URN_NBN_SI_DOC-162NIHDU

Zeitschrift für Bibliothekswesen und Bibliographie. Zweimonatsschrift. (Organ des Vereines Deutscher Biblio­ thekare und des Vereines der Diplom­ bibliothekare an wissenschaftlichen Bibliotheken.) Frankfurt a. M. XV II/ 1970, št. 1—6, (VI) + 428 str. 8°. Ko sem lani poročal o 16. letniku, sem zapisal, da »težišče člankov v zad­ njem letniku te priznane revije ob­ ravnava širok obseg vprašanj ob pro­ blemu človek — stroj«. In če pri­ merjam sedaj predlanski in lanski, tj. 17. letnik, se mi nehote vsiljuje glasbena primera: prvi me spominja na mogočen, monoliten akord, ki je zazvenel v prostor, slednji pa na mno­ žico delnih tonov, ki sedaj iz tega prostora odzvanjajo in dajejo prvo­ bitnemu akordu novo barvo ter — pomen. Zakaj? Pojav ter nagli razvoj ki­ bernetike in informacijske teorije po drugi svetovni vojni sta botrovala tu­ di skokovitemu razvoju elektronskih računalnikov: avtomatska obdelava podatkov je postala nekje nujnost, drugje pa tudi moda. In v tem pri­ meru se je računalnik spremenil v bumerang, vendar v pozitiven bume­ rang: nove ideje, nove možnosti in nove zahteve so marsikatero znanost postavile na drugačne teoretične os­ nove, m arsikateri panogi pa so tako teoretično osnovo ponudile: sedaj jo je torej treba razdelati, tako rekoč umestiti. Če K. W. Neubauer pravi v 17/311, da »morajo knjižnice po pionirski do­ bi prav zaradi pritiska računalnikov odkrivati nova področja njihove upo­ rabe, da bo računalnik v knjižnicah vsaj post festum dobil svojo gospo­ darsko utemeljitev in da ne bo vi­ deti kot bibliotekarska gonja za mo­ dernizmom«, je to sicer ena plat me­ dalje, ki pa že sama po sebi precej pove. V 16. letniku je Walter Lingen- berg namreč navedel kar 19 ustanov, ki že uporabljajo računske stroje (raz­ ličnih tipov in iz različnih tovarn) in imajo tudi precej literature, celo in­ terne, o problemih, ki se pojavljajo ob prehodu na novo tehniko. To po­ meni, da mora vsaka knjižnica izde­ lati svoj program, ki je prilagojen nje­ nim potrebam in možnostim njenega računalnika, če ob tem primerjamo še v 17. letniku objavljene članke Gustava Ineichena: Bibliografija in strojna dokumentacija. Romanska bi­ bliografija U. Fellmanna, S. Schrö- derjeve in W. Brinkmanna: Strojno knjiženje izposoje v skladiščni knjiž­ nici (v Aachnu) ter H. Heima: Strojno knjiženje izposoje v Univerzitetni knji­ žnici v Bielfeldu, ki kažejo dokaj raz­ lične koncepcije pri uporabi strojev, potem dobimo sliko o precejšnji raz­ drobljenosti na tem področju, ki pa obenem kaže, koliko problemov bo še treba rešiti in kako krčevita so priza­ devanja nemških kolegov, da bi našli zares idealno skupno pot. O tem, ko­ liko težav je na tej poti v narodnih in mednarodnih okvirih, nam povedo članki Christe Bossmeyer: Razvoj enotne popisne sheme (v Nemčiji ob sodelovanju bibliotekarjev in doku­ mentalistov), Anneliese Budach: Med­ narodno poenotenje vpisa in F. G. Kaltwasserja: Mednarodno srečanje strokovnjakov za katalogizacijo v Ko- penhagnu 1969 (na tem srečanju je sodelovala tudi naša priznana biblio­ tekarka Eva Verona). Računalnik je torej tu in z njim tudi problemi. Toda nove možnosti in nove ideje so povzročile, da vse moč­ neje trka na vrata še eno in to ključ­ no vprašanje, ki ga obravnava Rolf Kluth v članku: Ali obstaja znanost o knjižnicah? Problem ni nov, toda pereč. Nemci so se ga lotili s svojo priznano pre­ ciznostjo in tako so v času od 27. do 29. 10. 1969 priredili v Kölnu kolokvij na temo »Znanost o knjižnicah«. Pri­ merjava z Ameriko in socialističnimi državami (brez Jugoslavije) je poka­ zala, da tam tega problema ne poz­ najo, knjižničarstvo torej je znanost. Podobni so tudi rezultati kölnskega kolokvija: knjižničarstvo moremo de­ finirati kot znanost in jo vključiti v okvir komunikacijskih oz. informa­ cijskih znanosti. Pri tem pa je treba 194