijanščini — 12.20 Operetna glnsha — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa: poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovncgga Poveljstva Oboroženih Ril v slovenščini — 13.25 Operna plasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Simfonična glasba — 14 45 Poročilu v slovenščini — 17.15 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina. A. Tlermclj — TT. violina. V. šušteršič — viola, C Šedlbauer — čelo) — 19 »Govorimo italijansko. — prof. dr. Stanko Lehon 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved ča.sn; poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Pet minul irospoda X — 20.4-i Klasični orkester — vodi diriirent Manno — 21.20 Plošče — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Orgelski koneerl Pavla Rnnčiirain stvlelu.ie violinist .Tan Slajs (prenos iz cerkve sv. Petr„ v L.iuhlinni) — 23.10 Koneert pianistke Lete Cifarclli — 22.15 Poročila v italijanščini LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedelj o • dr. Kmet, Hleivveisova c. 43; mr Trnkoczv ded.. Mestni Irtr 4; mr. Ilstar, Šelenhurgova ul. 7; v ponedeljek: mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičova c. 20; mr. Murmaycr R., Sv. Petra c. 78. POIZVEDOVANJA. Zgubil, se Je r.iar« nsnlena leva rokavica od Mestnega trca dn Kodeljevega Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v upravi »Slovenca*. Iz Gorizije — Strela ustavila žično železnico. Zadnjo soboto je nad našim mestom divjala nevihta, med katero je večkrat udarila strela. Usoda jc hotela, da je treščilo tudi v postajno poslopje žične železnice, ki je na gori nekoliko pod Marijinim svetiščem. Strela je zadela električni motor, ki služi za pogon vzpenjače, in povzročila, da je bil promet za nekaj ur prekinjen. Motorist je majhno škodo kmalu popravil in železnica je zopet pričela z rednimi vožnjami. V Mirnmnru ukradeno sliko je policija izsledila v Fiumi. Pred časom je izginila iz mira-marskega gradu dragocena slika. Sled za tatovi je šla proti Fiumi in tamošnja policija je dobila nalog odkriti prebrisane rokomavhe in najti sliko. Policija se je ioiiia težkega vprašanja po dobro premišljenem načrtu in je usp°la: izvohala je nečedno tatinsko družbo in fio polastila tudi sliko, ki sc bo zopet vrnila v krasoto miramarskega dvora. Kaj je z življenjem na sosednih premičnicah r, Deset planetov zvezd premičnic hmli svoja pota okrog sonca. Zadnjo prciuičnico, Platona so odkrili šele leta l<>30. Na podoben način kakor predzadnjo pred sto leti — Neptuna. Oba so namreč pokazali računi, potem šele jih je odkrilo zvezdogledovo oko. V sončni družini, ki premore kar deset otrok, poznamo seveda dodobra le Zemljo. I/, življenja na njej sklepamo, da bi morila tudi kje drugje I ali ko pričakovali kaj podobnega. Saj je nazadnje čudno, da bi prav zemlja imela tako izreden položaj v sončni družini. Luna je mrtev svet čeprav nas ločijo, razen od lune. od vseh drugih premičnic milijoni in milijoni kilometrov, je vendarle sodobna znanost tudi s teh oddaljenih svetov ugotovila marsikaj, tako da nam prav lahko odgovarja na vprašanje o življenju na naših sosedah. Najlažje nam odgovori veda za luno. Če jo opazujemo samo s prostim očesom, napravi ja na nas žc doKaj hladen vtis. Njena luč ni topla. Ko je v ščipu, a nam kaže svoj, človek bi skoraj dejal, za-.edcneli obraz. To ni nazadnje nič čudne.ra. lune ne obdaja zračno morje kakor zemljo. Fizika nam pove, zakaj. Zrak sestoji ;z silno majhnih delcev — molekul, posameznih plinov, ki seveda ne mirujejo. Povprečna hitrost zračnih molekul znaša J km na sekundo. Morda se bo kdo vprašal, zakaj te hitrosti mi ne opazimo. Saj jo! Zračne molekule se namreč zaletavajo deloma druga v drugo, deloma be'e tako daleč v dani smeri, dokler ne trčijo vendarle v molekulo. Tam se odbijejo in be/e v drugi smeri naprej. Hitrost kri/em vprek hitefih molekul občutimo kot zračni pritisk. Vzemimo torej, »la bi imela zračna molekula, odnosno molekula enega od plinov, ki sestavljajo zrak, srečo, da bi se zaletela naravnost navpik in med potjo ne zadela ob nobeno drugo molekulo. Ali bi morda prišla iz območja zemlje? Ne, zakaj molekula, ki bi i.otcla zbežati iz te/nostnega območja zemlje, bi morala imeti hitrost nekaj na j J t km na sikundo. Na svojem begu od zemlje bi molekula prišla sicer zelo visoko, a bi med potjo ves čas izgubljala svojo hitrost in na koncu bi padla nazaj na zemljo, podobno kakor se zgodi v malem s kamnom, ki ga vržemo kvišku. Težnostna sila zemlje drži torej zračno morje na zemlji. — Na luni je bilo svoj čas tudi zračno morje. Ker je pa težnostna sila lune šostkrat manjša od /emljine, je nn 'luni za plinske molekule zadoščala šc hitrost 2.4 km na sekundo, da so se za vedno odtrgale iz luninega te/nostnega območja. To se je zgodilo že zdavnaj in zato luna nima več zraka. Kjer pa ni zraka, ni vodo in ni mogoče življenje. Luna jc in ostane popolnoma mrtev svet. V kakšnih razmerah je možno življenje? Znanost je sicer ugotovila, da so nekatere klico, ki prenesejo tudi mraz 272 stopinj pod ničlo. Tak mraz namreč vladi v vsemirskem prostoru. Dalje so nošli alge, ki zdr/e v vodi. Ki skoraj vre. Toda, kakršna koli višja in bolj razvita živa bitja pa takih nasprotij v toplotnih razmerah ne prenesejo. Najbolj ugodna je za razvito življenje zemlja, ki ima povprečno letno temperaturo od 8 do 9 stopinj Celzija. Zračno morje, ki odeva zemljo, je v resnici prava odeja. Sončna toplota se ohranja v zraku in tako izravnava toplotne razlike. Na oddaljenih premičnicah ni življenja Čo pogledamo drugo promičnice, vidimo, da je skupina nepremirno bolj oddaljenih deležna komaj drobca tiste sončne toploto, kot jo prejema zemlja. Med te spadajo Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Od teh je soncu še najbližji Jupiter, kljub temu pa zaradi velike oddaljenosti od sonca dosega povprečna temperatura na njem le 10 stopinj Celzija pod ničlo. Na tem planetu je torej stalno dvakrat tako mraz kakor v februarju v najbolj mrzlem kraju na svetu — v Verhojansku v Sibiriji. Pri Jupitru si torej skoraj ne moremo misliti možnosti kakršnega koli življenja. Za vse druge od,Jupitra še bolj oddaljene premičnice pa je razumljivo samo po sebi, da so mrtve zvezde v večnem mrazu. Mars — sosed zemlje Še največ bi si mogli obetati od obeh sosed zemlje. Mars je nekoliko več oddaljen od sonca kakor zemlja, Venera, ki jo na nebu •poznamo sedaj kot zvozvlo danico, sedaj kot zvezdo vcčernico, pa je 6oncu nekoliko bližja. Svoj čas jo celo znanost pričakovala od Marsa vseli mogočih presenečenj. Zvezdogledi so odkrili na njem nekakšne prekope. Prav tako so videli, da se na njem odevata severni in južni tečaj / belo odejo, kar so smatrali za led, ki ga tudi zemlja premore na tečajih v ogromnih množinah. Kasneje so še boljši daljnogledi pokazali, da s prekopi na Marsu ni nič, sicer I»i pa tudi bili neverjetno široki. Ugotovili so, da ima Mars izredno redko ozračje, ki ni sposobno, da bi zadrževalo od sonca i//arjeno toploto. Tako so končno mogli izračunati, da j,e na Marsu na soncu temperatura najbrž nekaj stopinj nad niMo, da pa ponoči zato redno pade 40 do 30 stopinj pod ničlo. Z redkim zrakom združeno pomanjkanje vode in hude toplotne spremembe vsako Marsovo noč življenju, ki lii bilo podobno našemil, gotovo niso naklonjene. Ni pa izključeno da je na Marsu kakršno koli preprosto življenje, ki mu pa seveda ni z rožicami postlano Zadnje raziskave so dalje odkrile, da so snežne čepice na tečajih Marsa iz prav posebnih snovi. Niso namreč iz vodo, marveč iz zmrznjenega zraka, ki ga na zemlji izdelujejo le z velikimi težavami z velikimi hladilnimi stroji, s katerimi dosegajo tudi do 200 in še več stopinj pod ničlo. Večernica ali Danica Drugi najbližji sosed je Venera. Ta ima po vseh dosedanjih dognanjih še največ možnosti za razvoj življenja. Kakor nalašč p« se je zakrila v oblak, ki jo človeškim očem vedno zakriva. Ugotovili so, da v njenem ozračju ni toliko vodne pare. kakor pralni. Prav zato njene površine nikdar ni mogoče videti in zato tudi ni moiroče ugotoviti, kako se Venera vrti okrog svoje osi. Nekateri zvezdosloci menijo, da Venera gleda ves čas z isto polovico proti soncu. To zagovarja tmli italijanski astronom Schiaparelli, drugi pa so mnenja, da je dan na Veneri dolg 8 do tO naših. Zaradi počasnega vrtenja morajo nujno nastopati večje toplotne razlike mod dnevom in nočjo in prav zaradi tega bi bilo podnebje mnogo bolj neprijetno. Čez dan bi vročina močno naraščala, čez noč pa bi se ozračje mnogo bolj ohladilo. Kljub temu pa je gotovo, da bi še najlažje bilo življenje, če izvzamemo zemljo, na Veneri. Kaj čaka zemljo Soncu najbližja prcmirnica je končno Merkur, ki dobiva od sonca sedemkrat toliko toplote kakor zemlja. Poleg tega gleda z isto stranjo ves čas proti soncu. Na njem vlada na prisojni strani neznanska vročina, na osojni strani pa večji mraz. Če primerjamo najbližji sosedi z zemljo samo. lahko rečemo, kg krompirja, % kg zelene (korenina), 3dkg masti, peteršiljček ali poljubna zelenjava. V male koščke zrezano surovo zeleno prepraži v masti, nato pridenoš kose surovega krompirja, če mogoče le malo vode s soljo in se ta zmes pari, dolder ne postane mehka. Na koncu potreseš z drobno zelenjavo. Krompirjeva omaka: V svetlo prežganje daj eno sledečih dišav: ma-jaron, gorčico, kis.e kumarice, (slanike, sardele), nariban sir. kuhinjsko zelenjavo V to omako zre-žoš kuhano krompirjeve rezine, osoliš in pustiš nekajkrat zavreti. Redkov kot domače zdravilo pri prehladu: Velika redkov se izdolbe, napolni s sladkorjem zoper kašelj in pusti čez noč v pečici. Zjutraj se sladkor, ki se je čez noč napil soka redkve, zaužije in učinek je izvrsten. Strahotna noč Ivan je kar prebledel, privil je stenj svetilke navzdol in je začel razburjeno pripovedovati: »Temna noč je pogoltnila zemljo, ko sem se nekoč ponoči vračal douiov in 6etn premišljeval svoje grozne sanje. »Tvoje življenje se bliža koncu. Delaj pokoro .. .< To so bile besede, ki 6om jih bil slišal v sanjah in jih nisem mogel ves dan pozabiti. Zlasti sta mi trgali živce dve poslednji besedi: ,Danes ponoči.' V mojem skromnem stanovanju v četrtem nadstropju je bilo temno. V poči je tulila burja in stresala zaklopko, ko da bi hotela vdreti v mojo sobo. Siloviti sunek burje se je zagnal po strehi. Ko 6e je zasvetila moja vžigalica, sem zagleda! nekaj tako strašnega, da 6em zakričal in 6e opo-tekel. Sredi sobe je stala krsta... Videl sem losketajočo se barvo in križ na pokrovu. Tedajci je ugasnila vžigalica. To je bila krsta za človeka srednje rasli in po beli barvi sodeč, primerna za l mlado dekle. Na nos na vrat som v strašni grozi zbežal po stopnicah navzdol. Srce mi je burno utripalo.« F.na od poslušalk je odvila stenj, da je bilo svetleje, in sc je primaknila k pripovedovalcu. Ta je nadaljeval: »Razne domislice so mi begale po glavi. Med mojo odsotnostjo so bila vrata moje sobe vendar zaklenjena, prostor pa, kjer je bil ključ skrit, je bil znan samo mojim najbližjim prijateljem. Toda prijatelji mi vendar ne bodo dali krste v sobo! V sanjah mi je bila napovedana smrt, som se domislil. Ali so ml nemara duhovi že priskrbeli krsto? Deževne kaplje, so me bičale po obrazu in burja me je divje grabila za mojo kučmo. Zeblo mp 'je in vos sem bil premočen. Zato som sklenil, da pojdeni k svojemu prijatelju Streharju, da bi pri njem prenočil. Toda ni ga bi'o doma. Ko sem potrkal, sem na pragu poiskal ključ in 6em vstopii. Slekel som si premočeno suknjo in jo vrgel na tla. Potem som se dotipal do zofe. Prižgal sem vžigalico. Pa me je obšla neznanska, neizrekljiva groza. Kriknil sem, se opotekel in nezavesten odšel iz sobe... V sobi svojega prijatelja sem bil zagledal isto kot pri sebi: Krsto! Le da je bila ta krsta še cn-tkrat večja, in zaradi rjavega sukna, ki je bila z njim pokrita, je bila videti še posebno strahotna. Nič več nisem mogel zdvajati o tem, da je bila to optična prevara. Saj vendar ne more biti v vsaki sobi kaka krela! To je bil pač privid... Glava bi se mi skoraj razpočila, kolena so mi klecala. Lilo je v potokih, burja je rezala do kosti, jaz pa nisem imel ne suknje nc kučme. Mrzel pot mi je curkoma lil po obrazu, čeprav som bil trdno prepričan, da je bila vse skupaj le domišljija. Iv sreči sem se spomnil, da stanuje v bližini moj dobri prijatelj, zdravnik, ki je bil tudi z menoj na večerni seji. Brž sem pohitel k njemu... A tu je bilo mojim živcem usojeno, da so marali prestati še nove muke. Ze ko sem hotel po stopnicah v peto nadstropje navzgor, sem slišal krik in vik. Zgoraj je nekdo tekal sem in tja. Slišal sem, kako je štorkljah Vrata st> loputala. Nenadoma se je razleglo presunljivo kričanje: ,Na pomoč, na pomoči' Koj nato mi je od zgoraj pritekla temna postava v kožuhu naproti. .Lovrol' sem zavpil, ko sem spoznal svojega prijatelja. ,Ali si ti?' Lovro je obstal poleg mene in se je krčevito oklenil moje roke. Ves je bil prepadon, težko je dihal in je trepetal. Oči so mu divje begale okoli, v prsih mu je hropelo. ,Ali si ti, Ivan?' je vprašal zamolklo. .Bled si ko mrlič. Ali si mogoče tudi ti samo privid? Moj Bog, tako si strašen!' ,Pa kaj ti je? Saj imaš vos izmaličen obraz!" ,Oh,' je dejal, .pusti, da se malo oddahnem, Vesel som, da te vidim, če si to ros ti in ne kaka optična prevara. Tak sem vos — joj. Ali veš, kaj sem dobil v sobi, ko sem prijel domov, ali veS'J Krsto!' ,Kaj?' sem se zgrozil. ,Da, krsto, pravo mrtvaško krsto!' je dejal zdravnik in se sesedel na stopnico. ,Nisem strahopetec, toda sam vrag bi se prestrašil, če bi prišel ponoči domov pa bi v temi butnil v mrtvaško krsto!' Zmedeno in jecljaje sem začel praviti o krstah, ki sem jih bil sam videl. Razprtih oči in odprtih ust sva buljila drug v drugega. Potem sva začela drug drugega šči-pati, da bi se prepričala, da se nama ne blede. Ko sva že celo uro sedela na mrzlem stopnišču in sva premlela vse tozadevne misli in ugovore, sva sklenila, da se morava strahu iznebiti, poklicati hišnika in iti v zdravnikovo sobo. Tako sva tudi storila. Vstopili smo, prižgali svečo in smo zares zagledali veliko črno krslo z zlatimi resami. ,Zda.j bomo pa videli.' je dejal zdravnik ves bled Ln tresoč se, ,ali je ta krsta prazna — ali pa ima kakega prebivalca.' Po dolgem, jako razumljivem oklevanju se je prijatelj sklonil in je — šklepetajoč z zobmi — dvignil pokrov krste. »Pogledali smo v krsto in — krsta je bila prazna. Mrliča ni bilo v njej. Namesto njega smo našli pismo te-le vsebine: ,Dragi moj Lovrol Znano ti je, da so premoženjske razmere mojega tasta obupne. Do vratu tiči v dolgovih. Jutri pride birič in to bo uničilo njegovo in mojo družino. Na svojem včerajšnjem družinskem sestanku smo sklonili, da bomo poskrili vso dragocene in količkaj vredne predmete. Ker tvorijo vse premoženje mojega tasta — krste (saj veš, da je on najboljši trgovec s krstami v tem mostu), smo dejali, rla bomo boljše krste kam podtaknili. Pomagaj mi in reši nam premoženje! V tem upanju ti pošiljam krslo in te prosim, da jo imaš tako dolgo spravljeno, dokler no pošljem po-njo. Brez pomoči svojih znancev in prijateljev bi morali vso izgubiti. Upam. Ja mi ne odkloniš te prošnje, zlasti še. kor krsta ne bo del i pri tebi ko teden dni. Vsem, ki mislim o njih, da so moji res- Solska torbica Zakaj no napravite doma šolske torbice za svoje otroke? Lahko jo naredite iz platna, konoplje ali harhanta. šolska torbica je vendar nekaj, kar otrok zares potrebuje in kar je zdaj drago, doma te pa ne stane skoraj nič, le nekaj časa, pa dobre volje. Po pričiujočih risbah' spoznaš,. da za šolsko torbico zares ni treba posebno brihtnosti. Za prvi vzorec torbice potrebuješ 50 cm tistega blaga. Urezana je kar sceloma, le dve progi sta dodani. Le malo izurjenosti v šivanju, pa bo torbica lična in močna. Za drugi vzorec potrebuješ približno 40 cm blaga. U režeš po pričujočem kroju. Torbica se da obesiti čez ramo. Primerna je za prva šolska leta. Lahko jo okrasiš z okrasnimi vbodi z nitko žive barve. — Torbica je seveda podložena' s kartonom in še s kakim tankim blagom, ki ga imaš brez dvoma doma mod odpadki. Poskusite! Paradižnikova in^krompirjeva omaka: Pripravi 6e istotako, vendar vzameš malo več paradižnikov in jih najprej s čebulo prepražiš. ničpi prijatelji, sem poslal po eno krsto in zaupam v vašo dobroto. Tvoj prijatelj Mrvar.' Po tem doživetju sem bil tri mesece v zdravilišču za živce. A naš prijatelj, zet tovarnarja s krstami, si je rešil svoje premoženje. Zdaj ima pogrebni zavod in trguje z nagrobniki. Njegova trgovina mu ne uspeva prav dobro, in kadar koli pridem zvečer domov, se bo j itn, da ne bi poleg svojo postei.je zagledal kakega nagrobnega spomenika ali celo mrtvaškega odra.t Kako najbolj preprosto shranimo sladko papriko za zimo Izberi sveže, zdrave paprike 6rednje velikosti ter jih očisti semen. Daj nato v veako izdolbeno papriko po eno kavino žličko soli in naj tako stoje v posodi nekaj ur (najbolje čez noč). Polagaj nato drugo v drugo, po dve ali tri paprike skupaj in jih zloži v prsten lonec ali lesen čebriček. Ko je posoda napolnjena, pritisni paprike z deščicami in obleži še s kamnom. Paprike s soljo bodo same dalo toliko tekočine, da bodo vse pogreznjene v njej. čez nekaj dni se bodo toliko usedle, da lahko dodaš zopet nove paprike. Delaj to toliko časa, da ti bo lonec poln. Zaveži s krpo in shrani na zračnem prostoru. Prod uporabo namoči paprike za nekaj ur v vodi, najbolje čez noč. Taka paprika je uporabna za vsako vrsto hrane, n. pr. riž, djuved, nadevano papriko itd. B. M. Trije izreki Tvoja volja — tvoja nebesa kel tvojega bližnjega. in večkral po- Pomanjkanje logike je modrost žensk. * Red je polovica življenja — namreč tista po-, lovica, ki je za to tu, da popravlja nered druge I polovice. 228. > SLOVENEC«, nedelja, 4. oktobra 1M2-XX Strmo S ŠPORT Poglejmo na Dansko! Pred tekmo med Švedi in Danci Cvetoča telesna kultura v preteklem stoletju — 0 telovadni knjigi, ki so jo brali po vsem svetu Danec popoldne ee bo 6estalo dvoje nogometnih enajstoric dveh tnalih severnih narodov Švedov in Dancev. Sta to mala naroda po številu , toda velika po športnih uspehih. O Švedih ni nobenega dvoma, da igrajo izvrsten nogomet; pred 14 dnevi so želi splošno pohvalo v berlinskem olimpijskem stadionu, ko so obvladali znamenito Herbergerjevo enajstorico. Pred letom so odpravili tudi Dance v Kopenhagenu s 3:0. O švedskem športu smo napisali kaj več že o priložnosti, ko so gostovali v Berlinu, tokrat pa bomo skušali odgrnili zaveso in pogledati v tradicijo telesne kulture na Danskem. Klobuk dolepred športniki malih narodov na severu! To ne velja le za Švede, Norvežane in Fince, pač pa tudi po vsej pravici za Dance. Rili so med prvimi na evropski celini, ki so začeli igrati nogomet in so želi uspehe že v časih, ko pri nas še pojma nismo imeli o priljubljeni borbi z usnjato žogo. Danski šport je dal izvrstne nogometaše, lahkoatlete, kolesarje in dvigalce bremen. Imajo pa Dnnci v svojem športu tudi vrhove, kakršnih je le malo med velikimi narodi. To, kar ie za Švede Ounder Haegg, za Fince Nurmi, za Norvežane Birgcr Ruud, je za Dance čudovita povodna deklica Ragnhilda Hveger, ki je edinstven pojav v plavalnem športu. Vsakemu šolarju je znano, da je postavila v crawlu čez • 40 svetovnih rekordov. Preden so se Danci ogreli za šport, so imeli cvetočo telesno kulturo. Komaj je izdal Outs Muths svojo prvo knjigo o gimnastiki, se je našel na Danskem pastor V. K. Hjort, ki jo je prevedel leta 1799. »Zdravje duha in zdravje telesa!« je postalo geslo danskih šolnikov že v začetku preteklega stoletja. V istem lcm, ko so dobili Danci prvi učbenik za telesno vzgojo, se je pojavil tudi prvi telovadni učitelj. To je bil sabljač F. Nachte-gall. Leta 1799. je ustanovil prvi institut za gimnastiko. V prvem letu se je prijavilo samo 25 učencev, kmalu za tem pa je imel že loliko pristašev, da jih je komaj zmogel poučevati. Povabili 6o ga tudi v privatne šole, kjer je uvedel kot prvi pouk v telesni vzgoji. V pičlih petih letih so dobilil Danci vne tisto, za kar 60 6e morali boriti športniki v svetu celo stoletje. Na nerazumevanje je naletel Nachtegall samo na univerzi, ki je leta 1803. odklonila njegov predlog za uvedbo telesne vzgoje na visoko šolo. Ko je Kralj Friderik VI. obiskal Nachtegallov institut za telesno vzgojo, se je toliko navdušil za njegovo udejstvovanje, da ga je odlikoval 6 častjo prolesorja in mu zaupal vodstvo vojaškega zavoda za telesno vzgojo. Danci so bili torej prvi v svetu, ki so uvedli telesno vzgojo v šole in ki so imeli že leta 1S04. svojo vojaško telovadno ustanovo. Ko se je začel svet navduševati za moderno športno gibanje, je bilo na Danskem ?e vse pripravljeno: med ljudstvom je bilo veliko razumevanja zanj, šole so bile preskrbljene z lepimi telovadnicami in obširnimi igrišči, telovadni učitelji pa so tekmovali med seboj, kdo bo ntc> ob. catel svoje 6tare učne metode z novimi pridobitvami. Posebno značilna pojava za danske razmere je tudi pri nas znani J. P. Mtiller, ki je izdal leta 1904. 6voj sloviti sistem sobne gimnastike. Prvo izdajo njegove knjige (2000 izvodov) so razgrabili v 4 dneh, naslednji 2 izdaji po 4000 izvodov pa sta pošli v enem samem mesecu. Miillerjevo gimnastiko, v kateri se zrcalijo sadovi 100 letnih izkušenj na Danskem, so prevedli na najrazličnejše jezike in je šla v 100.000 izvodih v svet kot prispevek Dancev k bolj zdravemu načinu življenja omikanega človeštva. Za Miillerjem se je pojavil še Niels Bukh 6 svoj kmečko ali »talno telovadbo«. Tudi Bukh je žel velike uspehe v svetu in je obogatil 6 6vojo metodo telovadbe brez orodja telesno vzgojo drugih narodov. Primer Danske je pač zgovoren dokaz za to, da je potrebno 100 letno delo na široko in globoko, prav posebno pa med šolsko mladino, da se lahko tudi številčno majhen narod uvreti med športne zmagovalce. Mm/me Električni kuhalnik na dve ploičl, produm. Ilirska 18, (Fuks). 1 Singer šivalni stroj nov, posrecljtv, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 6390, Trgovsko tvrdko agencijo h i pisarniškimi, moderno opremljenimi In stranskimi prostori (komfort, elektrika, plin. 2 telefona, vodovod, ' min, zidna blagajna etc.) v strogem centru mesta (neposredna bližina glavne pošte), zelo ugodno prodamo zaradi odselltve Prostori so Idealno preurejeni za agencijo aH sllčno podjetje Najemnina zelo nizka — stalnost Odstopnlno ni, plačate samo stroške renovlra-nja In Inventar (55.000 Ur) — Samo resne ponudbe pod »Eksistenca 1943« na upravo »Slovenca St. 5396. Kratek klavir ln planino FeSter, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 5440. Zidna opeka SOOO kom. bo prodana na javni dražbi 5. oktobra ob 2 popoldne v Javornl-kovl ulici, poleg pivovarne Union. (1 iMpimol Gramofon In plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje In plača oaJvIMe dnevne cene »Everest«. Prešernova ul 44. (k FTTTHTT1 Sprejmem dijaka z vso oskrbo, lnštrukcljo, kopalnica, 3 minute od Italijanščino, nemščino | korespondenco, poučujem : tudi začetnlke(-co), Stroj za krpanje vreč kupim. — Alojz Grebene, Sv. Petra cesla 33. Smrekovo čreslo NEKOČ JE ŽIVEL PREBRISAN ČEVLJAR, KI MU JE BILO IME SKRJANEC. BIL JE V SVOJEM POSLU TAK MOJSTER, DA MALO TAKIH. VEDNO JE BIL DOBRE VOLJE TER JE PRI DELU ŽVIŽGAL, DA SO GA VSI RADI POSLUSALI. Podgane voluharje In ml.SI zanesljivo uniči Inženir Prezljev »Mlkrotan«, — Ljubljana, \Volfova ul. 3, telefon 34-7S. 1 lepo, zdravo, suhe ln Ježlce — kupi vsako koli-I | čtno usnlarna J Lavrlč. ■ I St Vid prt Htlčnl . Ljubljana Divji kostanj 60 cent. kg. — Zelišča in zelenjave ter suhe In svežo gobe ugodno pro dale pri »ALPA«, Vidov danska cesla štov. 18. Plohe, lantene, gaš. apno ln razni gradbeni in ključavničarski material Jo aprodaj od 9 do 12. Tohna«, fimartlnska co- sta 64. 1 Strešno lepenko omačega Izdelka, vse debelosti — dobavlja Jo«. R. PUH. LJubljana, GradaSka ul. 22. Tel. 26-13 Kislo zelje novo, prvovrstno, po dnevni ceni ae dobi vsako zaželjeno količino pri E R K L A V C O U S T A V LJubljana, Povsetova 47. BLIZU NJEGA PA JE ŽIVEL DRUG ČEVLJAR Z IMENOM Z DR EGA. DELATI NI ZNAL KAJ PRIDA IN TUDI NE POCENI. NJEGOVI NAROČNIKI SO GA PUSTILI IN PREŠLI K ŠKRJANCU. ZATO JE SKLENIL, DA SE ŠKRJANCA ZNEBI ZA VSAKO CENO MALS OGLASI V malih oglasili velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ieoitovanjskih oglasih j« beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po ^0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilu. B Sliižbe"^ litefo: Oseba prosi zaslužka ter sprejoma na dom krpanje nogavic ln perila ter tudi pletenje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6230. npo-seuola — Accolgonsl »n-obe študenti dl Scnole ItcKle — — Prnarramma a rlcblesta. Sprejemajo »e vpisi šolsko letn 1942— 1S43 za clmnazljo (4. in 5.1, klasični In znanstveni llcct — Nižjo (4.) In višjo ten Ijemesko Izobrazbo — nižje (4.1 In višje nčltelJlSče — Priprava r.a maturo srednje finlo. Možnost preskočiti Šolsko leto. Konvlkt — Podknnvltk — Eksternat — Nadzor po pouku — Sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih šol — No lalitevo prneram. Pisalni stroj »Remlngton«, novejšega modela, zajamčeno brez hlben, poceni prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6438. (1 Cepilna smola strokovno sestavljena In preizkušena. Ing. Prezelj, Wolfova ulica St. S. Železen štedilnik in peči različne, po zelo nizki ceni naprodaj. »Merkur«, Puharjeva St. 8. (1 Železobetonsko blagajno skoraj popolnoma novo. visoko 1.60 m, široko 65 cm, z dvema tresorjema, absolutno varna proti vlomu ln požaru, prodamo zelo pod ceno. Gero-vac, Kolodvorska ul. 8. (1 Kuhalnik, električen no dve plošči, najmodernejše oblike, ugodno prodam. Simandl, Kersnikova 11, .(1 Predstave ob delavnikih ob 16 ir 18.15, ob ne-tella* in nrazniklh oti 10.30.14.30 1P.3P. 'p 1P.?' Komu gre prednost: poklicu ali ženi? Na razpotju Isa Pola, Rossano Rrazzi, Filippo Scelzo itd. tCINO UNION - TEL. 22-21 No zamudite posetiti prekrasno Walt Disneyevo umetnino Snegulicica Film za staro in mlado! KINU MATICA - TEL. 22-41 Fden najlepših pnstolov-kib filmov iz afriške džungle ..Senza cielo" - ..Brez obzorja" Odlični umetniki: Isn Mirandn in Kooco (iinchetti Predstave danes samo ob 14'30. 1«"30 in 1S'-0 Pripoiočamo nakup vstopnic v nredprodaji HINO SLO«A - TFL. 27-30 Pretresljiva socijalna drama Na ulicah velemesta UIARLES LAUIJHTON vvlogi pocestnega mn/.ikanta Poezlla mladostne Unbezni Ljubezni željne Annc Shlrley — Nad (lrey Predstave: delavnik ob 17.30, nedelja oh 14.30 in 17 KINU KODELJEVO TEL. 41.64 | Cfrfesuc | [NaroČila za razne tvrdke bi sprejemala trgovina v centru mesto. Oddaljeni trgovci In obrtnlkt bodo Imeli velik uspeh, nlto pišejo no upravo »Slovenca« pod »Telefon« 635». Opominjam ln prosim tistega gospoda, ki Je pred tremi ledni nakupoval starinsko predmete, če Je mogočo hitrostni pozabljivosti odnesel od kompletne domske garnituro z m<»-talom okovano ter pozlačeno broško, okrašeno z velikim češkim kamnom akvamorinom. Ker Je soma zanj brez pomena, naj ml Jo takoj vrne, sicer bo uredilo zadevo sodišče. o Mizarji lesne industrije! Univerzalne mizarsko stroje, liste za tračno I žage, krožne žoge, vene-cijankc in polnojarmeni-ke ter orodje za rezkalno stroje, nudim Iz zaloge. Obenem pa sporočam, da I sem PRESELIL svojo trgovino Iz Frančiškan-I ske ulice v Slško (postajo cestne železnice pri ] »Stori šoli« — policija). DOVZAN IVAN, LJubljana — filška, Galctova ulica št. 4. 11 Žiimii j Lepo Švicarsko kozo storo eno leto. prodam. Ogleda se lahko v nedeljo In ponedeljek od 3 do 4 popoldne prod tovorno klso »Produkta«, na bivši Tyrševl cesti. 6275 Kozo | za pleme švicarske pasme, ugodno prodnm. — I Vprašati : Blelvvelsova c. 37 a (prej Tyrševa c.) (J mm. preMoc vjchumi ln Frančiškanska 10. 482 Ko jo divja druhnl ubila Marka, je planila na ubogo Zalo. Toda ta se vrže v penečo Donavo, ki jo začne nesli s svojim tekom. Preganjalci čakajo nekaj časa, potem pa se tudi strmoglavijo v valove. Toda Bog jc hotel, da sc je Zala rešila iz vode, njeni preganjalci pa so utonili in našli grob v globini reke, v hladnem vodovju. 483 V Svetnah v nožni dolini pa so tedaj delali velike priprave za imenitno ženitovanjc. Ženila sta sc Mirko, gospodar na velikem Serajnikovem domu, in Almira, bogata hči Tresoglavovn. Odkar je sivi oče Serajnik zatisnil oči, ni nihče več nasprotoval tej poroki in zvezi. Zaliko, nesrečno Mirkovo nevesto so že davno nehali objokovati kot mrtvo. Saj je minulo že sedem let. 484 Almira pa jc tudi znala skrbeti za to, da ni prišlo njeno izdajstvo v zadnjem turškem boju na svetlo. Vsem se je znala prikupiti. Mladeničem se je dobrikala kakor prej, starim jezičnim babam pa je zavezala jezik s tem, da jim je pri vsaki priliki poklanjala majhno darove. In lako sc je vas polagoma sprijaznila s tujko ter jo imela celo v čislih. n 1 Zadružm 3 gospodarska banka d. d. v Ljubljani | Telefon 2057, 2979 — - izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkularne čeke - - Telefon 2057, 2979 j Po Vaši želji Vam izdela KHJIGOfEZIlCA Ljudske tiskarne v Lisihitani Kopitarjeva 6/11 i svoji črtaln;ci razne poslovne knjipe, ako niso že v zalogi lslo-tako izvrši ludi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. na ftESKJ Posebni oddelek za tzdelovanie daniskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnienega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fazonah. CENE SKRAJNO NIZKE. 1'OSLUŽITE SE1 Slastifl Klarinet ra-bljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro : »Klarinet, B3S1«. g Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mostni trt; 13 li idkob« § Umrl je gospod Jožef Koren naš dolgoletni služitelj Zvestega uslužbenca bomo ohranili v častnem spominuI V Ljubljani, 2. okt. 1942. Uprava Zanatske banke v Ljubljani Spalnica, moderna furnirana orehova korenina, naprodaj po nizki ceni. Pogleda so lahko tudi v nedeljo dopoldne. Mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7. (S Samska soba in spalnica zelo lepa s kaučem ln foteljem, malo rabljeno, zaradi selltvo za zelo nizko ccno, kauč tudi ev. posebej naprodaj. »Merkur«, Puharjeva ulica 6. (S Pohištvo predvsem omare za obleko in mizo vzamem v najem proti primerni od škodninl. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Po- Usuenti i Učenca za krojafko obrt sprejmem. Modni salon Slapar Oroslav, šmartinska 8 »čistimadež« jo najboljše sredstvo za čiščenje madežev na oblekah in vseh tkaninah. Poskusite ln boste zadovoljni. »člstlmodež dobite v vseh trgovinah ln dro-gerijah. Glavna zaloga: »Petronafta«, Ljubljana, 131elwetsova (Tyrševa) c. št. 35 a. (r Prevode v Italijanščino ln nemščino ter obratno Izvršuje zapriseženi sodni tolmač Plntar, CIgaletova j | št. 1 (poleg sodišča), (r1 Umrla je najina preljuba mama, gospa Uršula Bučar roj. Kunci vdova po nadpregledniku finančne kontrole K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, 4. okt. 1942, ob 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu v rodbinski grob. Ljubljana, 2. oktobra 1942. Vekoslav, sin — Angela, liči Zahvala — Vsem, ki ste na kakršen koli način počastili spomin naše ljubljene mame, gospe Marije Pauer izrekamo našo iskreno srčno zahvalo. — Maša zadušnica bo brana v torek, 6. oktobra ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 4. oktobra 1942. Žalujoči otroci Žimo za modroce kupite najceneje po oblastveno odobrenih cenah pri tvrdki «9 imr" JAGER MILAN, mehanična predilnica žime — Lastna predilnica: Fužine tel. 20-45 — Trgovina: hv. Petra c. 17, tel. 20-42 A. Fogazzaro: ' 3 Palača oh fezeru s celo vrsto vljudnosti, ki so bile sicer precej nerodne, ki pa niso našle pri molčečem gostu mnogo odziva Nato je začel govoriti o splošnih stvareh. Govoril je o Italiji, kot človek, ki je videl irnogo dežel in mnogo most. ki dobro p i/na ijudi in sedanje razmere, ki mirno presoja ljudi in stvari na nenavaden in nov način, ki nnrria ni popolnoma točen, ki pa n:t nepoučene ljudi naredi močan vtis. Niknkor pa ni bil skeptičen, kakor so po navadi tisti, ki mnogo potujejo, niti brezčuten za nenavadne stvari. Ravno nasprotno. Njegov govor je bil prepleten z vzkliki občudovanja. Gost mu je brez dvoma moral biti nenavadno simpatičen, da je bil tako zgovoren, čeprav je ta ostal molčeč in je njegovo vedenje bilo skoraj prevzetno. Tajnik ga je gledal z vedno oolj nežnimi in ljubeznivimi pogledi; silil ga je, naj si postreže s tem ali onim, skušal je biti ccio domač in mu stavljal razna vprašanja, do bi ga na tn način prisilil, da bi pretrgal svoj trdovraten molk. »Kaj pa govorijo v Milanu o Otonu Velikem?« jc nenadoma vprašal, sc naslonil na naslanjalo stola in uprl obe roki, v katerih je držal nož in vilice, ob mizo. Ko je videl tujčevo začudenje, je bruhnil v glasen smeh. , »Hotel sem reči o Bismarku,« je pristavil Ha to, izgovorivši ime Bismark s polnim grlom in z nenavadnim užitkom, kakor rla bi mu ta beseda med tolikimi italijanskimi, prinesla ne kako olajšanje, kakor da bi zavel svež zraK z njegove domovine. Znameniti grof v tej poletni noči leta 1864.. še zdaleka ni bil na višku svoje slave. N jegov rojak pa je začel govoriti o njem, ne da bi čakal na tujčev odgovor. Govoril je celili desel minut ognjevito in z občudovanjem, kateremu se je pridruževalo sovraštvo in strah. »V Evropi menijo, da je blaznež,« je zaključil. »Pri Bogu!... Wir haben scclis und dreissig Ilerren, gospod. Se košček te postrvi? šest in trideset gospodarjev imamo. Videli bomo, kaj bo čez deset let. Ali ste kdaj pili Johannisberg? Sramota je za. tega človeka, d \ se najboljše vino sveta prideluje v Nemčiji, a da ni podanik njenega kralja. On gotovo tega ne bo dolgo trpel.« »Oh!« je vzkliknil zgovorni tajnik, se pograbil za glavo in si šel s prsti skozi lase. »Oh ta lohannisberg! Oh!« Smehljaje je stiskal bleščeči očešci, kakor da bi okušal nektar, po katerem je hrepenel. »Če kdo odpre steklenico Johannisberga, se vonj razširi oo voda! in koliko vrednost ima. Ohl Ne govoriva več o teh stvareh.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifc Izdajatelj: inL Jo že Sodja Urednik: Viktor CenCil