8554 A OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 PRImimSKI DNEVNIK SfcSSfi' Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 223 (10.135) TRST, četrtek, 21. septembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB ZAHTEVI PO UMIKU NESPREJEMLJIVEGA OSNUTKA VLADNEGA DEKRETA Parlamentarna komisija predlaga vladi naj pospeši globalno zaščito Slovencev Komisija je s tem v celoti osvojila enotne zahteve Slovencev, demokratičnih sil in deželnega odbora - Sen. Jelka Gerbec utemeljila zahteve Slovencev in pozitivno ocenila sklep komisije - Predsednik Sarti izrazil prepričanje, da je komisija pravilno tolmačila duha osimskih sporazumov - Sprejet odlok o tržaškem pristanišču (Od našega posebnega poročevalca) Rl!\l — Parlamentarna komisija *a izvajanje osimskih sporazumov imela na sedežu urada za dežel-vprašanja predsedstva vlade sveto zadnjo sejo in je s tem izčrpala 8v»jo dejavnost. Na dnevnem redu k bilo vprašanje tržaškega pristanišča ter vladnega zakonskega od-i»ka v zvezi z izvajanjem člena 8 Rimskega sporazuma o pravicah "'»vencev. Po poročilu sen. Jelke Gerbec je Parlamentarna komisija za izvajale osimskih sporazumov izrazila Mnenje, da je vladni odlok neume-*'en ter je sklenila, da bo pozvala 'lado, naj odlok umakne s tem, da Pa posebna vladna komisija izdela tlmprej besedilo rednega zakona o Slobalni zaščiti Slovencev v Italiji. I rt tem je komisija sicer upošteva* ‘a željo vlade, da v predvidenem r°ku začne izvajati čl. 8 osimskih 'Porazumov, vendar bi to pomenilo, Pa njenčm mnenju, uzakonitev po-°žaja, ki za slovensko narodnostno skupnost v Italiji pomeni še manj-8» stopnjo zaščite kot v primerjavi 8 tisto, ki jo r edvideva londonski Memorandum iz leta 1954. S tem je "»misija v celoti sprejela mnenje "»želnega odbora Furlanije - Julij-8*e krajine ter ugovore, ki jih je “»misija zelo učinkovito, je dejal Predsednik sen. Sarti, izrazila enot-jto slovenska delegacija. Vlada naj !°rej reši vprašanje slovenske manj-s'»c v Italiji globalno, ne pa samo 14 Slovence, ki živijo v bivši coni A. . Osnutek vladnega odloka za izvabijo čl. 8 osimskega sporazuma je jjrtsala komunistična senatorka Jel-“a Gerbec, ki je najprej poudarila, P? je odlok (ki predvideva le pra-rteo do rabe slovenščine v odnosih 1 javno upravo, normativ za ime-bvanje prevajalcev, vrnitev izvirih oblike imen in priimkov, ki so M pod fašizmom nasilno popačili, Vročitev poslopja Narodnega doma i Sv. Ivanu družbi DOM za kul-ttJrne dejavnosti Slovencev ter upo-Nbe kreditov v skupnem znesku 313 Milijonov lir v treh letih), zelo o-Mejevalen, saj zadeva samo Slovence, ki živijo v tržaški pokrajini, Slovencev v goriški in videmski pokra-jni pa sploh ne upošteva ter tako dejansko institucionalizira diskriminacijo do Slovencev, ki živijo v dru-?'h pokrajinah Furlanije - Julijske Majine. Odlok ne upošteva niti ti-8"h pravic, ki so jih dosegli Stojnci v Italiji z ukrepi po izvajajo londonskega sporazuma, ki so Mii- izdani za časa zavezniške vojake uprave ter omejuje celo obstojne zakone o vrnitvi izvirnih oblik Prtimkov. PRAVILNA ODLOČITEV , Rred včerajšnjim zasedanjem par-arJientarne komisije za izvajanje finskega sporazuma, smo zapisa-}’ da vsa slovenska javnost v de-" in z njo vse demokratične si-‘e Pričakujejo, da bo parlamentar-b komisija za Osimo v celoti u-, ’Sevala zahteve Slovencev, s ka-‘ertmj se je seznanila med svojim ,elovnim obiskom v Trstu prejšnji jin da bo predlagala vladi yi umakne nesprejemljivi zakonci osnutek za izvajanje čl. 8 s,r>iskega sporazuma in ji predla-:!V' naj pospeši delo posebne komite predsedstva vlade za izdelavo •°dnega zakonskega osnutka za Obalno zaščito pravic Slovencev. uanes lahko z zadovoljstvom u-pavljamo, da je komisija — kot razvidno iz izčrpnega poročila jPšega poročevalca iz Rima — zah-J*® predstavnikov Slovencev, demokratičnih sil in deželnega odbo-,? v celoti upoštevala in jih tudi '‘enila posredovati vladi. . “klep parlamentarne komisije Zastavlja nedvomno pomembno i»Pobudo, da se postopek za spre-jpje globalnega zaščitnega zako-v parlamentu pospeši in da bo L.°boIni zakon v skladu s predlogi, J Uh vsebujejo ustrezni zakonski J’‘Utici KP1, PSI. SSk in doku-tent Slovenske kulturno-gospodar- zveze. Na vladi je sedaj, da Zaloge parlamentarne komisije u-taueva in čimPrei Pripravi svoj Ztenski predlog, da bo lahko v Zrhmentu stekel postopek za nje-jMo odobritev. S tem bo dokazala, Z so osimski sporazumi dejansko Žimnica v njenem odnosu do Z°blemov naše narodnostne skupki, kakor pričakujemo in smo ZePričani, da so tudi v odnosu sosednima državama, v ko-0 mednarodnega sodelovanja in l,ru. Kot poročevalka je sen. Jelka Gerbec orisala nadalje stališče deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je pred dnevi predlagal, da bi vlada ta odlok drugače formulirala ter zahtevala, naj bi se delo posebne vladne komisije, ki ima nalogo, da izdela predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji, pospešilo. V nadaljevanju svojega posega je tudi omenila izide posvetovanj, ki jih je vladna komisija imela 12. in 13. septembra v Trstu, ko se je sestala in poslušala mnenje krajevnih in deželnih zastopnikov ter enotne delegacije slovenskih organizacij. Ob tisti priložnosti so vsi, razen predstavnikov tržaške občine, poudarili potrebo, da vlada svoj odlok umakne in da reši vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji globalno, ne z vladnim odlokom, temveč z rednim zakonom italijanskega parlamenta. To zahtevo so še posebno odločno, utemeljeno in z velikim čutom odgovornosti izrazili predstavniki slovenskih organizacij, ki so komisiji orisali položaj Slovencev v Italiji in potrebo, da njihove pravice čimprej in popolnoma zaščitijo hrez kakršnekoli teritorial- ne omejitve. Jelka Gerbec je predlagala, naj komisija te enotne, u-pravičene in utemeljene zahteve u-pošteva, ter naj opozori vlado, da svoj odlok umakne, saj je izredno omejevalnega značaja in med drugim ne ustreza niti ustavnim določilom. Parlamentarna komisija naj opozori tudi pristojno posebno komisijo predsedstva vlade, naj nemudoma zaključi svoje delo in sestavi vladni predlog za globalno zaščito Slovencev \ Italiji, kot se je obvezal predsednik vlade Slovenska narodnostna skupnost v Italiji, je v zaključku svojega posega še povedala senatorka Gerb-čeva, je edina od treh, ki živijo tukaj, ki še ni dosegla celotne ureditve svojih pravic, kar sta si francoska manjšina v Dolini Aosta in nemška na Južnem Tirolskem že zdavnaj zagotovili. Zato je že čas, da se vprašanje pravic slovenske manjšine v Italiji dokončno in u-strezno reši, O vprašanju tržaškega pristanišča je poročal demokristjanski poslanec Marocco iz Gorice in komisija je v bistvu z manjšimi popravki sprejela predlog deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, ki uiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiHiiiiiMiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHitiuiiiuiiiiiiuiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiii PO PODATKIH ZAVODA ISTAT PO POLETJU JE ŠTEVILO BREZPOSELNIH V ITALLH NARASLO ŠE ZA 200 TISOČ Skupno je nezaposlenih 7,5 odst. - Od teh je tri četrtine mladih RIM — So podatki, ki zares ne potrebujejo komentarja, saj dajejo pravi prerez italijanske družbe, njenih protislovij in so obenem najboljši dokaz zapletenosti sedanjega kriznega obdobja. Državni statistični zavod (ISTAT) je objavil podatke o zaposlenosti v Italiji in sicer primerjavo za trimesečje, ki se je zaključilo prve dni julija. Datum je pri lem važen, saj predstavlja spremembo, ki smo jo zabeležili takoj po zaključku matur na italijanskih srednjih šolah in zaključku diplomskih izpitov na univerzah, skratka v obdobju, ko se je množica mladih ljudi prvič predstavila na «tržišče delovne sile*. Iz podatkov ISTAT jasno izhaja, da je odtlej v Italiji skoraj 200 tisoč brezposelnih več kot prej. Poglejmo te podatke. V Italiji, ki šteje skoraj 60 milijonov prebivalcev, je aktivno zaposlena približno ena tretjina ljudi: 20 in pol milijona. Brezposelnih, se pravi ljudi, ki iščejo službo (tu niso vštete gospodinje in vsi, ki delajo «na črno») pa je sedaj 1.658.000. Med temi je skoraj milijon 300 tisoč (torej 78 odst.) mladih med 14. in 29. letom. Med temi je kar 39 odst. mladih, ki s > dokončali višjo srednjo šolo ali univerzo. Aprila je odstotek mladih, ki iščejo službo, bil nekoliko nižji (73%), julija pa je narasel za 5 odst., kar dokazuje, da se trumam brezposelne mladine iz meseca v mesec pridružujejo novi, produktivni sistem pa ni sposoben vsrkali niti majhnega odstotka te delovne sile. Še podatek o spolu brezposelnih, neglede na starost: tu so ženske v večini ,saj je vsakih trinajst brezposelnih žensk le pet brezposelnih moških. Kaj pa zaposleni? Teh je, kot rečeno, 20 in pol milijona, kar predstavlja približno 40 odstotkov potencialno aktivnega prebivalstva. Indeks zaposlenosti je za moške skoraj 55, za ženske pa za polovico manj — 25. Skratka, dve tretjini zaposlenih je moškega, ena tretjina pa ženskega spola. Po posameznih vejah gospodarstva je stanje zaposlenosti sledeče: 3 milijone 166 tisoč je zaposlenih v kmetijstvu, kar znaša 15,5 odstotka vseh zaposlenih, 7 milijonov in 740 tisoč pa v industriji (skoraj 38 odst.). V ostalih «ter-ciarnih* sektorjih gospodarstva pa je zaposlena skoraj polovica vseh zaposlenih, točneje 16,7 odst., oziroma 9 in pol milijona ljudi. Kar zadeva socialno strukturo zaposlenih v Italiji je zanimivo povedati, da je 71 odst. zaposlenih, ki so v odvisnem delovnem razmerju (delavci, uradniki itd.), ostala tretjina pa je «neodvisnih» delavcev, torej obrtnikov, gostilničarjev, trgovcev in podobno. Kar zadeva številko 20 in pol milijona zaposlenih vsekakor ve- lja poudariti, da je »statistično* točna, družbeno in gospodarsko pa ne povsem, saj je v ta podatek vštetih tudi 370 tisoč ljudi, ki zaradi proizvodne krize dela manj kot 26 ur na teden in spada že v kategorijo «na pol zaposlenih*, ki so na prepihu in na meji med zaposlenimi in brezposelnimi, (st.s.) Davčna utaja za štiri milijarde RIM — Zopet vest o eni izmed tolikih davčnih utaj. Tokrat na področju predelave in prodaje petrolejskih proizvodov. Središče kaznive dejavnosti naj bi bilo nekje v srednji Italiji, po vsej verjetnosti v E-milii - Romagni. V zadevo naj bi bilo po prvih poročilih vpletenih kar 57 oseb, proti 23 so že izdali zaporni nalog. Med glavnimi obtoženci je tudi Benedetto Morasca, ravnatelj davčnega urada v Bologni. Skupina naj bi v zadnjem času oškodovala državno blagajno za skoraj štiri milijarde lir. RIM — Predsednik vlade An dreotti je za jutri sklical redno sejo ministrskega sveta. PO NEGATIVNIH REAKCIJAH NA SPORAZUME V ČAMP DAVIDU OBSEŽNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZDA IA PRIDOBITEV DRUGIH ARABSKIH DRŽA V Ameriški državni lajnik že v Jordaniji - V Damasku se je pričel vrh držav «fronte odločnostih predvideva ustanovitev posebnega dotacijskega sklada v višini 15 milijard lir, ki naj omogoči Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče, da premosti trenutne težave, ki bi jo sicer prisilile, da se zateče k bankam, kar pa predpostavlja plačevanje visokih pasivnih obresti. Deželni predlog predvideva tudi odpravo dosedanjega primanjkljaja cer take oblike avtofinansiranja, ki naj odpravijo državno podporo. Zato bodo omogočili Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče, da neposredno pobira davke in pristojbine. Predlog deželnega odbora predvideva tudi integracijo dejavnosti pristanišč Furlanije - Julijske krajine ter okrepitev sodelovanja med vsemi lukami severnega Jadrana, in torej tudi med Trstom ter Reko in Koprom. V kratki izjavi, ki jo je sen. Ger-bec dala po seji parlamentarne ko- j misije, je ocenila delo parlamentar- j ne komisije zelo pozitivno. Pouda-1 rila je predvsem, da je pravilen sklep komisije, da priporoči vladi, naj umakne svoj odlok in naj reši položaj Slovencev z rednim zakonom italijanskega parlamenta. Po njenem mnenju je zelo pozitivno, da se vprašanje Slovencev rešuje v okviru italijanske parlamentarne dejavnosti, saj to dokazuje razvoj italijanske demokracije. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je nedeljiva in mora imeti iste pravice ne glede na pokrajino, v kateri živi. Zato mora biti rešitev tega vprašanja globalna. S tem v zvezi je nujno, da posebna vladna komisija, je dejala sen. Jelka Gerbec, čimprej zaključi svoje delo, da tudi vlada izdela svoj načrt in da slednji skupaj z drugimi, ki so bili že predloženi (socialistični, komunisti, čni, predlog Slovenske skupnosti ter dokument SKGZ) čimprej nastopi svoj redni parlamentarni iter. Zato poziva vso slovensko javnost, naj enotno podpre vse pobude za čimprejšnje uresničenje tega cilja. Predsednik komisije sen. Sarti je v svoji izjavi ob zaključku dela povedal, da so pogovori vseskozi potekali v prisrčnem vzdušju in da u-pa, da je komisija delovala učinkovito, da bi pač lahko začeli izvajati osimske sporazume. Izrazil je tudi prepričanje, da so pravilno tolmačili duha osimskih sporazumov. Filozofija teh sporazumov pa je filozofija miru, popuščanja napetosti in sodelovanja. Sarti je še dejal, da so se s podpisom osimskih sporazumov zaključile «hegemonistične ideologije tako z ene kot z druge strani*. «Sku-paj z vlado, ki ji gre priznati, je rekel predsednik Sarti, da je sku šala pravočasno izdelati zadevne od loke, smo skušali upoštevati to filozofijo sodelovanja, da bi dokončno zaprli stran hegemonističnih doktrin, ki je imela svoj zgodovinski pomen in da bi odprli dolgo obdobje miru in medsebojnega sodelovanja v korist tako Jugoslavije kot Italije. To tudi sklepam iz konstruktivnega vzdušja, v katerem so potekala posvetovanja komisije v Trstu,* je zaključil sen. Sarti. IVAN FISCHER Predsednik ZDA Jimmy Carter se poslavlja od egiptovskega kolega Sadata (Telefoto ANSA) WASHINGTON — V nedeljo podpisani sporazumi v Čamp Davidu med Kairom in Tel Avivom so na Bližnjem vzhodu sprožili reakcijo, ki je njihovi podpisniki, zlasti še ameriški predsednik Carter, morda niso pričakovali. Kot smo že poročali, so vse arabske države «fron-te zavračanja* izrazile svoje nasprotovanje. Podobno stališče so zavzele tudi zmerne in filozahodne države kot Saudska Arabija, kar je še bolj zapletlo položaj. Sedaj grozi nevarnost, da celoten mirovni osnutek propade, še predno sploh zaživi. Tega se Carter, ki je vseskozi naglašal, da bo potrebnih še veliko naporov, dobro zaveda, zato je sprožil obširno diplomatsko akcijo, da to prepreči. V tem okviru je včeraj državni tajnik Vanče že dopotoval v Jordanijo, kjer se je sestal s kraljem Huseinom. O pogovoru niso izdali nobenega poročila. Kot naglašajo, naj bi v o-kviru te misije Vanče obrazložil dve osnovni stališči: neizvajanje sporazumov iz Čamp Davida lahko izzove na Bližnjem vzhodu neposredno tekmo med Zahodom in Vzhodom. Drugo stališče se nanaša predvsem na Damask: preveliko nasprotovanje sporazumom ga lahko še bolj priklene k Sovjetski zvezi in s tem razbije tisto ravnotežje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽIVAHNA RAZPRAVA 0 BERLINGUERJEVEM GOVORU V GENOVI La Malto in Romito presenečajo antikapitalistične težnje KPI Tajnik PSDI odkrilo zavzema za «nova zavezništva* ki ga jc predsednik Asad vedno zasledoval. Danes bo Vanče odpotoval v Saudsko Arabijo in nato v Damask, kjer bi se moral sestati s sirskim voditeljem Asadom. Prav v Damasku se je včeraj zvečer pričelo srečanje predstavnikov arabskih držav »fronte odločnosti*, ki ostro obsojajo Sadata, da je kapituliral pred Izraelom. Sadat pa je včeraj izrazil namero, da bo v svojih prizadevanjih šel naprej, čeprav o-samljen. O tem ne gre dvomit'. Glavni zaveznik. Saudska Arabija, od koder dobiva ogromno pomoči, je sicer zavrnila sporazume, poudarila pa jo, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Egipta in da nima nič proti načinu, kako. si pridobi nazaj svoja zasedena ozemlja. Ob Sadatu pa sedaj trdno stoji tudi ameriški predsednik, ki si ne RIM — Govor komunističnega tajnika BerlingUerja v Genovi je očitno razpršil nepotrebne meglice in prisilil druge stranke vladne večine k spoznanju, da KPI ni spremenila (kljub pristanku na politiko demokratične enotnosti za premostitev krize) svojih strateških ciljev. Prav tako je razprava med levičarskimi strankami zajela prav te strateške cilje in definicijo «kakovosti» družbenih sprememb, za katere se zavzemata dve delavski stranki v Italiji: KPI s težnjo po premostitvi kapitalističnega sistema in podružab-ljanjem proizvodnih sredstev, PSI pa z uravnovešenim gospodarskim pluralizmom ih "oblikami samoupravljanja.' To, da komunisti težijo k premostitvi kapitalističnega sistema in izgradnji socialistične družbe, je »presenetilo* meščanske demokrate, kot je republikanski predsednik La Mal-fa. Zato si ne daje miru in je že spet napisal daljši uvodnik, v katerem skuša spet iskati protislovja v politiki levičarskih strank. Tokrat se, na primer, sprašuje, kako je mogoče sodelovati v politiki demokratične enotnosti za premostitev gospodarske krize, kar pomeni utrditev sedanjega kapitalističnega sistema, obenem pa misliti, da ga bo iiiiiiiiMiiiiiHnimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiniiiMinmiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMimmiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi ZAKLJUČEN PRVI KROG MED VLADO IN SINDIKATI Razgovori o reformi pokojnin Prihodnje srečanje bo v torek ali sredo - «Delovne hipoteze» RIM — Ves dan se .je včeraj nadaljeval «maraton* v Palači Chigi, kakor sedaj imenujejo zaporedje srečanj sindikalnih predstavnikov z ministrom za socialno skrbstvo Scotti jem o vprašanjih reforme celotnega pokojninskega sistema. »Maraton* pa zato, ker ne gre za sprotno sporazumevanje, pač pa za «dolg tek*, ki bo trajal dokler se vlada in sindikati ne bodo dogovorili o vseh vprašanjih, ki zadevajo socialne stroške in upravljanje , raznih socialnih skladov. Včerajšnji sestanek s Scottijem vsekakor ni bil zadnji. Upadli so. da bo 48 ur pogajanj zadostovalo, vendar se je očitno nekje zataknilo. Ne govori se sicer o nepopravljivih sporih, pač pa predvsem o previdnosti ministra, ki dobro ve, da sam ne more vsega sklepati in da se bo moral posvetovati tudi z ostalimi kolegi v vladi. Tako so se dogovoriti, da bo prihodnje srečanje 24. septembra. V skupnem sporočilu, ki so ga izdali ob zaključku tega prvega kroga razgovorov, je rečeno, cla so se pogovarjali predvsem o upravi socialnih skkladov in poenotenju izterjevanja socialnih prispevkov. Prav tako so se dogovarjali o sistemu avtomatskega višanja pokkojnin glede na draginjo in mezdno dinamiko. O vseh leh vprašanjih, pravi sporočilo, je bila izdelana »delovna hipoteza*, ki pa jo bo potrebno «preveriti». Ta beseda pa verjetno pomeni, da želi Scotti podrobno izračunati, koliko denarja bo mogoče prihraniti glede na razne ponujene rešitve. Iz povedanega in tega, kar je bilo mogoče razbrati iz izjav sindikalistov, naj bi «shema* bodočega pokojninskega sistema bila, več ali manj, sledeča. Veljati naj bi začela leta 1980, vendar naj bi prvi koraki bili storjeni že po novem letu 1979. Tako bodo po novem letu vsi na novo zaposleni v pristojnosti INPS, ki bo verjetno združila v bodoče vse pristojnosti v zvezi s pokojninami Ta sklep je vsekakor povezan z dvema drugima problemoma: pridobljenimi pravicami tistih, ki doslej niso pripadali INPS in pa iz- ravnavo sistema upravljanja socialnih skladov ter izenačenim izterjevanjem socialnih prispevkov. Za to se bo vlada verjetno pogajala tudi s predstavniki »samostojnih delavcev*, katerim bodo verjetno zvišali socialne prispevke za 150 odstotkov. Glede starostne meje za upokojitev je okvirni sporazum predvidel, da bo ta doba enaka za vse. mo ške in ženske (60 let), čeprav bodo ženske ohranile pravico do «predčasne upokojitve* pri 55 letih, če to želijo. Vsi bodo imeli tudi pravico, da delajo (če to želijo) do 65. leta. v kolikor bi ijm to bilo potrebno za dosego predvidene maksimalne meje 40 let plačanih pokojninskih prispevkov. Kar zadeva prilagajanje pokojnin draginji in mezdni dinamiki pa »delovna hipoteza* predvideva da bo prilagajanje pokojnin vezano na »ponderirano poprečje* vseh mezdnih poviškov (pro.i so prišli v poštev samo indeksi industrijskih strok), ki se pa bo izračunalo na «čiste mezde*, brez draginjske doklade. (st. s.) treba potem zrušiti in zamenjati. «Tako mišljenje,* zaključuje La Mal-fa, «ima lahko hude posledice za sedanja politična ravnotežja*. Resnici na ljubo pa komunisti niso mislili, da je mogoče kratko malo «obnoviti sedanji sistem*, tudi zato ne, ker si ne delajo utvar o tem, da je mogoče rešiti krizo s klasičnimi konjunkturnimi manevri. To poudarja Luca Pavolini (KPI), ki se tudi sprašuje, kako je mogoče enačiti kapitalistični sistem z demokracijo, kot da bi bila sinonima. Tako se namreč izraža La Malfa, pa tudi Romita in «Popolo». Vsi pa pozab Ijajo, nadaljuje Pavolini, kolikšnih degeneracij je sposoben prav ta sistem in v kakšnih oblikah se je pojavljal prav v Evropi. Pavolini je > sploh mnenja, da »demokratičnosti* KPI ne gre meriti po tem, koliko je pripravljena sprejeti kapitalistični sistem, pač pa obratno, ob vprašanju, v kolikšni meri prav u-spehi pri premoščanju sedanjega družbenega sistem--' širijo demokracijo v Italiji in zahodni Evropi. K tej temi se vrača tudi Natta (KPI), ko poudarja, da je KPI o-svojila najglobljo vsebino italijanske demokratične ustave in je ta ustava bila njen glavni ščit, tudi takrat, ko je KD v petdesetih letih utrjevala svoj monopol oblasti in trdila, da je ustava le »past*, v katero noče pasti. Tako se je italijanski demokratični sistem izkrivil in je prevladalo m enje, da mora KD več"o vladati, levica pa ostati za veke v opoziciji. Sedaj, ko so spoznali, da v demokratičnem sistemu ni nujno tako, se zopet oglašajo sile, ki bi rade z ideološkimi diskriminacijami dokazale, da komunisti (in torej vsa levica) nimajo pravice priti do oblasti. , Kar zadeva socialistična idejna razčiščevanja je Nr' i poudaril, da jim KPI »pozorno sledi*, saj komunisti ne morejo biti ravnodušni do tega, kar se dogaja v socialistični hiši. Predvsem pa skuša KPI razumeti, h «kakšnim posledicam vodijo idejna razglabljanja* v socialističnih vrstah. K istemu vprašanju se vrača socialdemokratski tajnik Romita, ki trdi, da je Berlinguer v Genovi razočaral, ker ni sprejel »zahodnoevropskega modela družbe*. Zato se postavlja vprašanje »premostitve nujnestne večine* in «vračan.ja k običajni politični dialektiki med večino in opozicijo*. Skladno z idejnim razčiščenjem bi socialisti morali, skupaj s socialdemokrati — meni Romita — ustvariti pogoje za »nova zavezništva*. Pri demokristjanih se medtem nadaljuje predkongresna dejavnost. Napovedana sta že sestanka struj »baze* in «nuove cronache*. Prvo vodi Galloni, ki odločno podpira Zacca-gninijevo vodstvo, drugo pa Fanfa-nijevi pristaši. Vsi bodo razpravlja- li predvsem o novih ravnotežjih v vladni Večifii in možnosti izbire med KPI in PSI. S tem v zvezi je zanimiv podatek, ki ga je navedel sam Craxi, da se PSI v zadnjih letih ni strinjala z 80 odstotki sklepov večine, priznava pa, da se je zadnje čase stanje nekoliko izboljšalo, (st.s.) Danes srečanje med sindikati in industrijci RIM — Danes dopoldne se bosta sestali predstavništvi sindikatov in industrijcev. Carli, Lama, Macario in Benvenuto bodo razpravljali o smernicah gospodarske politike, investicijah, zaposlovanju, delovnih pogodbah in sektorialnih načrtih za reorganizacijo industrijske proizvodnje. Pri tem sindikalisti še posebej opozarjajo, da ne bodo pasivno čakali na izbire industrijcev, ker bi se lahko ponovila negativna izkušnja zakona o zaposlovanju mladine. RIM — Zaradi obveznosti nekate-terih članov bo seja vsedržavnega sveta KD odložena na 9. oktober. 8. januar 1959 Za svojo drugo akcijo proti bazoviškemu spomeniku so fašisti uporabili črno barvo. Z njo so na obelisku narisali zloglasni *f : rio» in premazali dve spominski plošč’: ploščo z napisom Smrt fašizmu — svoboda narodu, ki jim jc očitno trn v peti in ploščo, ki je opozarjala, da je bil spomenik tri leta prej že oskrunjen. more privoščiti, da sporazumi propadejo. Najbolj ostra je bila vsekakor reakcija Organizacije za osvoboditev Palestine, ki je sporazumi sploh ne omenjajo, čeprav jo vsi Arabci priznavajo kot edinega predstavnika palestinskega naroda. Včeraj je v Libanonu proglasila splošno protestno stavko, kateri so se pridružile tudi napredne libanonske stranke in muslimanske organizacije. Stavka se je razširila tudi v Cisjor-danijo, kjer je položaj izredno napet. Nekaj stotin fanatičnih skrajnežev verske organizacije »Gush Emunim*, ki Cisjordanijo smatra kot neodtujljiv del Izraela, kar naj bi izhajalo iz biblije, je zasedlo pod- (Nadaljevanje na zadnji strani) niiUHiiiiiMiiiiiiitiiitiiiiMiimumimtiiiiiiiiiimimitmfitnmMititiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiia ZARADI POSESTI VOJNEGA OROŽJA Milansko sodišče obsodilo Alunnija na 12 iet zapora Preiskava o obtoženčevem sodelovanju s terorističnimi skupinami je še v teku MILAN — Po 40 minutah posvetovanja je milansko kazensko sodišče obsodilo domnevnega terorista Oorrada Alunnija na 12 let in štiri mesece zapora zaradi nedovoljene posesti orožja. Obsodba je izid prvega procesa proti Alunniju. V teku so preiskave, k-; naj dožene-jo, kakšno vlogo naj bd imel obtoženec v raznih terorističnih skupinah, predvsem pa v rdečih brigadah. Raziskava teče tudi glede tega, ali je Alunni sodeloval pri umoru Alda Mor- in turinskega odvetnika Croceja. Včerajšnja sodna obravnava se je pričela v zgodnjih popoldanskih urah. Kot je znano, je Alunni odklonil svoja branilca in je zato sodišče imenovalo uradnega zagovornika. Že v začetku obravnave je domnevni terorist ponovil znana gesla rdečih brigad, ki jih je na tu-rinskem procesu izrazil že Curcio. Gre za tezo, da ima proletariat vso pravico, da se oboroži in s silo zruši vladajoči sistem. V zasliševanju pa ni povedal nič bistvenega, stalno je potrjeval svoja »politična* stališča. Javni tožilec je v svojem posegu omenil dejstvo, da je odveč ugotavljanje, če je imel v svojem stanovanju Alunni orožje. Važno j« izvedeti, komu je bilo orožje namenjeno. V tem smislu bi marala potekati tudi preiskava o obtožencev! povezanosti s skupinami, ki se naslanjajo na ideologijo rdečili brigad. O slednjih je javni tožilec dejal, da ne bi smele pomeniti posebnega problema v državi, ki dobro deluje. Na žalost pa so v Italiji brigade prava rakova rana, prav tako kot davčne utaje, izvažanje kapitala v tujino, korupcije in sektaštvo skupin, ki skrbijo samo za svoje interese. Premajhna učinkovitost državnih organov močno otežkoča vsako važnejšo raziskavo. V nedeljo ob 10.30 protestna manifestacija pri oskrunjenem spomeniku bazoviškim mučenikom TRŽAŠKI DNEVNIK PROGLAS MLADINSKIH ORGANIZACIJ SKGZ, SSK, KPI IN PSI Mladina poziva k množični udeležbi na nedeljski manifestaciji v Bazovici Delegacija predstavnikov odbora za proslavo bazoviških žrtev in vaških organizacij bo danes obiskala prefekta, pokrajinski in deželni odbor Vsa naša zamejska javnost je z odobravanjem vzela na znanje sklep bazoviških krajevnih organizacij, Odbora za proslavo bazoviških žrtev in političnih sil, da v nedeljo ob 10.30 na gmajni pred bazoviškim spomenikom z enotno manifestacijo izrazijo ogorčenje vse tržaške slovenske in italijanske demokratične javnosti nad ponovno oskrumbo spomenika žrtvam posebnega fašističnega sodišča. V Bazovici so v teku priprave na svečanost, pri kateri bo sodeloval tudi Tržaški partizanski pevski zbor, govorili pa bodo Karel Mezgec, Filibert Benede-tič, posl. Antonino Cuffaro, Boris Race in Drago Štoka. Številne slovenske zamejske organizacije se že pripravljajo na to proslavo in pozivajo svoje člane k polnoštevilni udeležbi. Tako so včeraj Mladinski odbor SKGZ, Mladinska komisija SSk, ZKMI in ZSMI Izdali naslednji proglas: »Ponovna oskrunitev spomenika slovenskih junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki stoji na bazovski gmajni, je opomin nam vsem, da nazadnjaške in protidemokratične sile še zmeraj ogrožajo napredek in razvoj prijateljstva ter sožitja med tu živečima narodoma, slovenskim in italijanskim. Zato se množično zberimo v nedeljo, 24. septembra, ob 10.30 na bazovski gmajni na enotni protifašistični manifestaciji. Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze Mladinska komisi ja Slovenske skupnosti Zveza komunistične mladine Italije ZKMI-FGCI Zveza socialistične mladine Italije ZSMI - FGSI Trst, 20. septembra 1978 Temu pozivu se bodo v prihodnjih dneh pridružili še pozivi drugih manjšinskih množičnih organizacij, kajti z nedeljsko bazoviško manifestacijo mora vsa naša demokratična javnost izpričati svojo zavzetost za tiste vrednote, za katere so padle bazoviške žrtve. Nova številka tržaškega uredništva Primorskega dnevnika je 79 46 72 namesto dosedanjih številk 793808, 794438, 795823 in 741470. Z zamenjavo smo namestili avtomatsko centralo s štirimi linijami, da omogočimo lažje telefonske stike z uredništvom. Pri družbi SIP bo centrala avtomatsko obveščala o zamenjavi. Enotna delegacija predstavnikov Odbora za proslavo bazoviških žrtev in vaških organizacij bo danes obiskala predstavnike tržaških o-blasti, da jih uradno seznani z o-skrumbo spomenika in s pripravami na nedeljsko manifestacijo. Delegacija bo ob 11. uri obiskala tržaškega prefekta Marrosuja, sledila pa bosta obiska na pokrajini in na deželi. Na obisku pri prefektu bo verjetno govor tudi o zahtevah demokratičnih in protifašističnih sil, naj oblasti izsledijo in vzorno kaznujejo storilce ter naj v bodoče preprečijo poskuse desničarskih in reakcionarnih sil, ki h .čejo s takimi akcijami umetno ustvarjati napetost med tu živečima narodoma in kaliti mirno vzdušje ob odprti meji. Župan pri oskrunjenem spomeniku v Bazovici »Včeraj dopoldne se je župan Manlio Cecovini podal v Bazovico k spomeniku štirim bazoviškim mučenikom, ki je bil v preteklih dneh objekt tepističnega napada. Župan si je ogledal povzročeno škodo in izrazil svoje občuteno obžalovanje zaradi povsem nesprejemljivih dejanj vandalstva in nekulture. Spomenik bo tržaška občina čim-prej obnovila obenem z marmornatima ploščama ob straneh spomenika ki sta bili prav tako razbiti*. H gornjemu uradnemu sporočilu tiskovnega urada tržaške občine naj dodamo da ni mogoče prezreti dejstva, da je tokratna oskrunitev spomenika štirim slovenskim mučenikom, ki so padli pod fašističnimi streli, le eden od členov tepistič-nih dejanj proti slovenskim ustanovam in jugoslovanskim turistom, ki so se začela takoj po protiosim-ski manifestaciji, ki jo je priredila Lista za Trst. • Sindikat UIL pomorskih delavcev sporoča, da se bodo jutri ob 10. uri sestalj na sedežu UIL na Trgu Papa Giovanni vsi pomorski častniki, ki pripadajo Finmareju, da bi preučili dosedanja pogajanja v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe. V teku priprave za preureditev trgovinske mreže Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical občinski odbor, je prof. Giorgio Bazo s tržaške u-niverze, kot pooblaščenec podjetja »Oecometra*, ki mu je bila občina poverila izdelavo načrta za razvoj in prilagoditev trgovinske distribu- cijske mreže, obrazložil časnikarjem dosedanji potek del. Prvo, raziskovalno fazo So začeli šele v preteklem mesecu, trajala pa bo do konca januarja. V tem času bo o-krog 30 raziskovalcev opravilo popis trgovin in jih razporedilo po površini, številu osebja in vrsti blaga, poizvedelo pri okrog 3.000 družinah o njihovih nakupovalnih navadah in opravilo analizo, po vzorčni metodi pri določenem številu trgovcev, da ugotovijo delež prometa, ki zadeva kupce iz tujine. Pri tem delu jih sicer podpirajo strokovna združenja trgovcev, ovira jih pa določena nezaupljivost anketirancev, ki se bojijo fiskalnih posledic. Zato je bil tudi glavni namen srečanja s tiskom prošnja, naj javnosti zagotovi, da take nevarnosti ni, ker bodo objavljali le skupne podatke, ne pa osebnih. V drugi fazi bodo na podlagi pridobljenih podatkov začeli izdelovati načrt, po predhodnih razpravah v občinskem svetu in posvetih z rajonskimi kon-zultami. sindikati in drugimi družbenimi predstavništvi, kot je zagotovil odbornik Seri na vprašanje našega urednika. PRED DANAŠNJO SEJO DEŽELNEGA SVETA Tudi SSk pristopila k sporazumu za sestavo enobarvnega odbora KD Skupščina bo danes izvolila novo deželno vlado - KPI pozitivno ocenila dosego programskega sporazuma med strankami ustavnega loka Danes dopoldne se bo sestal deželni svet na svojem petem zasedanju četrte zakonodajne dobe. Po doseženem programskem sporazumu bo skupščina izvolila novi odbor, kj ga bodo sestavljali le demokristjani in bo tako z novoizvoljenim predsednikom Comellijem predstavljal novo deželno vlado. S tem bo zaključeno dolgo obdobje posvetovanj in pogajanj, da bi se deželi zagotovila taka vlada, ki bi odgovarjala sedanjemu nujnostnemu stanju in bi se lahko takoj in u-činkovitio lotila reševanja številnih perečih problemov. Z dosego programskega sporazuma bo nova večina v deželnem svetu štela 50 svetovalcev (26 KD, 14 KPI, 5 PSI, 3 PSDI, 1 SSk ter 1 PRI), kar ji bo omogočilo, da bo lahko konstruktivno vodila deželno politiko v prihodnjih petih letih. Kot smo poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, je na torkovem zaključnem skupnem sestanku pristalo na programski sporazum pet strank ustavnega loka (KD, KPI, PSI, PSDI in PRI) od skupno sedmih, ki so vodila pogajanja za sestavo nove deželne vlade. Preostali dve stranki (SSk in FLI) pa sta se obvezali, da se bosta o tem vprašanju izrekli njuni deželni vodstvi. Tako so je včeraj sestalo deželno vodstvo liberalcev, ki se je na sestanku sicer strinjalo s Comellije-vim programom, odklonilo pa je politično sestavo novega deželnega odbora. V Jamljah pa se je sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki je na izredni seji razpravljalo o programskem osnutku deželnega predsednika Comellija za prihodnje obdobje deželne vlade. Po sestanku je deželno tajništvo izdalo tiskovno poročilo, v katerem pravi, da predvideva omenjeni osnutek sestavo enobarvnega deželnega odbora krščanske demokracije, ki se obvezuje izvajati program o katerem so se sporazumele stranke u-stavnega loka KD, PSI, KPI, PSDI in PRI. Slovenska skupnost, ki je ves čas aktivno sodelovala pri zadevnih razgovorih in postavila vrsto dopolnilnih predlogov v korist slovenske narodne manjšine v deželi, jemlje na znanje, da so bile te njene zahteve tudi ustrezno upoštevane. Deželno tajništvo SSk je včeraj preučilo doseženi programski sporazum v luči zadnjih dopolnil in za- HIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIimMIHIlifIlllllllllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIimiltlllllllllllllinillllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIMIIIIIHUillMIB ZASEDANJE IZVRŠNEGA ODBORA CGIL Lokacija mešane industrijske cone mora ostati v tržaški pokrajini Kritični do sedanjih pobud novega tržaškega obiinskega odbora V torek se je sestal izvršni ,«d-bor Nove delavske zbornice CGIL, ki je na celodnevnem zasedanju skupaj s predstavniki sindikalnih osnovnih organizacij glavnih tržaških o-bratov proučil pereče vsedržavne in krajevne sindikalne probleme. U-vodno poročilo je imel deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, ki se je pred kratkim udeležil zasedanja vsedržavnega sindikalnega vodstva C GIL. Na torkovem srečanju so podprli smernice vsedržavne federacije CG IL-CISL-UIL o pripombah na triletni gospodarski načrt zakladnega mi-hi3tra'Pandolfija: Vlada mora pred koncem leta pripraviti tak programski »ospodarski načrt, ki naj obve-.-zuje-vše družbene sile in ki naj jamči državi izhod iz krize. Potrebno pa je ustvariti take zakonodajne pogoje, ki naj omogočijo reformo italijanskega gospodarskega sistema, da se uresniči zaposlenost na Jugu in zajamči delovna mesta v drugih krajih države. Področni načrti (v vsebinah in ciljih), prednostne investicije in sindikalna platforma zasedanja delav- ......................................................................miiiiiiiiimmimmiiiiiitiiiiiiiHiiiliiiiiimMiiiiimi Prvi koraki na poti znanja Učiteljica daje navodila prvošolcem osnovne šole pri Sv. Jakobu, ki so tokrat zadnjič v razredu v spremstvu svojih mamic ske konference v Rimu, so glavna vprašanja, ob katerih bo prišla do izraza politična volja vlade, ki se je do sedaj omejevala zgolj na besedne izjave o korenitih spremembah. Glede krajevnih problemov je izvršni odbor vzel na zadnje novonastali položaj v tržaški občinski u-pravi, ki jo vodi manjšinski odbor, izraz najbolj heterogenih in protestnih sil. Nova delavska zbornica CGIL ni dala politične ocene položaja, ja pa pristavila, da ji niso znani programi novega odbora o konkretnih problemih, ki zanimajo delavstvo in prebivalstvo, dosedanje pobude novega tržaškega odbora pa niso spodbudne. IzvČšni odbor je glede netočnih vesti, ki so se pojavile v tisku, podprl stališča enotne deželne federacije CGIL-CISL-UIL o osimskem sporazumu. Tržaška CGIL torej podpira smernice svoje enotne federacije ki so jih predložili na posvetovanju z medparlamentarno komisijo o vprašanjih izvajanja osimskega sporazuma, poudarja pa, da ne glede na izbiro kraja industrijske cone ob meji, mora ostati mešana industrijska cona v tržaški pokrajini. Zaključke torkovega zasedanja bodo s pomočjo svojih osnovnih sindikalnih organizacij posredovali delavstvu, saj so uresničljivi le z bojem delavstva. V OBČINSKI GALERIJI 4. razstava kraških gob Tržaški odsek gobarskega društva «G. Bresadola* bo v sodelovanju z mestnim naravoslovnim muzejem in pod pokroviteljstvom tržaške občine priredil IV. razstavo kraških gob, ki bo v občinski galeriji v palači Co-stanzi. Otvoritev razstave bo v soboto 23.9., ob 17.30, urnik za obiskovalce pa bo od nedelje, 24.9., dalje do konca razstave, t.j. 1. oktobra, naslednji: od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. V okviru te prireditve bodo organizatorji priredili tudi ciklus štirih predavanj o gobah, ki bodo v glavni dvorani liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano s pričetkom ob 19.30. Najprej bo v ponedeljek predaval Alberto Sessi o spoznanju vrst gob po vidnih značilnostih, v torek pa bo Roberto Galli govoril o posebni vrsti gob «hygrophorus». V sredo bodo člani gobarskega društva «G. Bresadola* predvajali in komentirali diapozitive o gobah, v četrtek pa Po maši in prvih napotkih v sredo se je včeraj na vseh šolah pričel redni pouk. Dijaki in učenci so si v sredo ob poslušanju okrožnic ravnateljstev in profesorskih zborov ustvarili približno sliko vsega, kar družba od njih zahteva. To velja predvsem za prvošolce, ki so pred prvo odgovornejšo preizkušnjo, prav tako hudo za osnovnošolca, kot za nižješolca ali pa za višješol-ca, saj so pred novimi tovariši in vzgojitelji, pred novimi preizkušnjami, ki spreminjajo že ustaljc..e navade. S tem se je zaključil uradni del začetka šolskega leta, kjer so prebrali tudj brzojavko ministra za javno izobrazbo Maria Pedinija, ki s. je pridružil voščilom predsednika republike Pertinija, in zaželel vsem šolskim komponentam obilo uspeha v poglabljanju človeških in družbenih vrednot šolske skupnosti, voščilom se je pridružil tudi šolski skrbnik dr. Giuliano Angioletti. Pouk jc torej stekel, še ta teden bo umik verjetno nepopoln, s pri- hodnjim tednom pa bodo morali vsi, mladina in šolniki, krepko zavihati rokave, da ne bo v tem šolskem letu neljubih presenečenj. Znanje zahteva neprekinjeno smotrno delo, kjer ni prostora za občasno kampanjo učenja, kjer se vsaka zamujena in izgubljena ura ali dan s težavo nedoknadi. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slovenske šole obvešča, da bo danes, 21. t.m., ob 16.30 seja glavnega odbora s sledečim redom: položaj v vrtcih ob začetku novega šolskega leta; problematika strokovnega zavoda; izvajanje zakona 517 na enotnih srednjih šolah; razno. Priporočamo točno udeležbo. V OKVIRU GLASBENEGA SEPTEMBRA Pianistka Stelaria Jienescu v baziliki sv. Silvestra V okviru Glasbenih srečanj bo danes ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra peti koncert letošnje sezone, na katerem se bo tržaškemu občinstvu predstavila pianist ka Stejania Jienescu. PRIHODNJI TEDEN UMESTITVENE SEJE ŽUPAN JE KONČNO SKLICAL NOVE RAJONSKE SVETE Prva naloga 232 svetovalcev v 12 konzullali je izvolitev predsednikov in podpredsednikov Čeprav z dokajšnjo zamudo (po pravilniku bi moral to storiti do 5. septembra) in po vztrajnem pritisku demokratičnih strank in samih konzultorjev, je tržaški župan Cecovini vendar sklical na ume-stitvene seje člane 12 rajonski svetov, ki so bili izvoljeni že 26. junija letaš. Skupaj jih je 232 ir. sicer po 20 jih sestavlja svete v 10 mestnih rajonih, po 16 pa v obeh kraških okrožjih Seje, katerim bo prisostvoval odbornik za decentralizacijo Seri, si bodo sledile po naslednjem raz poredu: v torek, 26. t.m., ob 17.30 rajonski svet za Škedeni in Čar-bolo, ob 19. uri za Sv. Jakob in ob 20.30 za Sv. Ano in Naselje Sv. Sergija; v sredo, 27 t.m., ob 17.30 zahodni Kras, ob 19. uri Kolonja ■ Škorklja in ob 20.30 Rojan-Greta Barkovlje; v četrtek. 28. t.m., ob 17.30 vzhodni Kras, ob 19. uri Novo mesto-Nova mitnica in ob 20.30 Sv. Ivan; v petek, 29. t.m., ob 17.30 K.jadm - Rocol, ob 19. uri Stara mitnica in ob 20.30 Sv. Vid - Staro mesto. Vse seje bodo na običajnih sedežih rajonskih konzult. Takoj po u-mestitvi predvideva pravilnik glasovanje za izvolitev predsednika in po enega ali dveh podpredsednikov, s čimer se bo začelo redno delovanje teh pomembnih organov neposredne demokracije. bo zadnje predavanje prof. Gilberta Govija o vplivu gob na zgodovino nekaterih narodov. V okviru IV. razstave kraških gob bo v soboto, 23. septembra, ob 18.30 redni profesor na botaniški fakulteti v Trstu Alessandro Pignatti ot-voril razstavo knjig o gobah, ki bo v razstavni dvorani v Ul. Teatro Romano. Razstavo prireja tržaški odsek gobarskega kluba «G. Bresadola* v sodelovanju z vladnim komisariatom FJK in mestnim naravoslovnim muzejem. V PRIMERJAVI Z JULIJEM LETOS One splošnih ptrebšem narasle v avgustu za 1% Sta tir Učni urad tržaške občine sporoča, da so se cene splošnih potrebščin v mesecu avgustu letos podražile za 1 odst. v primerjavi z julijem in za 12,6 odst. v primerjavi z avgustom 1977. V teku enega meseca so se jestvine podražile za 1,7 odst., oblačila za 0,1 odst., stanovanjski stroški za 0,2 odst., stroški za plin, razsvetljavo in kurjavo pa so ostali nespremenjeni. V primerjavi z avgustom 1977 pa so se jestvine podražile za 14,7 odst., oblačila za 16,5 odst., stanovanjski stroški za 7,7 odst., stroški za plin, razsvetljavo in kurjavo pa so narasli za 13,96 odst. • V okvira razstave »Zakladi tržaških verskih skupnosti* bo v soboto, 23. septembra, predavanje arh. Alberta Boralevija na temo »Načrt judovskega templja v Trstu*. Predavanje bo ob 18.30 v dvorani Caprin na Gradu sv. Justa. Srečanje podjetnikov o poslovanju «Agencije za poddobave» Združenje industrijccv tržaške pokrajine organizira danes ob 11.30 v palači Ralli srečanje predstavnikov podjetij, ki jih zanima poslovanje »Agencije za poddobave v Furlaniji-Julijski krajini*. Agencijo je ustanovila trgovinska zbornica, da bi olajšala tehnično in proizvajalno sodelovanje med domačimi in tujimi komitenti in podjetji iz naše dežele. Pobuda je vsekakor pozitivna, predvsem za manjše obrate, ki bi bili ob pomanjkanju ustreznih informativnih struktur odrezani od zunanjetrgovinskega poslovanja in jim a-gencija daje vse informacije. STAINO SLOVENSKO (1LEBALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1978-79 Vrsta abonmajev v Trstu Cene abonmajev za sedem predstav premiera Parter I. (sredins' i sedeži) 21.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 17.000 lir Balkon 7.500 lir gotovil, ki jih je zahtevalo in po poglobljeni razpravi o trenutnem političnem položaju v državi in naši deželi, o obvezah deželnega predsednika Comellija glede uresničevanja obvez v korist Slovencev, ki so bile vključene v sporazum, s posebnim ozirom na izvajanje obveznosti tudi iz osimskih sporazumov, sklenilo, da pristopi k sporazumu stran* ustavnega loka na deželni ravni in pri tem zagotavlja, da bo sproti zahtevalo preverjanje izvajanja sporazuma. O zaključkih pogajanj med sedmimi strankami ustavnega loka so v torek razpravljali na skupnem sestanku med deželnim odborom KPI in strankino svetovalsko skupino v deželnem svetu. O poteku pogajanj in o njihovih zaključkih je poročal deželni tajnik posl. Antonino Cuffaro ki je med drugim poudaril, da se je prvič zgodilo, da bo v deželni večini tudi komunistična partija. To dejstvo ima gotov politični pomen, saj je bila s tem delno odpravljena diskriminacija do komunistov, ki so jo umetno vodili skozi vrsto let, pa čeprav ni prišlo do sestave deželnega odbora demokratične enotnosti, kj ga je KPI predlagala na pogajanjih in bi bil najprimernejši glede nuj-nostnega stanja, v katerem se nahaja Furlanija - Julijska krajina. Ta sporazum se v glavnem drži e-notne linije, je nadaljeval posl. Cuffaro, ki je prišla do izraza pri izdelavi državnega zakona o obnovi potresnega območja ter o podpisu osimskih sporazumov, ki sta zagotovila važne in pozitivne rezultate. Sporazum bo tudi dovolil izvajanje širokega zakonskega programa v točno določenih obdobjih ter izvajanje tistih pobud, ki predstavljajo preobrat v primerjavi s prejšnjim razočarujočim upravljanjem, Poleg tega bo sporazum privedel do nove oblike sodelovanja med' deželo in družbenimi silami, kar je bistveni i>ogoj za družbeni in gospodarski razvoj dežele. Ker se s sporazumom odpira novo obdobje v deželnem političnem življenju, komunisti potrjujejo svojo obvezo, da se bo programski sporazum točno izvajal ter da bi skppna volja političnih sil zagotovila razvoj in mednarodno vlogo naši deželi. Pod predsedstvom tajnika Barnabe se je v torek sestalo tudi de- i želno tajništvo republikancev, ki je med drugim odobrilo delo delegacije, ki je ,vodilg pogajanja in izrazilo željo, da bi vse stranke vodile tako politiko jp, podprle vse tiste pobude in take programe, s katerimi bi se deželna enotnost še o-krepila. Včeraj se je pod predsedstvom tajnika Brava sestalo deželno vodstvo PSI. ki je razpravljalo o sedanjem političnem položaji v deželi; sestalo se je tudi deželno vodstvo krščanske demokracije, ki je med drugim tudi določilo svetovalce, ki jih bo skupščina izvolila na današnjem zasedanju. iiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiitnMiiimiittiiiiiimiiimiiiimitiHiHiiimimHinn Včeraj - danes Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) ponovitve 11.500 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogrča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 7.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 7.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Abonma red F in red G stane 8.500 lir. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1979. VPISOVANJE ABONENTOV DO 30. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, ULICA PETRONIO 4. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE, TELEFON 734-265. REPERTOAR V abonmaju Miroslav Krleža LEDA komedija karnevalske noči v štirih dejanjih ob 85. obletnici avtorjevega rojstva Režija: VLADIMIR ŠTEFANČIČ Bertolt Brecht MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI kronika iz tridesetletne vojne v devetih slikah Režija: JOŽE BABIČ Mihail Bulgakov IVAN VASILJEVIČ komedija v treh dejanjih Režija: ZVONE ŠEDLBAUER Carlo Goldoni NERGAČ (Sior Todero Brontolon) komedija v treh dejanjih Režija: ADRIJAN RUSTJA *** GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE *** GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba Izven abonmaja Lojze Cijak NEURJE drama v štirih dejanjih Režija: MARIO URŠIČ VRNITEV DOBREGA VOJAKA monolog Režija: JOŽE BABIČ i PEESTO1 -OSL|©Bflfr ' !v‘>1*' mladinska igrfi" ' ' .«f»-— j , Režija: MARIO UR6TČ Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav Iz preteklih sezon so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije. Posebna dejavnost UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN V PROSVETNIH DRUŠTVIH. Ruzante a • SUNIA je sklicala javno zborovanje, ki bo jutri v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo štev. 7 ob 18. uri. Na sporedu bo razprava o zakonu 392 glede pravične stanarine. Spregovorila bosta Jo-le Burlo, pokrajinska tajnica SUNIA in član pokrajinskega tajništva odv. Gianfranco Matejka. Posebno priznanje okulistični kliniki tržaške univerze Apostolsko združenje slepcev (MAC) bo v nedeljo ob priložnosti vsedržavnega «Dneva prijateljstva* priredilo več slovesnosti tudi v našem mestu. Med temi bo najvažnejša v kongresni dvorani glavne tržaške bolnišnice, kjer bodo podelili okulistični kliniki tržaške univerze, ki jo vodi prof. Brancato, posebno priznanje za opravljeno delo v korist slepcev in proti očesnim boleznim. Na tej nedeljski slovesnosti bodo poleg priznanja okulistični kliniki nagradili tudi nekatere zdravnike in spremljevalce slepcev. Danes, ČETRTEK, 21. septembra MATEJ Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 — Dolžina dneva 12.16 — Luna vzide ob ,21.59 in zatone ob 11.48 Jutri, PETEK, 22. septembra MAVRICIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,5 stopinje, najnižja 16,1, ob 13. uri 20,5 stopinje, zračni tlak 1(719.9 mb ustaljen, vlaga 24-odstotna, nebo jasno, dežja je padlo 4 mm, veter 35 km na uro severozahodnik s sunki 70 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 19.8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. septembra 1978 se v Trstu ni rodil noben otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 74-letna Anna di Fio-re por. Gigante, 75-letna Noemia Mu-ran vd. Magris. 77-letni Ottono Vi-sintin, 87-letna Maria Leskovic vd. Benci, 13 dni stara Sara Doglia, 73-letna Maria Lipp. 18-letni Giuseppe Santacroce, 82-letni Silvestro Turco, 68-letni Giulio Kopina, 81-letna Ida Zennaro vd. Sommavilla, 48-letni Gastone Candotti, 46-letna Maria Ferfoglia vd. Iellusig, 85-letna Anna Gabas vd. Varini, 88-letna Stefania Finderle vd, Novacco, 7?-letna Maria Valenti vd. Interdonato. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: te). 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje ■ Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Prispevajte za postavitev doprsnega kipa Iga Grudna v Nabrežini. Prispevke sprejema odbornik Stanko Devetak V počastitev spomina Bogom'!® Vižintina - Mila darujeta Minka 1 Drago Pahor 10.000 lir za P°s -l vitev spomenika padlim v NOB ' Skednja, s Kolonkovca in od ->v' Namesto cvetja na grob Kodriča daruje Vlado Švara lO.tA^ lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Kristi'' Auer darujeta Zoja in Bruno J®11 da- kovič 5.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Kristino Auer ruje družina Pavlič (Boršt 94) 5.™ lir za Skupnost Družina Opčine. Rozalija Počka: daruje 10.000 *** za Skupnost Družina Opčine. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 11 in od 16. do 20.30) Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono IVAN PRASEL Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 22. t.m., ob 13.30 iz glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. Žalujoči: žena Pavlina, sinova Zoro in Edi, hčeri Vera in Marija z družinama in drugo sorodstvo Dolina, Lonjer, Domjo, Adelaide, 21. septembra 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) U. Rossetti 33, Ul. Roma 16. OBVESTILO ZA BIVŠE r 'RCE Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga Oktobra bodo v ipatjem selu (občina Nova Gorica) od- mama, babica in prababica krili spomenik p Jlim tržaškega udarnega batr Jona, ki so ga ustanovili v Lok vici na Krasu. IVANA VERŠA vd. MAJ0VSKV Vsi bivši borji, ki so pripadali temu oddelku v obdobju Pogreb bo jutri, 22. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti na Pro- od 12. oktobra 1943 do 5. aprila 1944 — dan ustanovitve u- seku. dame tržaške brigade Garibal di — in ki sedaj stanujejo v Italiji, naj nujno sporočijo svo- Žalujoči: hčere, zetje, vnuki in drugi sorodniki je ime in priimek ter naslov pokrajinskemu odboru VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, Trst, tel. Prosek, 21. septembra 15 <6 730 306, najkasneje do 30. t.m. GORIŠKI DNEVNIK Pisma uredništvu POJASNILO 0 PRIPRAVAH ZA SPOMENIK IGU GRUDNU STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 23. t.m., ob 20. uri DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po’ meno) komedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scena Dorian Sokolič Kostumi Ružiča Nenadovič - Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Pantomima Andres Valdes REŽIJA JOŽE BABIC BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1978 - 79. šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančič in Janez Mejač, ki sta že v prejšnjih letih uspešno zastavila delo v naši baletni šoli. V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učenk, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo pričel 9. oktobra. Vpisovanje do 30. septembra v upravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. Mladinski pevski zbor Glasbene matice v Trstu pod vodstvom Stojana Kureta bo pomnožil svoje vrste, zato vabi vse, ki jih veseli petje, da se pridružijo dosedanjim pevcem, ki imajo prvo srečanje v šolskem letu 1978-79 v ponedeljek, 25 t.m. in v petek, 29. t.m, v mali dvorani Kulturnega doma ob 17. uri. (Pojasnila daje tajništvo Glasbene matice, tel. 418605). Gledališča TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti so v prodaji abonmaji za gledališko sezono 1978-79 (potrditev reda »stalni* do 30. septembra). Spoštovani tov. urednik! V zvezi s člankom o zadnji seji prosvetnega društva «Igo Gruden*, na kateri je bil govor tudi o postavitvi spomenika pesniku Grudnu, ki ga je vaš dnevnik objavil v nedeljo, 3. septembra, bi rada dala nekaj pojasnil. Zdi se mi, da avtor članka ni bil obveščen ali pa je bil vsaj slabo obveščen o tem vprašanju. V članku namreč sploh ne omenja, da vodi to akcijo društvo v sodelovanju z občinsko u-pravo, ki je akcijo dejansko tudi sprožila. Kolikor mi je znano, so šle mimo številne obletnice Iga Grudna. Ob 10., 15., 20. in 25. o-bletnici se ga nihče ni spomnil. Tako bi najbrž pozabili tudi na 30. obletnico, ko ne bi občinska uprava sklenila da postavi Grudnu doprsni kip. Ob tej priložnosti je društvo molčalo. Občinska uprava je v osebi župana posl. Albina škerka že opravila veliko dela. Navezala je stike s tov. Gerlancem v Ljubljani in preko njega z uglednim slovenskim kiparjem Kalinom, ki naj bi izdelal Grudnov kip. Ob vsem tem pričajo številna pisma, katerih kopije ima tudi prosvetno društvo in je zato gotovo o tem obveščeno. Natp je tudi društvo sklenilo začeti podobno akcijo za počastitev našega nabrežinskega pe- OBVESTILO Drugo srečanje »zorašev* bo v soboto, 23. septembra, ob 12. uri v hotelu »Jama* v Postojni. Turina Šolske vesti Vsi učitelji, ki so učili v Treccah, so vabljeni v nedeljo, 24. septembra 1978, ob 15. uri na poimenovanje o-snovne šole po Pinku Tomažiču. Izleti Združenje Union priredi v nedeljo, 24. t.m., izlet v Bohinj na tradicionalni «Kravji bal* ter v nedeljo, 1. ok-! tobra, izlet na Krško — Kostanjevico. Informacije in prijave na sedežu Združenja Union v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik, razen ob ponedeljkih, od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. snika. Občinska uprava je zato povabila predstavnike društva na sestanek, na katerem smo skupno sklenili, da se ustanovi pripravljalni odbor za postavitev spomenika, v katerem so predstavniki društva in podpisana kot predstavnik občinske uprave. Ta je vse gradivo izročila predstavnikom društva in sporočila tov. Gerlancu v Ljubljano, da bo akcijo poslej vodilo društvo v sodelovanju z občinsko upravo. Naj pcvem. da sem bila od tedaj le enkrat obveščena o seji, ki je imela na dnevnem redu postavitev spomenika. Ker je v istem članku omenjen tudi kulturni dom, si dovoljujem napisati nekaj besed tudi o tem. Občinska uprava že od svoje umestitve namerava začeti gradnjo tega pomembnega objekta. Namen uprave je seveda postaviti občinski kulturni dom, ki naj bi bil na razpolago vsem organizacijam. V ta namen je vzpostavila ustne stike s SSk, da bi imenovali pripravljalni odbor, ki naj bi vodil in spremljal akcijo. Ob tisti priložnosti je SSk naše u-stno vabilo odklonila. Vendar uprava ni opustila svojega namena, zato bo v kratkem povabila vse demokratične politične sile, ki so prisotne v občinskem svetu, in predstavnike raznih organizacij, da sestavimo ta odbor. Med tem časom je občinska uprava neprestano iskala sredstva in trenutno ima na razpolago 185 milijonov lir. Poleg tega so univerzitetni študentje, ki pripravljajo tezo iz arhitekture, že izdelali brezplačno osnutek načrta, katerega smo lani predstavili prebivalstvu v okviru razstave vin. Ta osnutek zdaj izpopolnjujejo in ga bo mogoče že v kratkem pokazati prebivalstvu in predložiti gradbeni komisiji v razpravo in o-dobritev. Tako bomo preverili, če res obstaja volja vseh, da se uresniči občinski kulturni dom, in da lahko v kratkem računamo z njegovo gradnjo. Tovariški pozdrav MAJDA TERČON odbornica za šolstvo in kulturo Kino Ariston 17.30—19.45—22.00 «Che la fe-sta cominci...* Režija Tavemier. I-grajo P. Noiret. J. Rockefort, C. Pascal in M. Vlady. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 17.00 «Crazy Horse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «L’albero degli zoccolb. Barvni film. Režija Ermanno Olmi. Penice 16.30 »Odissea nello spazio 2001». Mignon 15.00 »Heidi*. Nazionale 15.00 «Paperino story, I tre porcellrfi1 "jB' J misteri degli a-bissi*. Barvni Walt Disneyev film. Grattacielq.( ..^.^.‘^Ifavvocato della mala*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ray Love-lock, L. Čarati, G. Tinti. Excelsior 16.30 »La macchina nera». Barvni film. Cristallo 16.00 »Vigilato speciale*. Igra Dustin Hoffman. Barvna detektivka. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodraminatico 16.00—22.00 »Fuoco nel ventre*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Modem« 16.00—21.30 »Le avventure di Barba.papa*. Barvni film za mladino. Aurora 16.15 «Una squillo Per 1’ispet-tore Klute». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 James Bond v: «Agen-te 007 — Si vive solo due volte*. Barvni film. Igra Sean Connery. Vittorio Veneto 17.00 »Bella di gior-no». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom, Catherine De-neuve. Ideale 16.30 «Un uomo da buttare*. B. Raynolds. Volta Danes zaprto. Jutri: «Scandalo in famiglia*. Barvni film. V središču T$STA za cerkvijo sv. Antona bomo v teku tedna odprli novo trgovino čevljev, usnjene galanterije in konfekcije VABLJENI! *•»“» udah pa tudi vprašanje jamstva glede rednega vzdrževanja spomenika in okoliškega .........................'vieVjHao Na sestanku je prišla jasno do izraza želja, da bi za spomenik škrbčli Ih ga Varovali sami domačini; temu je botrovalo določeno nezaupanje v dovzetnost občinske uprave za tovrstne pobude. Z druge strani je zastopnik krajevne mladinske skupnosti iznesel dokaj razveseljiv predlog, ki so ga navzoči seveda brž osvojili in po katerem prevzamejo mladinci vso odgovornost za očiščenje ter preureditev zanemarjenega zemljišča, kjer bo stal spomenik. Akcija se prične že prihodnjo soboto in bo na prostovoljni podlagi. Mladi se bodo, skratka, res dostojno poklonili spominu padlim za svobodo. Problemi v psihiatrični bolnišnici se kopičijo Včeraj je bila enodnevna stavka osebja pokrajinske psihiatrične bolnišnice. Prizadete sindikalne organizacije navajajo, da se je odvila ob polnoštevilni udeležbi, obenem STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1978/79 Cene abonmajev za sedem predstav I. sedeži H. sedeži Mladina 12.500 lir (parter in balkon) 10.000 lir (parter in balkon) 7.000 lir Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 7.000 lir. VPISOVANJE ABONENTOV OD 25. SEPTEMBRA DO 17. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 24-95 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO OD 25. DO 30. SEPTEMBRA. ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV. SPD iz Gorice sporoča udeležencem nedeljskega družinskega izleta, da bo odhod avtobusa iz Gorice s Travnika ob 6. uri, ob 6.05 izpred spomenika v Pevmi, ob 6.10 iz Štandreža, .od 6.20 pa iz Sovodenj. Slovenski fotoklub «Skupina 75» priredi v nedeljo, 24. t.m., fotografski izlet z lastnimi prevoznimi sred- ■ lllllllllllllllllllllIUflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliliiiiiiiiMiiimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllMllllllliiitliaaiiiliiiilllllllMlltlllllNIlIttlllllllllllllllllllllltlllllllll Huda prometna nesreča pri Gabrjah pa napovedujejo, da se bo v prihodnjih dneh sindikalni boj še nadaljeval in morebiti zaostril, če pokrajinska uprava ne bo čimprej pristala na sestanek s sindikalisti za razrešitev zdajšnjih pekočih in množečih se problemov. Psihiatrično dejavnost je potrebno po sodbi sindikatov postaviti povsem na novo osnovo, kjer naj ne bo prostora za demagogijo; to pa pomeni, da morajo pristojne oblasti tvomeje nastopiti za vsestransko uresničitev določil zakona št. 180, ki je bil izglasovan letos ter tako omogočiti nov, .k...psihiatriji. , ' Stavka je bila sicer naperjena tudi zoper »avtoritarne .in,..birokratske metode, ki jih uporablja pokrajinska uprava v ravnanju z o-sebjem omenjenega zdravstvenega doma; s takšnim postopanjem se na eni strani kršijo vse obveze nasproti delavskim organizacijam, na drugi pa osnovne sindikalne svoboščine*. Sindikalno zastopstvo psihiatrične bolnice poziva politične stranke, naj v svojih smernicah za bodoče delo korenito preosnujejo psihiatrij-sko politiko in jo uskladijo z zakonom 180; pri njenem uresničevanju pa naj bodo soudeležene vse prizadete sile. Novogoriški lovci bodo praznovali V nedeljo, 24. septembra, bodo v Bukovici svečano proslavili 30-let-nico obstoja Lovske družine Gorica. Proslava spada v vrsto proslav ob 35-letnici proglasa priključitve Primorske k Jugoslaviji. Pokrovitelj slavnosti so Goriške opekarne. Prireditev se bo pričela ob 16. uri v Bukovici; najprej bo slavnostna seja, zatem bo kulturni program, na sporedu imajo še razne zabavne igre, srečolov, ples in seveda dobro založeno kuhinjo z raznimi lovskimi dobrotami. Na slavnost vabijo novogoriški lovci vse, posebno še lovce iz zamejstva. V parku v dolini Koma bo v nedeljo, 8. oktobra, 13. vsedržavna pasja razstava, ki jo prireja Grup-po cinofilo isontino »Gino Gionchet-ti». Kdor hoče vpisati svojega psa na to razstavo mora to napraviti najkasneje do 23. septembra (naslov: Gruppo cinofilo isontino, Cor-so Ttalia 178, Gorizia). Izleti V bližini cestarske hiše ob državni cesti št. 55 pri Gabrjah v so-vodenjski občini se je tik pred iztekom predvčerajšnjega dne pripetila huda prometna nesreča, ki le po golem naključju ni zahtevala človeških življenj. Potniški avtomobil znamke ford tipa escort 1300 - goriško evidenčno tablico 101598, ki ga je v smeri proti Gorici upravljal 21-letni lastnik Maurizio Micolino s stalnim bi vališčem Ul. Favetti 25, je iz doslej š. nepojasnjenih razlogov zaneslo s cestišča, tako da je silovito trčil v visoko raščeno drevo. Vozilo je bilo pri tem močno poškodovano, potniki pa so jo pošteno iz-kupili ter leže sedaj v goriški splošni bolnišnici. Vozniku Micolinu so zdravniki u-gotovili zlom leve lopatice, lobanjsko poškodbo ter otolkljaje in rane na obrazu; če ne pride d komplikacij, bo okreval v 30 dneh. Njegov sopotnik Renato Plesničar, kateremu je ravno tako 21 let in biva v Ul. Generale Papa 15, se bo moral zdraviti zaradi lobanjske poškodbe, odrgnin in potplutb na o- brazu te- lažjih ran na levi roki domnevno pet dni. Dan več naj bi ležala 18-letna Helena Klavčič iz Ul. Brigata Sas-sari 5, ki je zadobila poleg lobanj ske poškodbe odrgnine na levi roki, več udarcev v rebra in ledja ter odrgnin-' na kolenih in desni nogi. Približno 10 dni pa se bo zdravila Flavia Miliani iz Ul. Pasubio 3, ki je ravno tako utrpela lobanjsko poškodbo pa še globoko zarezo na levem uhlju, rano na prsih, odrgnine na obrazu in urez na levi nogi. stvi v Istro. Odhod bo natanko ob 8.30 s Travnika v Gorici oziroma ob 8.45 izpred spomenika padlim v Dolu, od koder bomo krenili na pot po Krasu in čez mejo. Ne pozabite prepustnice! Po teoretskem in praktičnem pouku razvedrilo. Vabljeni vsi, tečajniki, člani in prijatelji! Kino Gorica CORSO 17.15—22.00 «Guerra spazia-le». Kensaku Norita in Yuko Ka-sano. Scopecolčr, MODERNISS1MO 17.00—22.00 »Gli as-sassini sono •odstri. ospiti*. Antony Steffen in ‘ Margaret Lee. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-19.45- 22.00 «La feb-bre del sabato sera*. John Travol-ta. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.00—22.00 «Equus». Richard Burton in Colin Palakely. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barv ni film. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »La minac-cia*. EKCELSIOR 18.00-22.00 »Luomo nel mirino*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Zbogom lepotička*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Maščevanje Toma Hunterja*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Izgubljena čast Katarine Blum*. Zahodnonemški film. skem. Govornik se je spomnil trde usode mladega Vižintina, ki je jedel grenak in tenko odmerjen kruh zidarskega delavca, bil zapleten v nenehne spopade s fašistično hidro ter se razvil v osveščenega in bojevitega slovenskega proletarca na Goriškem. Med obema vojnama si je pridobil trajno življenjsko diplomo izkušenega, napredno marksistično razgledanega in s socialističnim humanizmom prežetega delavca — revolucionarja in zavednega Slovenca. Številne so bile njegove naloge v osvobodilnem boju in med temi tudi položaj namestnika politkomisarja čete na goriški fronti septembra 1943. lota. Neprecenljiva je njegova zasluga na področju izgradnje ljudske oblasti in organiziranja Osvobodilne fronte, kakor tudi njegov delež pri tridesetletni izgradnji samoupravne socialistične družbe. Ob pokojniku, ki je ležal v avli občinske skupščine, so se zvrstile častne straže prvoborcev, sotovari-šev iz Gorice, s katerimi je Vižintin deloval v Demokratični fronti Slovencev, ter predsednikov družbenopolitičnih organizacij in s odnose v celoti in v obmejno gospodarsko sodelovanje vnašajo osimski sporazumi vrsto novih kontaktov in možnosti: sodelovanje na energetskem področju, v vodnem gospodarstvu, pri cestnih povezavah, kjer je že prišlo do pomembnejših dogovorov, sodelovanje med lukami, usmerit- ve za dolgoročnejše kooperacije na področju nafte in naftnega plina, jedrske energije; predelave kovinskih in nekovinskih rudnin, lesa in celuloze, v agroindustrijskem kompleksu in tako naprej. DELO: Tu ne moremo mimo projekta, ki je prvi te vrste na svetu: da sta Italija in Jugoslavija na svoji meji določili' vsaka svoj del zemljišča za skupno prosto industrijsko cono. JAN: Napak bi bilo, če bi gospodarski del osimskih sporazumov ocenjevali samo skozi prizmo industrijske cone. Mogoče se to vprašanje včasih celo preveč poudarja, zanemarjajo pa dogovorjene, širše, za obe strani koristne oblike sodelovanja. Gre za dolgoročen projekt, ki ni pomemben le za odnose med Italijo in Jugoslavijo, temveč v celoti važen za odnose Jugoslavije z vsemi državami evropske skupnosti na eni strani, na drugi pa za projekt, ki je brez dvoma pomemben tudi za italijansko - jugoslovanske odnose in nastope na tretjih tržiščih, v deželah v razvoju, v vzhodnoevropskih socialističnih deželah itd. To pa zahteva veliko priprav: od neposredne organizacije, infrastrukture, do opredelitve skupnega koncepta poslovanja in do dogovora, kako naj bi potekala dejavnost v coni sami. DELO: Režim poslovanja v coni globalno določa podpisani protokol, ki je sestavni del sporazuma. Zdi pa sc, da uresničevanje tega globalnega sporazuma teče počahL''-' "* we (akvatinta) ZANIMIVO PRIČEVANJE 0 težavah slovenskega učitelja na podeželskih šolah Koroške Preskočiti je treba vse mogoče zapreke, ki jih postavljajo nemški nacionalisti - Dvojezično šolstvo je samo na papirju - Delo ovaduhov Učitelj je izpostavljen kritičnim očem javnosti. Že od nekdaj je bil učitelj tista oseba na vasi, na katero je vse gledalo. Tako tudi danes učitelja dnevno ocenjujejo šolarji, starši in javnost. To velja zlasti za slovenskega učitelja. Njega še prav posebno «ocenjujejo*: kaj bo povedal otrokom, kaj bo delal v javnosti, kje bo napravil napako. Zaveden slovenski učitelj se prej ali slej sreča s težavami — v šoli v javnosti. Tekom sedmih let, odkar poučujem na ljudskih šolah na Podjuni Prtin Rožu, -set« dp?j,vel že marsikaj .(-neprijetnega, Skušal bom na last-,)# i^ušpjajlu.na kratko opisati težave, s katerimi mora računati učitelj, ki je s srcem in dušo navezan na slovenski narod, ki za narod dela, se za obstoj naroda bori in z njim trpi. Najprej bom opisal težave, ki sem jih kot slovenski učitelj doživel izven pouka, torej tako imenovane «političnc konflikte*, nato pa bom nanizal še nekaj misli o težavah, ki nasta nejo v zvezi z dvojezičnim poukom na šoli. V drugem letu mojega delovanja kot pedagog sem bil premeščen na desetrazredno šolo v Podjuni. Bil je prvi dan šole in med konferenco kličejo direktorja po telefonu. Potem se obrne k nam >n pove, da ga je klical kolega z glavne šole zaradi učenca, za katerega ne ve, kam naj bi ga dal: ali v glavno ali v posebno šolo. Za ravnateljem pa se oglasi zraven mene učitelj s pripombo: kSchickts ihn aufs slovvenische Gymnasium!» (S tem očitno hoče povedali, da je za slovensko gimnazijo dovolj dober tudi najslabši učenec). Ko mu povem, da tudi jaz prihajam s te šole, mu je vidno nerodno in se skuša izgovarjati, da je napravil samo «špas». Pri tem pa sam poučuje slovenščino — saj denar ne smrdi! Njegova žena, učiteljica na isti šoli in prav tako poučuje slovenščino, pa je neki slovenski materi, ki je prišla k njej na šolo, na slovenska vprašanja dosledno odgovarjala le v nemščini. Tretje leto sem poučeval blizu Beljaka na ljudski šoli, kjer je bila za slovenščino prijavljena ena sama deklica, v prvem razredu. Primorske, nastopili tudi združeni pevski zbori irnih pesmi. Vseh nastopa ločin pevcev je bila res mogočna prireditev, ki jo je naš fotograf ovekovečil na svojsten umetniški način vodstvom ^^‘i^KTavS^KolS^peli več udarnih tjenal. Vaeh nastopa joči!i pČvtttv je bik. več kot «00. To Na šoli je deloval močan «Eltern-verein» in predsednik tega zdru-žnja staršev je bil višji funkcionar koroškega Heimatdiensta. Sprva nisem opazil na šoli nič posebnega: nekoliko sumljivo se mi je zdelo samo to, da je omenjeni predsednik združenja staršev vsako jutro prihajal na šolo in se pogovarjal s provizoričnim ravnateljem. Pozoren sem šele postal/ ko sta me že septembra obiskala najprej okrajni in za njim še deželni šolski nadzornik. Konec oktobra pa je gonja proti meni in prot: dvojezičnemu pouku s strani omenjenega predsednika združenja staršev doživela svoj višek. Lepbga jutra mi je neka mati P«*kila. dfV^jft su|š0..jia.it?bl' raftdRrafiFaii, ker so’menda odkrili neko pravopisno napako: vse da pride v časopise in da bom moral s šole. Teden navrh je po klical predsednik «Elternvereina» starše na sestanek, za govornika pa je povabil znanega KHD-jevca Stouraca ter KHD jevskega odvetnika dr. Mayerja. Stourac je z znano sliko o 10. oktobru 1920 v rokah rotil starše, da podpišejo predloženo resolucijo, v kateri zahtevajo, da mora učenka, ki je bila prijavljena k pouku slovenščine, zapustiti šolo; širokogrudno so predlagali, da jo oče vsak dan vozi v šolo v Šentjakob. Toda delali so račun brez krčmarja. O četu omenjene deklice, ki slovi kot eden najboljših retorikov med Slovenci, se je posrečilo, da je prepričal starše o absurdnosti predložene resolucije. Tako nacionalisti niso prodrli in drugi dan je celo KTZ poročala o sestanku pod naslovom «Der Schuss ging nach hinten los!* Od takrat naprej je bilo na šoli razmeroma mirno. Leto nato sem dobil mesto na šoli v domačem kraju. Na zunaj sprva ni bilo čutiti nobenih sovražnih akcij, čeprav sem vedel, da «rjavim» ni prav, da se je Slovenec usedel na njihovo šolo. Sredi šolskega leta pa sem dobil pismo okrajnega nadzornika, češ da mu je bilo naznanjeno, da imam pri pouku svojega dveletnega sinčka. Res je bilo takrat v šoli cepljenje in je prišla tudi moja žena s (Sinčkom, ki sem ga za dve minuti pokazal v razredu. To sem sporočil tudi nadzorniku. Začetkom a-prilg me je nadzornik obiskal na spli. «Herr VVrolich, eine An-zeige'. . .» — spet zaradi sinčka. ! Povedal sem mu, da otroka ni bilo več na šoli in da bi rad vedel, kdo je nesramni ovaduh, ki si izmišlja take laži. Meseca maja me je nadzornik poklical celo na o-'krajni šolski svet. Imel je spet i-sto (Pritožbo: «Eine Anzeige, we-gen ihres Kleinkindes!* Tokrat pa mu je tudi ravnatelj potrdil, da mojega sinčka ni bilo več na šoli. Na podlagi tega potrdila je potem tudi nadzornik primerno odgovoril ovaduhom, ki so celo njemu grozili, da ga bodo naznanili pri de želnem šolskem svetu, če ne bo ukrepal proti meni. Kako je prišlo do teh lažnivih izpadov proti meni? Iskali so, da bi našli kaj zoper mene, pa so me opazovali, ko sem v prostih urah hitro skočil domov in šel s sinčkom malo po vasi; ker je moja žena tedaj poučevala, ,so nacionalisti mislili, da grem s sinčkom v šolo in ne da bi se prepričali o resnici, so me nesramno ovajali. — Še huje je bilo leto pozneje, ko smo zvedeli, da bo na šoli ukinjen en razred in da bo zato tudi eden izmed u-čiteljev moral zapustiti šolo. To so zvedeli tudi nacionalisti, ki so hitro organizirali podpisno akcijo, da bi me spravili s šole. Vendar tudi to ni zaleglo; s šole je moral kolega, ki je bil mlajši od mene. In zdaj še nekaj kritičnih pri- pomb k tako imenovanim dvojezičnim šolam na Koroškem. Najprej je treba opozoriti na dejstvo, da na Koroškem ni dvojezičnih šol! Imamo nemške šole, na katerih je možen tudi pouk slovenščine, vendar samo za otroke, ki jih starši posebej prijavijo. Po nekod je ta pouk v redu, drugod nikakor ni v skladu s predpisi zakona. Vse zavisi predvsem od u-čitelja. Na in v šolah ni dvojezičnih napisov, kot na primer: 2. Klasse - 2. razred, Konferenz-zimmer - konferenčna soba itd. Na šolah pa večinoma predvsem ni tistega duha, tistega ozračja, kjer bi slovenski šolar imel občutek, da je enakovreden in enakopraven. Prvo, ka^, vjfii „ jioiar. ko pride v šolsko ijosiop.ior ni kak' dvojezičen ali slovenski napis — prvo, kar zagleda, je tista znana slika, o .10. oktobru, kjer pristen Korošec oddaja zeleno glasovnico — nekakšen simboličen ukaz, da je na šoli treba govoriti nemško. V krajih, kjer so k pouku slovenščine prijavljeni le še posamezniki le-te drugi šolarji gledajo kot črne ovce ter se jim posmehdje-jo, če morajo zaradi slovenščine ostati kako uro dalje v šoli, medtem ko gredo ostali domov. S pomočjo šole se je nemškona-cionalnim silam posrečilo v rekordnem času zreducirati slovenski živelj na Koroškem na minimum. Naj navedem zgovoren primer: Ko je moja mati hodila v Ločah v šolo, sta v odmorih stala dva učenca ob strani, ko so drugi vriskali in se pogovarjali v slovenščini — bila sta Nemca, priseljena tujca. Danes v našem kra ju niti dveh šolarjev ni več, ki bi v odmoru govorila med seboj slovensko. Ko je leta 1972 dunajski Profil raziskoval manjšinsko vprašanje na Koroškem, je prišel do spoznanja: «Zastavonoša v boju za nemštvo na Koroškem je in je bilo koroško učiteljstvo . . .* JOŽKO VVROLICH (Koroški koledar) Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Čemu bi prekrivali svoje zamisli, ki so vendar dobre. Delikaten spor se bo ublažil. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zaupanje imejte vase, čeprav vam kaj ne bo šlo prav. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nepredviden dogodek vam bo pomagal pri reševanju stare zadeve. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zadovoljiti se boste morali s polovičnim uspehom. Ne bodite prezahtevni v ljubezni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S svo jim zgledom boste spodbudili k delu tudi sodelavce. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vaši napori ne bodo zamanj. Neuspehov nd ocenjujte- preveč pesimistično. Nekoliko glavobola. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skrajni čas je, da svoj načrt izpeljete. Zaupali vam bodo marsikaj, kar pa držite zase: ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne bodite preveč samosvoji, tudi če gre za vaše stvari. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Odlična organizacija. Ne izgubljaj te časa. Z ljubljeno osebo boste delali načrte za bližnjo bodočnost. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preden se za kaj odločite, se po svetujte. Srečne ure z osebo, ki jo imate radi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Podtikali vam bodo marsikaj, na kar vam bo težko odgovoriti. Stran z ljubosumnostjo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne sporazumevajte se brez navzočnosti odgovornih ljudi. Ohranite sedanje razpoloženje v ljubezni Enajsta razstava grafike deželnega sindikata umetnikov v palači Costanzi je za zamejsko likovnost v znamenju novega prodora naših ustvarjalcev v tržaško grafiko. Po znanih uspehih, ki jih je v tej umetniški izpovedi dosegel starejši rod z Avgustom Černigojem in Lojzetom Spacalom, beležimo sedaj še en zavidljiv uspeh, ki ga je požel Marjan Kravos, saj je na omenjeni razstavi dobil na j višjo nagrado, in sicer pokal vladnega komisarja. Avtonomni deželni sindikat umetnikov - slikarjev, kiparjev in grafikov je priredil razstavo sicer že po ustaljeni poti, razstava pa je tokrat zaživela bolj sveže in izvirno, saj je nastopilo precej mladih razstavljavcev, ki tvorijo dobro tretjino od 75 nastopajočih. Od slovenskih umetnikov so na razstavi zastopani Černigoj, Spacal, Marjan Kravos, Jasna Merkur, Veechiet in Rado Štrukelj, ki je lani prejel, oziroma si delil najvišje mesto na rimski razstavi slikarjev iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Ogled razstave opozarja na visoko tehnično usposobljenost obdelave listov v vseh poznanih načinih. Pri vseli delih opazimo izjemno rafinirano izrazno ■ raven, pa čeprav, ni videti 'kinil • s standarj 'intimnosti. Kij? diti, dovolj izvi šega prilagojev; da bi tmjiUih o ■anjK^r-od kdo pre-mocjelom je iasle-osebnej-mevom visokih vzorov mednarodne gra mi Kot rečeno je najvišjo nagrado dobil Marjan' Kravos, sledijo pa mu še drugi nagrajenci, kot furlanski slikar Fred Pittirio, Bruno Ponte, Tržačanka Ossi Czinner, Claudio Moretti, Giorgio Ferletti ter Graziella Petracco. Nagrado za najmlajšega grafika so podelili Claudiu Gussiniju.- V ožji izbor nagrajencev pa so bili všteti še naslednji likovniki: Riccardo Bastianutto, Chiara Bres-sani, Gualtiero Cornachin, Livia Di Lillo, Edoardo Gandrus, Giordano Merlo, Elettra Metallino, ter še Rado in Eva Ronay. M. B. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.55 Svetovno prvenstvo v odbojki iz Benetk: KUBA - JAPONSKA 17.00 Nogomet, prenos iz Perugie 18.15 VARNOST OTROK DOMA 18.20 Italija iz ptičje perspektive: LAZIO 19.05 Pesem poletja 19.20 Iz knjige na ekran: MIHAEL STROGOFF - 1. nadalj. 20.00 DNEVNIK 20.40 Klofuta, glasbeni program 22.00 POLITIČNA TRIBUNA Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Tuttaroma 18.15 PROGRAM ZA OTROKE: Trije mušketirji, 12. nadalj. 18.35 ODKRIVANJE ŽIVALI: Pav 18.50 Iz parlamenta Dnevnik 2 — ŠPORTNE VESTI 19.10 KONNI IN PRIJATELJI — TV film 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Pol stoletja s Svevom IL LADRO IN ČASA 22.30 PABLO NERUDA Dnevnik 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55,11.00, 11.30 in 15.55 TV ŠOLA: Matematika, M. Krleža: V agoniji, Zemlja in ljudje, Francoščina 18.20 Poročila 18.25 JURČEK — 3. del. 18.55 Obzornik 19.05 Prof. Baltazar 19.15 PLANINE SVETA, 3. del 20.10 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 V živo: Tretja dimenzija nekega rekorda Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 KLUB GANGSTERJEV Celovečerni film v katerem grajo Skip Homeier, Paul Carpentier, Patricia Dainton in Sean Connery 22.55 ČLOVEKOVO TELO: Osnovni biološki mehanizmi 23.25 Rock koncert: Dr. John in ansambel Cham ber Brothers Zagreb 18.35 TV KOLEDAR 18.45 Tehtnica za natančno teh tanje 19.15 PEŠ. ČLOVEKOV PRIJA TELJ 19.45 Vabilo na potovanje 20.30 DNEVNIK 21.00 Argumenti 78 21.50 RUBEŽNIKI - TV nadalj. 23.00 DNEVNIK 23.15 Koncert na splitskem poletju 78 ŠVICA 19.00 DNEVNIK 19.10 PROGRAM ZA OTROKE: Puzzle 20.10 DNEVNIK 20.25 SVET, V KATEREM, ŽIVIMO 21.45 Dokumentarec TRST A 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Govorimo o manjšinah; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani rišejo; 11.00 Ženski liki v romanu; «Pol do Izabele*; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah; 14.20 Mladi in glasba; 15.35 Plošče za najstnike; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Igra orkester RTV Ljubljana; 17.25 Glasbena panorama; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.30 Poročila; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 in 16.20 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 11.45 Feštivalbar: 12.00 Na prvi 11.30 Program. z Mino; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Mpsicalmen-te; 14.30 življenje in smrt italijanskih mask; 15.00, Bodite, z nami; 16.35 Obisk v zaporu, radij, pri poved; 17.05 Aleksander Veljki, 10. del; 18.35 Programi pristopa nja; 19.15 Film in glasba; 20.20 Za dobro voljo; 21.05 Splošni pogovori; 21.35 Poletne noči; 23.15 Za lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 9.32 Radijska igra; 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 Program s C. Giuffrejem: 12.45 Ne, ni BBC!; 15.00 in 15.45 Tukaj Radio 2; 17.55 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00 Poročila; 7.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Ra dijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 10.35 Narodne in pona rodele; 11.15 - 12.00 Kdaj, kam. mkakcP lftnpO' čem?; 11.40 Turistični O NS m°stem; f4.10 Plošče; llar>otki * strar i»IBIwtSOTS!Si- SSaigrS®; 13.10 Zvoki znanili melodij; 13.30 3 Ansambel The Midnight Cui-tar (Miafcii;. 15.00 S festivala Split 78; 1^.32 Relax v glasbi: •J6.0O • Otroški kotiček; 16.40 Flash v glasbi; 16.00 Knjižna rubrika; 17.05 Jaz poslušam ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes — Tema dneva; 18.00 Ob petih popoldne Ulica M; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 21.00 Opera: Poezija, glasba in balet; 21.32 Rock party; 22.30 Igra orkester 101 Strings; 23.45 Pojo Gibson Brothers. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vaši; 14.00 Danes do 13.; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 «Pri vodnjaku*; 15.20 Koncert za mla de poslušalce; 15.40 Mehurčki; 16.30 Paleta ritmov z ansambli; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17.; 19.05 Iz sveta pravljic in fantazije; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minule z ansamblom Bojan Adamič; 21.00 Četrtkov večer do mačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije; 23.20 Iz opusa Franka Martina; 24.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 24.30 Zdravko čolič naš nocojšnji gost; 1.05 - 5.30 Nočni program - glasba. Patronat KZ - INAC svetuje USTANOVA INPS MORA UPOKOJENCEM IZPLAČEVATI MINIMALNO POKOJNINO Vpr.: «že osem let sem pri INPS upokojen kot invalid in sem vsa ta leta prejemal minimalno pokojnino, ker sem imel bolj malo delovne dobe. Im ni sem imel 60 let in sem vprašal Jugoslavijo, da mi začenja izplačevati pokojnino za 4 leta delovne dobe, ki sem jo opravil v Sloveniji. V Ljubljani so mi zares izračunali, koliko znaša jugoslovanska pokojnina (20.000 lir) in so mi jo začeli nakazovati na našo banko. Vendar pa sem takoj zatem doživel neprijetno presenečenje, ker mi je INPS odbil na minimalni pokojnini 20.000 lir mesečno, torej kar prejemam od Jugoslavije. Tako imam sedaj še dolg in moram vračati INPS določeno vs-tu. Alj je to pravilno? Po katerem kriteriju oziroma zakonu se ravna iNPS, da tako 0 škoduje ubogega upokojenca, kot sem jaz? Že vnaprej hvala za pozornost». S. č. V svojem pismu odpirate skele-šo rano v italijanskem zavarovalnem sistemu, ki ostaja navzlic vsemu še vedno odprta. V bistvu se postavlja vprašanje, če je pravično in zakonito ravnanje zavarovalnega zavoda INPS, ki imetnikom minimalne pokojnine v Italiji zadrži določen znesek na pokojnini od tistega trenutka dalje, ko upokojenec doseže od neke druge konvencionirane države sorazmerni del pokojnine na osnovi pokoj ninske dobe v tisti državi. Da bo interpretacija jasnejša, bom v skopih obrisih skušal azložiti celotno z-. devo. INPS mora po zako nu slehernemu zavarovancu, ki zadošča administrativnim pogojem (n.pr. 15 let pokojninske dobe za starostno pokojnino), nakazovati vsaj minimalno pokojnino (pri splošnem obveznem zavarovanju trenutno znaša 102.500 lir mesečno), ne glede na pokojninsko os- novo. Na primer zavarovanec, ki je imel nizke prispevke oziroma plačo in bi mu pritikalo dejansko le 50.000 lir pokojnine, bo vseeno prejemal 102.500 lir na mesec, ker razliko 52.500 lir poravna država iz svojega proračuna, kot bi šlo, za nekako socialno podporo. V zakonodaji je sicer izrecno predvideno, da v primeru, da upokojenec uveljavi pokojnino oziroma rento še pri katerem izmed nadomestnih pokojninskih skladov, ima INPS pravico, da si zadrži omenjeni dodatni znesek na pokojnini, dokler obstaja razlika med dejansko in minimalno pokojnino. Vendar pri tem gre za neutemeljeno posploševanje TNPS, ki postavlja na isto laven dodatne dohodke tako s strani italijanskih kot inozemskih zavarovalnih skladov. Pri tem pa pozablja, da se člen št. 2 zakona št. 1338/62 z dne 12. avgusta 1962 nanaša le na italijanska zavarovanja. Torej je to aplicira-nje zakona v ekstenzivnem smi-siu tudi na inozemski sorazmerni del pokojnine povsem nezakonito. Poleg tega naj pristavimo, da člen 8 zakona št. 153/69 določa, da inozemsko socialno zavarovanje nima v nobenem primeru nadomestnega značaja italijanskega, tem več je le dopolnilnega značaja, ko obstajajo predpogoji. Na osnovi teh ugotovitev in ute meljitev INPS nikakor ne sme od reči upokojencu pravice do minimalne pokojnine, zadržanje določenih zneskov pa je protizakonito. Zato vam svetujemo, da se javite v našem uradu in da vložimo na pokrajinsko komisijo priziv v tem smislu. V kolikor bi odgovor ne bil pozitiven, obstaja še višja stopnja, nato pa se sproži sodni postopek vse do ustavnega sodišča. Že marsikje in marsikdo je imel pomisleke s tem v zvezi (n.pr. pretor v Raveni je obsodil INPS), kar potrjuje upravičenost te zahteve. Vendar za priboritev te pravice se morajo interesenti aktivizirati in množično vlagati zadevne prizive. Izkorjščamo priložnost, da vabimo na razgovor vse tiste upokojence po konvenciji, katerim INPS ne izplačuje minimalne pokojnine, pa tudi tiste, ki niso optirali za konvencijo, ker se jim na osnovi takšne interpretacije ni splačalo sprejeti sorazmernega dela inozemske pokojnine in so raje obdržali le italijansko minimalno pokojnino. Čeprav akcija ne bo lahka, pa obstajajo vsi legalni predpogoji, da bo moral INPS spremeniti svoje kriterije in popraviti krivico, ki jo prizadeja upokojencem. OBVEZNO PLAČEVANJE PRISPEVKA ZA BOLNIŠKO BLAGAJNO Vpr.: «Sem vpisana v kmečko zavarovanje, da mi «tečejo» leta za penzijo, k zdravniku pa hodim z moževo knjižico. Kmečke «kase» sploh ne izkoriščam, zato se mi. ne zdi prav, da so mi na davčni karteli, ki sem jo prejela te dni, vključili tudi 30.000 lir za bolniško blagajno. Kaj moram narediti, da ne bi plačala?» P. B. Tako prj kmečkem socialnem zavarovanju kot pri vseh ostalih skladih je obvezna dvojna vrsta prispevkov: za pokojninski sklad in pa za bolniško blagajno, če neki zavarovanec, kot je vaš slučaj, optira za drugo bolniško blagajno, do katere ima pravico (kot enota v breme pri moževem zavarovanju). mora kljub temu plačevati letno zavarovalno kvoto za k mačko vzajemno bolniško blagajno. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA NA SVETOVNEM MOŠKEM PRVENSTVU V ITALIJI Prvo kolo brez presenečenj SKROMNA PREDSTAVA V TURINU Italijani so premagali Bolgare s Cabrinijevim golom v 61. minuti V otvoritveni tekmi gladka zmaga Italije nad Belgijo - «Azzurri» in Kitajci glavni favoriti za osvojitev prvega mesta v A skupini S kratkimi otvoritvenimi slovesnostmi se je včeraj pričelo v šestih italijanskih mestih 9. svetovno prvenstvo v odbojki za moške. Prva srečanja niso prinesla nobenih presenečenj. Vsi doseženi rezultati so bili bolj ali manj pričakovani. Osrednja pozornost je bila obrnjena, vsaj kar se tiče Italije, v večno mesto Rim, kjer se je vrsta «azzurrov» v uvodnem srečanju spoprijela z Belgijo. Italijani so zmagali, pa čeprav niso pokazali kaj posebnega. Tak razplet je bilo tudi pričakovati, saj poprečna Belgija ni bila sposobna nuditi večjega odpora. Tekma, ki jo je prenašala tudi italijanska televizija, ni navdušila. Obe vrsti sta sposobni pokazati tudi veliko boljšo igro. Novi trener Italijanov je poslal na igrišče to šesterko: DalTOglio, Negri, Di Coste, Lanfranco, De Bernardo in Nassi. Ta postava je ostala do zaključka srečanja. Belgijci so nudili nekoliko večji odpor v prvem nizu samo pri stanju DANAŠNJI SPORED SKUPINA A — Rim 17.30 LR Kitajska - Belgija 21.00 Italija - Egipt SKUPINA B — Bergamo 17.30 Venezuela - Poljska 21.00 Finska - Mehika SKUPINA C — Videm 17.30 Francija - Tunizija 21.00 SZ - Brazilija SKUPINA D — Benetke 15.00 Kuba - Japonska 21.00 Argentina - Madžarska SKUPINA E — Parma 17.30 NDR - Kanada 21.00 Nizozemska - Bolgarija SKUPINA F — Anocna 17.30 ZDA - ČSSR 21.00 Romunija - Juž. Koreja 14:4 za Italijo, saj so potrebovali domačini kar deset žog, preden so osvojili prvi niz. Ob vsem tem pa so uspeli pospraviti samo še dve točki, kar ni bilo veliko. Drugi niz se je končal še 6b večji premoči Italijanov, ki so o-svajali točke kot na tekočem traku, saj je bil sprejem pri nasprotnikih sila nezanesljiv. Še lažjo nalogo so imeli Italija ni v tretjem nizu. Vrsta nasprotnikov je povsem popustila, ker je uvidela, da se ne more izogniti visokemu in prepričljivemu pora zu. Prvo točko so Belgijci osvojili, ko so imeli varovanci Pitte-re že 14 točk. To pa je bilo v tem otvoritvenem tekmovanju tudi vse. Po tej zmagi ima Italija vse možnosti, da igra drugi del prvenstva >inted dvanajstimi najboljšimi zastopniki letošnjega svetovnega prvenstva.. V skupini A je Ljudska republika Kitajska prav tako s 3:0 premagala Egipt. Zmagovalci so imeli nekoliko več težav v prvem nizu, ko so tekmeci izbojevali 13 točk. V naslednjih dveh je bila naloga Azijcev veliko lažja, saj zastopniki Afrike niso zmogli priti preko šestih točk. Tako sta v tej skupini velika favorita za končno prvo mesto Italija in LR Kitajska, ki se bosta srečali jutri. V Bergamu je Mehika premagala Venezuelo po štirih setih igre. Prvi set je bil precej izenačen, potem so se kasnejši zmagovalci razigrali in nasprotniki so bili brez moči. V tretjem setu je Venezuela izbojevala delno zmago, toda to je bilo praktično vse. V Vidmu sta se v prvi tekmi srečali reprezentanci Brazilije in Tunizije. Tunizijci so nudili nekoliko večji odpor samo v prvem setu. Njihova igra je precej preprosta in na tem prvenstvu res ne more prinesti visoke uvrstitve. Trener pravi, da so njegovi igralci študentje amaterji in se z drugimi bolje pripravljenimi ekipami ne morejo enakovredno kosati. To je nadaljevanje tega neposrednega obračuna tudi potrdilo. Brazilija je skupaj z odličnimi odbojkarji iz Sovjetske zveze velik favorit v tej skupini za napredovanje med najboljših dvanajst e-kip. Prepričljivo zmago je slavila Kuba z «nez.nano» Argentino. V prvem nizu so odbojkarji iz Južne Amerike samo enkrat zadeli v črno. Nekoliko bolje je bilo v drugem setu. Toda zmaga Kube ni bila nikoli v dvomu. Do velikega presenečenja je kazalo, da bo prišlo v Parmi. Reprezentanca Kanade je nepričakovano odvzela prvi set favorizirani Bolgariji. Po tem začetnem spodrsljaju so Karov in tovariši uredili svoje vrste in tekma je dobi la pričakovani razplet. Zmaga Bolgarov je bila na koncu povsem za služena in tudi dokaj zanesljiva. Po treh setih igre se je končal neposredni obračun med Romunijo in Združenimi državami Amerike. Nekoliko težav so imeli Romuni v tretjem nizu, katerega so morali igrati na razliko. To pa je bilo praktično tudi vse kar je u-spelo odbojkarjem iz Združenih držav Amerike v tem prvem nastopu v Italiji. REZULTATI: A skupina (Rim) Italija - Belgija 3:0 (15:6, 15:5, 15:1) LR Kitajska - Egipt 3:0 (15:13, 15:6, 15:6) (15:7, 8:15, 15:12, 12:15, C skupina (Videm) 15:5) Brazilija - Tunizija (15:10, 15:2, 15:8) 3:0 SZ - Francija (15:6, 15:6, 15:2) D skupina (Benetke) 3:0 Kuba ■: Argentina (15:1, 15:10, 15:6) 3:0 Poljska - Finska (15:8, 15:6, 13:15, 15:9) E skupina (Parma) 3:1 Bolgarija - Kanada (11:15, 15:5, 15:5, 15:10) 3:1 NDR - Nizozemska (15:12, 15:6, 15:7) F skupina (Ancona) 3:0 Romunija - ZDA (15:7, 15:8, 18:16) 3:0 Japonska - Madžarska 3:1 B skupina (Bergamo) Mehika = Venezuela (15:13, 15:6, 13:15, 15:3) Južna Koreja - ČSSR 3:1 NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI (15:6, 15:9, 12:15, 15:6) Furlanič Italija — Bolgarija 1:0 (0:0) ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Benetti, Bellugi, Scirea, Causio, Tar-delli, Graziani, Antognoni, Bettega. BOLGARIJA: Goranov, Nikolav, P. Stankov, Bonev, Iliev, Kascherov, Szrafkov, Ivanov, Gevizov, Panov in A. Stankov. STRELEC: v 61. min. Cabrini. SODNIK: Linemayer iz Avstrije. GLEDALCEV: približno 30 tisoč. V prvem prijateljskem srečanju po letošnjem argentinskem «mundia-lu» je italijanska reprezentanca premagala Bolgarijo. Tekmo je organiziral trener reprezentance Bearzot z namenom, da proslavi četrto mesto na svetovnem prvenstvu. Tekma je bila odigrana v pravem prijateljskem vzdušju in to se je seveda poznalo tudi pri igri, ki je bila izredno na nizki tehnični ravni. Italijanski reprezentanti so tudi včeraj potrdili, da se ne nahajajo v briljantni formi, saj je bil njihov nogomet izredno počasen in netočen. V napadu se je poznala odsotnost Rossija, saj Graziani res jii bil na ravni svoje naloge. Kljub te- V BAGUIU ZA SP mu, da so Italijani igrali tako slabo so le ustvarili nekaj zrelejših priložnosti, to pa ne ker bi bili nevarni, ampak zaradi izredno poprečne bolgarske obrambe. V prvem polčasu je Italija potisnila nasprotnika na njegovo polovico igrišča, ni pa ustvarila nobene nevarnejše akcije. Igra je bila preveč enolična, počasna in poznala se je slaba telesna priprava nekaterih posameznikov. Glavno napadalno breme sta nosila Cabrini in Causio, ki sta bila verjetno najboljša na igrišču. Edina priložnost, ki je omembne vredna se je pripetila v tretji minuti, ko je Bettega zadel prečko. V drugem polčasu se igra ni spremenila. Italijani so stalno napadali, a brez idej in mogoče brez volje, Bolgari pa so odgovarjali s protinapadi, ki pa niso nikoli resneje o-grožali Zoffa. Domačini so povedli v 61. minuti, ko je Antognoni iz prostega strela dal lep predložek Cabriniju v kazenski prostor, ta pa je s točnim strelom premagal Gorano\ a. Do kanca tekme je ostala igra nespremenjena; naj omenimo le prečko Ca-brinija in lepo obrambo Zoffa ter strel Gevizova. Skratka, res grda nogometna predstava. OSEMNAJSTI REMI Nasprotnika sta se sporazumela po 45 potezah BAGUIO — V Baguiu nič novega! S tem remarkovskim rekom bi lahko označili včerajšnji potek dogodkov na svetovnem šahovskem prvenstvu v Baguiu. Tudi 24. partija za SP se je namreč končala brez zmagovalca in tako je bilo doslej skupno remiziranih že 18 srečanj. 24. partijo sta Karpov in Korčnoj prekinila predvčerajšnjim pri 41. potezi. Korčnoj je imel ob prekinitvi (po mnenju nekaterih šahovskih izvedencev) lažjo prednost. Ko sta včeraj s srečanjem nadaljevala sta opravila le štiri poteze, ko je Korčnoj menil, da nima (kljub določeni prednosti) nobene možnosti za uspešen zaključek. Karpovu je zato ponudil remi, katerega je 27-letni svetovni prvak takoj sprejel, podpisal zapisnik in ni pri tem s svojim nasprotnikom izmenjal niti ene same besede. TPK SIRENA prireja ob koncu prietne sezone DRUŽABNO SREČANJE ki bo na sporedu v soboto, 23. t.m., v društvenih prostorih v Barkovljah, Ul. Cerreto št. 12 Program srečanja obsega tudi risarski natečaj za otroke iz vrtcev ter osnovnih šol, ki se bo začel ob 16. uri Poskrbljeno bo za prigrizek in pijačo. O Igral bo ansambel «Explorer 74» Prijateljske tekme Danes bodo nekatera italijanska moštva odigrala prijateljske tekme, katere bodo sodili ti sodniki: 21.00 Piša - Fiorentina, Baconcini 21.00 Rodhense - Novara, Massa 17.00 Forli - Bologna, Andreoli 21.00 Prato - Rapid Bucarest, D'Alascio 20.30 Lecco - Atalanta, Panizzolo 21.00 Parma - Perugia, Lanzoni 21.00 Civitavecchia - Lupa Frascati, Nencini 16.00 Pro Vasto - Ascoli, Di Santo 16.00 Aosta - Juventus, Picchio 20.00 Brescia - Inter, Tagliapietra 20.30 Modena - Vicenza, Vecchiatini 21.00 Cassino - Formia, Puccini pred dnevi, ko so Turki sporočili, da v Italijo ne bodo dospeli. Navedli so za to nekaj razlogov, ki so bili vse prej kot prepričljivi. Uradno so izjavili, da ministrstvo za šport in mladino ne dovoljuje reprezentanci nastopa v Firencah. ker letošnji program priprav te reprezentance enostavno ne predvideva tekme z Italijo. Italijanska nogometna zveza pa je še poskušala rešiti, kar se rešiti da. Sledile so mrzlične brzojavke iz Rima v Ankaro in nazaj. Končno pa so se vsi le zmenili in Turki bodo danes zjutraj dopotovali v Firence. Izgleda, da Turki niso hoteli v Italijo predvsem iz finančnih razlogov. V Turčijo ni mogoče zaradi finančnega ravnovesja uvažati tuje valute, in tako Italijani ne bi mogli Turkom izplačati deset tisoč dolarjev, kot sta se zvezi prej domenili. Rešitev pa sta zvezi le našli. I-talijani bodo gostom plačali celotno gostovanje, drugih denarjev pa Turkom ne bodo odšteli. Bregovi napadalci pred vrati enajsterice Grandi Motori .......................................................................................iin"iii"miiuiimi..i>i...... Iz planinskega sveta MED ITALIJO IN TURČIJO Končno: tekma bo! V soboto se bosta nogometni reprezentanci Italije in Turčije redno pomerili v prijateljskem srečanju v Firencah. Za tekmo sta se obe nogometni zvezi domenili že pred časom, zapleti pa so nastali ................................................m.....■■■■mi............................................. ZARADI TIHOTAPSTVA NOGOMET tonu mio. Cruyff v škripcih Iz Španije naj bi skrivaj «iz vozi 1» več kot milijardo lir V prvenstvu kadetov je Primorec igral s Chiarbolo ..............mn,,,,,,«,,m................................................ NA DIRKI PO FURLANIJI KOLESARSTVO De Vlaeminck prvi v Pordenonu V zadnjem naletu je premagal Saronnija in še osem drugih soubežnikov - Med ekipami je zmagalo moštvo Scic-Bottecchia PORDENON — Belgijec Roger de najprej Saronni in Baronchelli, nji- Vlaeminck je slavil zmago na včerajšnji krožni dirki po Furlaniji. V sprintu desetih kolesarjev je premagal velikega tekmeca Saronnija, vsi ostali njegovi soubežniki pa niso bili pravi sprinterji. Tekmovanje je bilo veljavno kot tretja preizkušnja italijanskega e-kipnega prvenstva, bilo pa je tudi zadnja preizkušnja tega prvenstva. Zato je po včerajšnji dirki že znano ime italijanskega ekipnega pr- Zmagala je ekipa Scic - Bottec-chia, ki je bila očitno boljša od ostalih moštev. Za Scic namreč tekmujejo Saronni, Baronchelli in še vrsta dobrih kolesarjev. Na drugo mesto se je uvrstila Šanson : Campagnolo pri kateri nastopajo Moser, včerajšnji zmagovalec de Vlaeminck, Bortolotto in Beccia. Tretje mesto je osvojilo moštvo Magniflex - Torpado. Glavni junak prvega dela dirke je bil vsekakor Casiraghi, ki je sam vozil po furlanskih cestah dobrih sto kilometrov. Zasledovalci so ga ujeli šele ko so se vrnili V Videm, potem ko so že prešli Krmin in Čedad. Zelo lahko je bilo predvidevati, da se bo dirka odločila na vzpe- tinah hriba Cavallo. Potegnila sta ma pa se je pridružilo še osem kolesarjev, ki so skupno privozili do cilja, ki je bil postavljen v središču Pordenona. Tu je v dvoboju s Saronnijem slavil zmago de Vlaeminck, ki se je tako delno oddolžil za neuspehe v svoji letošnji tekmovalni sezoni. KONČNA LESTVICA: 1. De Vlaeminck (Bel.), ki je 228 km prevozil v 6.26’20” s poprečno hitrostjo 41,920 km na uro 2. Saronni (It.) 3. Lualdi (It.) 4. G. B. Baronchelli (It.) 5. Bortolotto (It.) 6. Vandi (It.) 7. Johansson (Šv.) 8. Ceruti (It.) 9. D’Arcangelo (It.) 10. Beccia (It.) vsi v času zmagovalca 11. Gavazzi (It.) po 1’44” ŠPORTNI RIBOLOV DUNAJ — Na nekem donavskem rokavu pri Dunaju je v preteklih dneh potekalo svetovno prvenstvo v športnem ribolovu, katerega se je udeležilo 38 reprezentanc. Italija je na tem tekmovanju za beležila velik uspeh. Med ekipami se je (za Francijo) uvrstila na 2. me- sto, srebrno kolajno pa je osvojila tudi med posamezniki z Robertom Truccom iz Milana. Italija pa je imela na tem tekmovanju tudi izredno smolo, saj bi sicer osvojila naslov svetovnega prvaka. V ekipnem tekmovanju se je namreč nekemu njenemu tekmovalcu odprla posoda za spravljanje ulova in ribe, ki so padle iz posode so veselo zaplavale po vodi, enako pa Italijanom tudi zlata kolajna... V kvalifikacijskih tekmah za ev- ropsko nogometno prvenstvo so vče- raj dosegli te izide: 1. SKUPINA Irska - Sev. Irska 0:0 Danska - Anglija 3:4 2. SKUPINA Belgija - Norveška 4:0 Avstrija - Škotska 3:2 4. SKUPINA Nizozemska - Islandija 3:0 6. SKUPINA Finska - Madžarska 2:1 SZ - Grčija 2:0 Prisprrajlr zn DIJAŠKO MAHI 0 BARCELONA - Vse kaže, da se je sloviti nizozemski nogometaš Johan Cruyff zapletel v velik finančni škandal, za katerega lahko rečemo, da je zajel široko področje. »Primer Cruyff» naj bi se (po dobro informiranih virih) začel že pred šestimi meseci, kc je policija na letališču v Barceloni ustavila nekega Michela Bassilovicha, pri katerem je našla velike bančne račune, deponirane v inozemstvu. Poizvedovanja policije je privedlo do ugotovitve, da je Bassilovich zaupnik Johana Cruyffa in od tedaj dalje se je začela nitka odvijatiš Ti bančni računi so bili namreč izstavljeni potem, ko so iz Španije skrivaj prenesli velike vsote denarja ter jih v inozemskih bankah deponirali na ime Cruyffa ali Bassilovicha (točno se še vedno ne ve na katerega izmed obeh). Bassilovich, ki je ruskega porekla, živi že vrsto let v Barceloni, kjer je Cruyff nastopal za tamkajšnje istoimensko nogometno moštvo in to do pretekle sezona. Oba sta upravljala v Španiji kakih šestdeset različnih podjetij, med katerimi je bila tudi največja zajčja farma v Evropi. Tem podjetjem so razne španske banke posodile velike vsote denarja, govori se celo o milijardi in 100 milijonih lir. Časnikar nekega katalonskega dnevnika je o «primeru Cruyff» zbral debel dossier, katerega bodo objavili v prihodnjih dneh. Po podatkih, ki jih je zbral barcelonski dnevnik El no-ticerio Universal je Cruyff tudi španski davkariji dolžan več kot sto milijonov lir zaostalih davkov. Sloviti nogometaš trdi, da bi moralo to vsoto plačati vodstvo njegovega kluba ter se pri lem sklicuje na pogodbo, vendar tudi tukaj Stvari niso povsem jasne. Vsekakor pa, ne glede na teh sto milijonov, se je Cruyff znašel v škripcih iz katerih se bo težko izmotal. ATLETIKA PO DALJNEM VZHODU «Počitniško» potovanje RIM — Italijanska državna atletska reprezentanca je včeraj odpotovala v Azijo, kjer se bo mudila dalj časa. Italijani bodo najprej dopotovali v Tokio, kjer se bodo na »malem svetovnem prvenstvu* pomerili z reprezentancami Japonske, ZDA, SZ, Poljske, ZRN, Francije in Vel. Britanije. Od najboljših bo torej manjkala samo NDR. Iz Tokia bodo nato Italijani odšli 27. septembra v LR Kitajsko, kjer bodo tekmovali na «Mitingu prijateljstva* v Pekingu. Italijansko moštvo sestavlja 42 atletov in atletinj, med katerimi sta tudi Ortis in Si-meonijeva. Manjkal je samo Men-nea, ki je zadnji trenutek odpovedal svojo prisotnost. Vendar zvezni ka- petan Rossi še upa, da bo Mennea dopotoval v naslednjih dneh, opravičuje pa njegovo včerajšnjo odsotnost z dejstvom, da je sprinter zadnje čase preutrujen. Mimo vsega pa je treba poudariti, da so se Italijani odpravili na pot s precej miroljubnimi nameni. Sam Rossi je izjavil, da je nastop v Tokiu in predvsem v Pekingu kot zanimiv kulturni obisk. Nedvomno je, da so vsi atleti že zelo utrujeni, saj je letošnja sezona že pri koncu. Vsekakor se bodo Italijani vsaj v Tokiu potrudili, obisk na Kitajskem pa bo zanimivejši iz drugih razlogov. Spoznali bodo metode dela kitajskih atletov, obenem pa bodo še spoznali zanimiv svet, kot je Kitajska. Ortis je svojemu potovanju že dal svoj smisel. Izjavil je, da so to zanj »malo več kot počitnice*. Edina, ki se bo gotovo potrudila je Simeoni-jeva, ki hoče svetovni rekord še zvišati za kak centimeter, tako da bi jo Ackermannova težje dosegla. Izlet v Karnijske Alpe uspel K uspehu nekega planinskega izleta pripomore mnogo faktorjev, med katerimi so lepo vreme, število in razpoloženje udeležencev, lepota kraja in še marsikaj drugega. V nedeljo, ko so se planinci SPDT odpravili v Karnijske Alpe, je bilo vreme lepo, ljudi v avtobusu še preveč, pa tudi razpoloženje je bilo na višku, zato lahko trdimo, da je izlet uspel. Že navsezgodaj se je avtobus SPDT s preko 50 planinci odpeljal v Sappado, od koder so se vsi odpravili peš do koče Monte Ferro. Žičnica do te koče ni delovala, vendar pa so vsi radi hodili (manj kot uro), da so dosegli to lepo razgledno točko. Večina se je tu odločila, da bo nadaljevala pot do ledeniških jezerc Olbe, kar je pomenilo dve uri hoda. Mnogi so nato tu ostali ves dan, drugi pa so se povzpeli do sedla Righile, od tu pa na Monte La-stroni (2404 m). Prvotni program je sicer predvideval vzpon na Monte Ferro ali Monte Rinaldo, vendar pa je bil ta hrib prav tako visok in zahteven, kot ostali. Planinci so se v Sappado vračali po drugi poti in sicer po dolini Olbe mimo šter vilnih slapov. Avtobus jih je že nestrpno čakal v Sappadi, pot nazaj pa je kaj hitto 'minila. Slavje v Mavhinjah V petek zvečer so se v Gostilni Terčon v Mavhinjah zbrali vsi udeleženci enotedenskega pohoda iz Glinščice do Bohinja, da bi malo obudili spomine na ta edinstven in tudi originalen podvig, ki ga je priredilo SPDT in SK Devin. Poleg udeležencev pohoda je bilo prisotnih tudi mnogo drugih planincev, ki so hoteli izvedeti *vse» o pohodu in žuljih Protagonistov, tako da je bila jedilnica gostilne skoraj pretesna za vse prisotne. Najprej je svoje diapozitive o pohodu prikazal Lojze Abram, ' nato pa še Vojko Slavec svoje c Triglavu, na katerem je bil že 12 krat. torej pravi veteran. Po prikazu diapozitivov je sledila še krajša družabnost in zaskusa, poleg tega pa, seveda, ogled in izmenjava fotografij z enotedenskega pohoda, pa t”di s pohoda žensk SPDT na Triglav. Preko 400 družin na Nanosu četrti pohod PD Postojna pod geslom »100 družin na Nanos» je prekosil vsa pričakovanja prirediteljev. Pravijo namreč, da se je o- koli 11. ure že 400 družin odpravilo proti vrhu, prihajale pa so tudi stalno nove, tako da je bilo na vrhu Nanosa vsaj 1500 oseb. Najmlajši udeleženec je bil šestmesečni Tadej, ki ga je oče prinesel v naročju, najštevilnejša pa je bila devetčlanska družina Škodič iz Postojne. Letos so prve družine že prejele bronaste značke za štirikratno udeležbo, še štiri leta in pridejo na vrsto srebrne, ob 10-letnici pa zlate. Planinske postojanke zapirajo Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti so zaprli to nedeljo, odprt pa bo le še ob sobotah in nedeljah do konca oktobra, če bo seveda lepo vreme. Tudi Dom pod Storžičem je odprt le za konec tedna, to pa bo trajalo vso zimo in pomlad. PD Javornik - Koroška Bela sporoča, da je Staničev dom pod Triglavom od nedelje zaprt. Kredarica pa bo še odprta,-pozimi pa je na razpolago zimski bivak. Roblekov dom na Begunj-ščjci bodo zaprli 1. oktobra, prav tako pa tudi Pogačnikov dom na Kriških podih. To nedeljo bodo zaprli Dom Klementa Juga v Lepeni. Gomiščkovo zavetišče na Krnu, ki ju upravlja ■ PD Nova Gorica ter še' postojanko na Planini Razor. Tudi Valvazorjev dom pod Stolom so že zaprli, zavetišče Antona Bav-čerja na Čavnu pa bo odprto do konca septembra, kasneje pa ob sobotah in nedeljah, če bo vreme lepo. Dom na Sviščakih bodo oskrbovali, dokler ne bo sneg prekril snežniške ceste. Združenje evropskih popotnikov Ljubitelji peš hoje, med katerimi je tudi precej planincev, so dolgo razmišljali o primerni mreži poti, sedaj pa se njihove želje vedno bolj uresničujejo. Združenje evropskih popotnikov (The European Ramblers Association) s sedežem v Stuttgartu, katerega član je tudi PZS, je v sodelovanju z lokalnimi organizacijami večinoma že markiralo (z rdeče-rumenimi znaki in belo-čmimi smerniki) 12.000 km šestih evropskih peš poti■ E-1 (2402 km) od Severnega do Sredozemskega morja, E-2 (20S9 km) od nizozemska-belgijske meje do Sredozemlja, E-3 (2292 km) od Bohmerwalda v Nemčiji do atlantske obale v Franciji, E-4 (2150 km) od Avstrije do Pireneje«, E-5 (600 km) od" jezera Konstanca v Švici do Reke v Jugoslaviji in E-6 (2279 km) od Kobenhavna do Jadranskega morja. Steze so spreljane večinoma po ravninah in so prehodne skozi vse leto, nekaj pa jih je tudi V Alpah. Določen problem predstavlja prenočevanje, saj je skoraj nemogoče vnaprej rezervirati prenočišča. D.J. NOGOMET V Splitu je v trening tekmi jugoslovanske reprezentance B selekcija premagala A selekcijo z 2:1. Za B ekipo je oba gola dal Susič, za nasprotno enajsterico pa Vladič. V Ljubljani pa je Olimpija premagala mlado državno reprezentanco z 2:0. Delovanje ZSŠDI Obsodba oskrunitve in poziv športnikom Odbor ZSŠDI v imenu vse slovenske športne javnosti ogorčeno obsoja ponovno oskrunitev spomenika bazoviškim junakom, ki so jo zakrivili neofašistični in zadnje čase vse bolj domišljavi šovinistični skrajneži. Da bi mogočno Izpričali obsodbo takih dejanj, ki kvarijo mirne sožitje med tukaj živečima narod-nostima, ZSŠDI poziva vsa slovenska športna društva, da poskrbijo za udeležbo f' »večjega števila športnikov v športnih dresih na enotni protestni manifestaciji, ki bo v nedeljo ob 10.30 na bazoviški gmajni. • • • Odhod v Benetke in Videm ZSŠDI obvešča vse ljubitelje odbojke, ki so se prijavili za ogled današnjih tekem svetovnega prvenstva Japonska - Kuba in Sovjetska zveza - Brazilija, da bo avtobus odpeljal danes s Trga Ulpiano točno ob 11. uri. - bs - Doberdobskega nogometnega turnirja, ki ga organizira domača Mladost, se udeležujeta tudi enajsterici Krasa (zgoraj) in Sovodenj (spodaj) i OBVESTILA ŠZ Bor Odbojkarska sekcija V terek, 26. t.m. bo ob 14. uri na stadionu «1. maj* prvi letošnji trening druge ženske ekipe. Vse igralke so vabljene, da se ga polnoštevilno udeležijo. # II * ŠZ Bor Košarkarska sekcija obvešča, da bodo treningi mini-basketa ob ponedeljkih in petkih na stadionu »Prvi maj*, kot sledi: — od 16.00 do 17.30 za košarkarje letnikov 1967 in 1968; — od 17.30 do 19.00 za košarkarje letnika 4969 in mlajše. Dečki letnikov 1965 in 1966, ki bi radi gojili košarko, lahko telefonirajo vsak dan od 13. do 15. ure Igorju Cancianiiu na tel. 567-248. * • * ŠD Kontovel obvešča, da je spored treningov naslednji: KOŠARKA Minibasket - igralci letnikov 1967 in 1968: ponedeljek od 14. ča 16. ur. sreda od 14. do 16. ure sobota od 16. do 18. ure Minibasket - Igralci letnika 1968 in mlajši: četrtek od 18. do 19. ure sobota od 14. do 16. ure Dečki in naraščajniki: ponedeljek, r-eda in petek od 18. do 19. ure Kadeti: ponedeljek, sreda in petek od 19. do 28. ure ODBOJKA Deklice: torek od 18. do 19. ure četrtek od 19. do 20. ure 3. divizija: torek od 19. do 20. ure četrtek ::d 20. dj 21. ure 1. divizija: ponedeljek od 20. do 22. ure sreda od S”, do 22. me četrtek od 2' ' 23. ure • • * Na zahodnem Krasu bo Kras organiziral odbojkarski center, katerega bo vodil priznani strokovnjak Adolf Urnaut. Zainteresirane mladince letnika 1963 in mlajše vabimo, da se čimprej vpišejo pri Igorju Miliču, falež 68 ali na telefonsko številko 22-93-32. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revijo tDANi. V SFRJ številko 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 21. septembra 1978 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 *ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnlje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel intiska^^Trst založnikov FiEGk4P' PROCES ZARADI ŠKANDALA LOCKHEED TOŽILCI PRIJAVILI SODIŠČU GLASILO KD okuženega področja. V Esteli so gardisti onemogočili bolničarjem Rdečega križa, da bi lahko nudili pomoč stotinam ranjencev. V nekaterih krajih so zagrešili prave množične pokole. Obračun tritedenske državljanske vojne je zelo tragičen za deželo, kjer število prebivalstva komaj presega 2 milijona. Po podatkih Rdečega križa naj bi v spopadih izgubilo življenje najmanj 3 tisoč ljudi, neznano je število pogrešanih in ranjenih oseb. Gmotna škoda je ogromna, saj so cele četrti v nekaterih mestih popolnoma porušene. — To kar se dogaja v Nikaragui se še ni zgodilo v nobeni 0|d latinskoameriških dežel — je te dni izjavil član mednarodne delegacije, ki je pobli-že seznanjen z dogodki v tem delu sveta, (vk) ambulanti civilne bolnišnice. Trojica naj bi dekle, ki boleha za duševnimi motnjami, pridržala v bolnišnici do naslednjega jutra. V tem času pa naj bi prišlo do večkratnega posilstva. Za rešetke so spravili 29-letnega zdravnika Paola Porra ter bolničarja, 34-letne-ga Lorenza Piluduja in Carla Tiz-zonija. SARAJEVO — V času od 22. do 24. septembra bo v Sarajevu letna skupščina združenja dealerjev jugoslovanskih bank JU - FOREX. Pcleg predstavnikov najvidnejših evropskih bank, se bodo skupščine udeležili kot gostje tudi zastopniki Tržaške kreditne banke, Kmečke banke iz Gorice in Zveze slovenskih denarnih zadrug iz Celovca. CELOVEC — Bolgarski predsednik Todor Živkov se v okviru svojega državnega obiska v Avstriji mudi tudi na Koroškem. Med drugim si je ogledal razne turistične obrate, ker se Bolgarija zanima za sodelovanje z Avstrijo na tem področju in na novo odprto elektrarno v dolini Malte. V zvezi z obiskom Živkova na Koroškem so že pred časom «Sloven-ski vestnik*, na tiskovni konferenci prejšnji teden na Dunaju pa tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Matevž Grilc, in tainik Zveze slovenskih organizacij, Feliks Wieser, zavzeli zelo kritično stališče. «Slovenski vestnik* je pred dvema tednoma zapisal, da «gotovo ni samo naključje, da bo Živkov med svojim obiskom v Avstriji obiskal tudi korpško prestolnico Celovec, in se tu srečal s svojim somišljenikom (glede manjšinskih vprašanj), deželnim glavarjem Wag-nerjem*. Kot poroča avstrijska tiskovna a-gencija APA «pristojna avstrijska stran* sicer zanika vsako zvezo med obiskom Živkova in manjšinskim vprašanjem, na drugi strani pa je za člana zunanjepolitičnega odbora vlade in poslanca opozicijske ljudske stranke Ettmayerja vprašanje, ali je bil program obiska bolgarskega predsednika «diplomatsko spretno* izbran, kajti ne bo se namreč dalo preprečiti, da bi s tem obiskom vprašanje Slovencev postalo spet predmet mednarodnega zanimanja. Pred obiskom pa je včeraj do tega vprašanja zavzel stališče tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Franci Zvvit-ter, ki je dejal, da se očitno tudi avstrijska vlada zaveda problematike obiska, saj je v programu predvidela samo obisk severnih delov dežele, ne pa tudi dvojezičnega področja. «Po drugi strani pa tudi ni mogoče spregledati — je rekel dr. Zvritter — da skoraj ves avstrijski tisk danes poroča o razlikah med Bolgarijo in Jugoslavijo v manjšinskem vprašanju in predstavlja bolgarska riačela v manjšinski politiki. Tega ni mogoče interpretirati drugače, kot da, bo ,na Koroškem vendarle govor tudi.o tem vprašanju, GENOVA — Genovski zdravniki so si včeraj še pridržali prognozo za približno 20 delavcev, ki jih je zastrupil oblak plina v usnjar-ni Bocciardo. Zdravstveno stanje 14 bolnikov je zelo resno, sedem jih še leži v oddelku za oživljanje, delavka Maria Rossi pa se bori s smrtjo. Namestnik genovskega pravdni-ka je potrdil zapor voznika avto-cisterne Luciana Curtija. Slednji je namreč nepremišljeno spustil korito, ki je vsebovalo žvepleno kislino, 100 ton metalkroma in s tem povzročil kemično reakcijo, ki je sprostila smrtonosni oblak. Včeraj so se nepoškodovani delavci vrnili v usnjarno, ki pa ne bo mogla pričeti s proizvodnjo vsaj še tri di štiri dni. V tem času bi morali izvedenci odpraviti o-stanke strupenega plina in tako o-mogočiti delavcem varno delo v tovarniških prostorih. Tudi stanje v okolici usnjarne se je povsem normaliziralo. Tovarna Bocciardo ima svoje obrate v obljudenem predelu Genove. Izvedenci pokrajinskega kemijskega laboratorija so s posebnimi stroji ugotovili, da izven tovarne ni sledi strupenega plina. Otrokom vrtca, ki je v bližini usnjarne, so Luciano Curti, voznik avtocisterne, ki je povzročil genovsko tragedijo posebno še, ker glede načel in pri obravnavanju manjšinskega vprašanja posebno še v negativnem smislu obstaja velik podobnost*. • Obsežna (Nadaljevanje s 1. strani) ročje blizu arabskega mesteca Na-blus, da ustanovi novo naselje. Čeprav je izraelska vlada obljubila, da ne to dovolila novih naselij, niso vojaški oddelki, ki so zasedli celotno področje, še vedno razpršili skrajnežev. Protestirali so tudi koloni na Sinajskem polotoku, ki bi po podpisu mirovne pogodbe morali zapustiti to področje. To vprašanje bi moralo biti razčiščeno na ponedeljkovi izredno pomembni seji izraelskega parlamenta, ko bo na dnevnem redu razprava o ratifikaciji sporazumov. Čeprav predvidevajo, da bo seja izredno živahna, ni skoraj nobenih dvomov, da bodo sporazume odobrili. Sadat je včeraj zapustil Ameriko in odpotoval v Maroko, kjer se bo sestal v Rabatu s kraljem Hasanom. Pred svojim odhodom je napovedal. da bo sestavil novo vlado. Napovedal pa je tudi obsežne zamenjave v državnem vodstvu. Prav v Ameriki so včeraj opazovalci pričeli naglašati, da vlada velika razlika med prvim in drugim delom komaj podpisanih sporazumov. Prvi del, ki obravnava sklenitev mirovne pogodbe med Kairom in Tel Avivom, je izredno precizen, medtem ko je drugi del, ki se nanaša na splošni osnutek za reševanje bližnjevzhodne krize, meglen in dvorezen. Zato domnevajo, da Sadat ne bo čakal na rezultat izredno zapletenih pogajanj o drugem delu in da bo čimprej skušal podpisati mirovni sporazum. To je potrdil tudi Carter, ki je naglasil, da je Sadat pripravljen na takošnja pogajanja na ministrski ravnj in ob ameriškem posredovanju. Neki list iz Kuvajta je celo poročal, da bo podpis 19. novembra, ob prvi obletnici Sadatovega potovanja v Jeruzalem. V Ameriki so tudi začeli krožiti glasovi, da sporazumi vsebujejo tajne klavzule, kar naj !>• potrjevala prevelika Sadatcva sa mozavest. (db) dovolili vstop v učilnice. Kljub temu pa so slednje opremili s posebno napravo, ki lahko zaznava prisotnost plina. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi veter razširil iz tovarne v okolico ostanke strupenih hlapov. K sreči strupeni plin ne pušča posledic v človeškem organizmu. Kdor preboli zastrupitev, popolnoma ozdravi. Zapisali smo k sreči, kajti živ je še spomin na tragedi-v Sevesu. Takrat je dioksin pustil v zastrupljencih dolgotrajne posledice. Prebivalci cone, ki so jo označili s črko A, pa se še danes ne morejo vrniti na svoje domove. Kljub temu, da je tragedija v genovski usnjarni, ne bo pustila dolgotrajnih posledic, ostajajo na njenem žalostnem seznamu trije mrtvi in veliko število zastrupljenih. (am) Napistka Innocenzijeva pobegnila s Ponze RIM — Silvana Innocenzi, 29-letna napistka, ki jo je sodišče obsodilo na tri leta zapora zaradi posesti orožja in ponarejanja dokumentov, je že spet na prostosti. Te dni (točen datum bodo skušali ugotoviti preiskovalci) jo je pobrisala z otoka Ponza, kjer so ji določili prisilno bivališče. Po izjavah nekega ribiča, naj bi dekle pobegnilo že v noči med soboto in nedeljo in to na večjem motornem čolnu. Po drugih pričevanjih, pa jo je Innocenzijeva pobrisala v torek ponoči, okrog tretje ure zjutraj, ko so v pristanišču opazili hiter motorni čoln, na katerega je stopila ženska. Čoln je takoj nato odplul v neznano smer. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da so alarm na otoku sprožili šele včeraj zjutraj ob 8.30, Cestni bloki, ki jih je postavila policija v okolici Neaplja, Gaete. Terracine in San Feliceja so bili zaman, kajti Innocenzijeva je bila takrat najbrž že na varnem. Kdaj in v kakšnih okoliščinah ter predvsem ob čigavi pomoči je izginila, bodo skušali ugotoviti, preiskovalci. Za zdaj so znani samo nekateri podatki. Innocenzijeva je na Ponzo dospela 20. julija letos iz messinskega zapora. Dvakrat tedensko se je morala javiti na orožniški postaji in to ob torkih in sobotah. Pravijo, da je to dolžnost opravila tudi v torek zjutraj. Kako je potem lahko pobegnila že v soboto? Innocenzijeva, ki je doma iz o-kolice Rietija, ima za sabo kar precej razvejano dejavnost v pod-| talni organizaciji NAP v Rimu in Turinu. V Rimu naj bi pod lažnim imenom najela stanovanje, I kjer sta se dalj časa skrivala Lo Muscio in Vianalova. Aretirali so jo v Turinu 5. septembra 1976, potem ko se je sestala z Zambone-jem in Sofio. Pri njej so našli o-rožje (menda kar pet samokresov) in ponarejene dokumente, za kar je bila že tudi obsojena, medtem ko bi se morala v kratkem , zagovarjati zaradi združevanja V oboroženo tolpo. Podpredsednik EGS v Jugoslaviji BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta ’/eselin Djura-novič je sprejel včeraj delegacijo evropskega parlamenta, ki jo vodi podpredsednik Rudolf Adams. V pogovorih, ki so minili v prijateljskem vzdušju, so podčrtali koristnost sodelovanja, ki prispeva k izboljšanju odnosov med Jugoslav"? in evropsko skupnostjo. Posebej je tekla beseda o sedanji fazi pogajanj med Jugoslavijo in EGS o novem sporazumu, ki naj bi uredil sodelovanje na različnih področjih v skladu z načeli iz skupne deklaracije, ki so jo vodilni predstavniki Jugoslavije in EGS podpisali decembra 1976. Prav tako so v pogo\ ^rih poudarili, da sta o'- j stra:' zainteresirani za stabilno in dolgoročno sodelovanje med Jugoslavijo in deželami evropske skupnosti. John Vorster najavil svoj odstop PRETORIA — Južnoafriški ministrski predsednik John Vorster je včeraj uradno napovedal svoj odstop. Južnoafriško vlado je vodil kar 12 let. Vorster je med tiskovno konferenco napovedal, da bo Južna A-frika razpisala v Namibiji volitve, ni pa povedal datuma. RIM — Predsednika zbornice in senata bosta v najkrajšem času določila datum začetka parlamentarne razprave o «Morovem primeru*. Verjetno se bo razprava pričela sredi oktobra. RIM — V poslanski zbornici se jc pričela razprava o zakonu za reformo višj- srednje šole, ki predvideva globoke spremembe v strukturi iu u.aijjiitvi višjih šol, kakor tudi v i sistemu matur. •IIIIIIIIIIIinUMIItlllllMtIllllllltllllllllllllllllMIIIilillliailltliIHninillllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PO OBISKU V BEOGRADU Delegacija SDGZ obiskala Vojvodino in Sarajevo Razgovori s tamkajšnjimi gospodarstveniki so potekali v tvornem in prijateljskem vzdušju Ubiti stražar Luciano Paccagneila iz Padove z ženo (Telefoto ArioA) ŠE ZMERAJ HUDI BOJI V NIKARAGUI V krvavih spopadih doslej izgubilo življenje že nad tri tisoč ljudi Neznano število pogrešanih - Grozodejstva nacionalne garde iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimfnimuiMiHiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU URADNEGA OBISKA V AVSTRIJI Bolgarski predsednik Živkov nu Koroškem Zaradi bolgarske manjšinske politike predstavniki slovenskih organizacij zelo kritično ocenili obisk