GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Uspešen železniški inženiring Biroja za avtomaflzacifp železnic — BAŽ 0 Na slovesni otvoritvi avtomatizirane in elektrificirane proge Sarajevo—Ploče-je prisostvoval tudi pred-sednikZlS Mitja Ribičič @ - Soglasna sodba železničarjev BiH: strokovnjakom BAŽ za odlično izvedbo del na progi vse priznanje , in zahvala Predsednik Tito s soprogo Jovanko si je v spremstvu drugih funkcionarjev in generalnega direktorja,ZP Iskra, Vladimirja Logarja ogledal tudi razstavljene izdelke profesionalne elektronike na letošnjem beograjskem sejmu, odkoder je pričujoči posnetek »Iskrina« zvezda v središču Caracasa Za republiko Bosno in Hercegovino je bil minuli teden velik zgodovinski trenutek. Njihova železniška proga Sarajevo — Ploče — zveza z morjem — je bila dokončno elektrificirana in avtomatizirana. Slovesni otvoritvi nove proge je prisostvoval tudi naš generalni direktor Vladimir Logar v spremstyu nekaterih strokovnjakov BAŽ, ki so sodelovali pri železniškem inženiringu avtomatizacije, proge in pa direktorja sarajevske filijale PSO Emira Softiča, Dan pred slovesno otvoritvijo proge Sarajevo — Ploče so priredili izvajalci del pri elektrifikaciji in avtomatizaciji posebno tiskovno konferenco na katero so povabili novinarje predstavnike jugoslovanskega dnevnega-časopisja. Konference se je udeležil tudi i naš generalni direktor v • spremstvu direktorja BAŽ jf dipl. inž. Draga Podlogarja, direktorja sarajevske filijale ■ Emir' Softiča, direktorja DE Montaža — PSO Živojina Abramoviča idr. Od predstavnikov drugih podjetij so bili navzoči pomočnik generalnega direktorja ENERGOIN-VESTA Ivan Zovko, dipl. inž. Ivica Kordič iz istega podjet-: ja, direktor podjetja za avtomatizacijo prometa PAP Dejak Franc iz Ljubljane in direktor TT montaže Durmo Sulejman. Na konferenci so novinarji izvedeli za tehnične podrobnosti' nove proge in izvedbo posameznih del. Zlasti zanimiva je bila informacija direktorja BAŽ dipl. inž. Draga Podlogarja o propustnosti proge; vgrajeni avtomatizaciji in zaščiti proge. Vsa. ta dela je izvedlo naše podjetje, v okrilju Biroja za avtomatizacijo železnic — PSO s svojimi kooperanti. Za naše podjetje je bila najbolj pomembna izjava tudi prisotnega pomočnika generalnega direktorja ŽTP Sarajevo dipl. inž. Branka Bariča novinarjem, da je ISKRA spričo odlične organizacijske in tehnične izvedbe del sposobna sodelovati pri kateri koli avtomatizaciji iri modernizaciji proge z inženiringom (Dalje na 7.strani) Mešana družba »Iskra-Televias C.*A.« prvo jugoslovansko podjetje,-ki že sodeluje z južnoameriškim kapitalom V Caracasu je bila ustanovljena mešana družba »Iskra-Televias C A-«, prvo jugoslovansko podjetje, ki sodeluje z dpma-„čim kapitalom v južni Ameriki. Dražba ima 500.000 boUvarjev skupnega, kapitala oziroma okrog 100.000 dolarjev. Njen namen bo uvažati in izvažati ter delno 'izdelovati telekomunikacijske, merilne iri druge električne-fiaprave iz Iskrinega-proizvodnega programa. »Iskra« že dobri dve leti sodeluje rta južnoameriškem' trgu, predvsem , v Venezueli, kjer so možnosti za prodajo gotovih izdelkov ugodne, še donosnejše pa so tržne operacije v. primeru,.. da. se tuji izvoznik pojavi na kraju samem s svojo kapitalno vlogo. . Velike| ameriške, zahodno-nemške, britanske in italijanske družbe" že kakšnih petnajst let delujejo na južrio- Predsednik ZIS • Mitja Ribičič si v spremstvu našega generalnega direktorja Vladimirja Ložarja (na desni) iri namestnika generalnega direktorja' ŽTP Sarajevo dipl. inž. Branka Bariča, (na levi); ogleduje vlakovno kompozicijo s katero se je kmalu nato odpeljal iz Sarajeva v Ploče. ameriškem trgu, . predvserri pa v Venezueli,-; s pomočjo izvoza svojega; kapitala. Kljub razmeroma velikemu dotoku tujega, kapitala — najeto poprečno 200 milijonov dolarjev — pa Venezuela v zadnjem. letu tujim investicijam, vključno; petrolejskim, ne-daje več kakšnih posebnih prednosti. Tuje družbe imajo namreč . nesorazmerno velike profite, čemur se skrišata parlament in sedanja vlada odločneje postaviti ..po'"robu in' poiskati druge možnosti za razvoj" surovinsko zelo brigate - države,- ter - tako zaposlili več-ljudi in enakopravneje razdeliti nacionalni dohodek,-, Eden.od ukrepov, ki.ga pripravljajo, naj ' bi bil žakOm, po- katerem'bi imel tuji kapital sicer.privilegije, vendar-s pogojem, da se bo združil z domačim: kapitalom v proizvodno in ekonomsko perspektivne gospodarske orga-. nizapije. ' Stoodstotni tuji kapital pa naj bi prišel pod -strožjo - kontrolo predvsem, pa .naj bi bil ostreje obdavčen. ’ ‘ - ' ■ ■■ ¿»Iskrina« akcija je, v tem okviru, čeprav skromnem,. .naletela' na odobravanje v : venezuelskih gospodarskih kro-, ¡¡ih/, tp toliko bolj/ ker, so mešane , družbg v deželi - še .Velika redkost. . Telekomunikacije, so na, zelem celim šele. v povoju in. vse države, zlasti pa tako imenovane andske skupine, razvijajo zelo ambiciozne na- črte za -bližnjo in’ daljno prihodnosti Samo Kolumbija bo - v. prihodnjih letih razvlla-.tg-| leipnsko omrežje z '800.009. priključki,. Vpnezuelapa preit videva za pet let novih 500.009 priključkov. / V tem okviru bo »Iskra« prav gotovo znala najti, svoje mesto, čeravno . za svetovne razmere morda skromno. Načrtna dolgoročna politika kranjske tovarne je omogočila, da še začne osvajati nov • obetajoči trg, in sicer na prožen, s potrebami in- razmerami usklajen ; način. V dvo-niilijonskem Caracasu se zdaij v samem središču blešči »Iskrina« zvezda. Servisni sektor ima-svoj e delavnice v istem poslopju, prav tako tripn-tažni oddelek in pa obrat , za mdutažno-prolzvodnjo. Servisni ", avtomobili. z »Iskriimim« znakom bodo prav tako kmalu pogosti kot v Ljubljani, saj jih je-že zdaj .deset. Sodeč po dosedanjem razvoju bo letošnji izvoz’»Iskre« v Venezuelo dosegel vsaj 200.000 dolarjev, kar bi bilo za prvo leto delovanja mešane družbe dober začeten uspeh. Zvečer pred ustanovitvijo mešane družbe je kot znamenje dobrega, začetka ženska • ekipa podjetja »Iskra-Televias« zasedla prvo mesto v drugi ligi venezuelske, kegljaške zveze. Kegljanje.je v tej.dr- -žavi zelo razširjeno. V ostri konkurenci 25 ekip sta. zmagali Cecelia Valleo in Hilda Roa, delavki podjetja in se s tem uvrstili v prvo ligo. Z novim dnerri pa je ‘y prvo ligo na južnoameriškem trgu , Stopila tudi »Iskra«. Smiljan Pečjak (Delo, dne 29. maja 1969) Resnica o sporu RTV Skopje — Iskra RIŽ MIZ zahteva enakopravne pozicije z proizvajalci V Rižu nobeden ni verjel novici, da je RTV Skopje sklenila pogodbo s švicarsko firmo Brow-Bovery o kupčiji 1000 kW oddajnikov. RIZ je bila v dogovoru o Izdelavi 600 kW oddajnikov za RTV Skopje, potreba za 1000 kVV oddajnike pa ni bila niti omenjena. Brez licitacije, brez dane prilike Rižu, da konkurira, z očitnim prikrivanjem namere o kupčiji takega oddajnika nasploh, je RTV Skopje dala prednost inozemski firmi in sklenila z njo pogodbo. ZAKAJ? To je bilo vprašanje vseh delavcev Riža na protestnih mitingih v tovarnah Riža v Zagrebu, Slunju in Djurdjev-cu, v petek, 23. maja. Predsedniki DS in UO so razložili delavcem vse podrobnosti o stikih Riža z RTV Skopje in predložili na splošno odobritev delavcev,-da v zvezi s tem pošljejo pisma direkciji, organom upravljanja RTV Skopje, ter višjim političnim in gospodarskim forumom z zahtevo, da se ta pogodba razveljavi in da se Rižu omogoči enakopravna možnost, da z inozemskimi firmami sodeluje v licitaciji. Zadevno je bilo odposlano RTV Skopje naslednje pismo: DELAVSKEMU SVETU RTV SKOPJE Z vašim teleksom od 21. 5. 1969 smo bili obveščeni, da je prišlo do sklenitve pogodbe s firmo Brown-Bovery, za nabavo 1000 kW oddajnikov s pripombo, da je to - izvršeno »po vseh skrajno mogočih pričakovanih rokih za dostavo ponudbe s strani Riža«. Ker v tem primeru ne gre samo za ekonomski interes naše delovne organizacije, temveč o njenem ugledu in ekonomskem in družbenem interesu cele naše skupnosti, je delavski svet Riža preveril celotno zadevo na svojem izrednem zasedanju dne 22. 5. 1969. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da od vaše strani ni bila službeno zahtevana ponudba za oddajnik od 1000 kW, temveč 'od 300 do 500 kW, katere ponudbe so bile v najkrajšem roku dostavljene. Za oddajnik od 1000 kVf nam je bil dan le namig, da bi bilo dobro, da se vam taka ponudba dostavi. Ta namig je baziral na privatni sugestiji vašega predstavnika tov. Dimitrovskega. Vse to dokazuje, da z vaše stiani ni obstajala resna namera za normalne poslovne stike, niti za zaključek dela. Ne moremo se rešiti domneve, da je cela akcija tako režirana, da RIZ ne bi bil v Stanju dostaviti kvalitetne ponudbe. Za vse' to obstaja dokumentacija. Privatno sugestijo za dostavljanje ponudbe smo dobili slučajno, ko so vaši predstavniki prevzemali 10 kW oddajnik. Verjetno vam je poznano, da je RIZ edini proizvajalec oddajnikov v Jugoslaviji, razen za domače potrebe pa je dobavil doslej vrsto oddajnikov velike moči inozemskim kupcem. V prilogi vam v skrajšani obliki dajemo pregled dobav: Oddajnik Dobavna lista Kupec Leto dobave — radiodifuzni srednjevalovni 15 kW, 525-1605 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 100 kW, 5254605 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 20 k\V, 5254605 kHz • radiodifuzni sredmjevalovmi 400 kW, (2 x 200 kW v paraleli) 525-1605 kHz — radiodifuzni kratkovalovni 5,9—23 MHz — radiodifuzni srednjevalovni 20 kW (2 x 10 kW v paraleli) 525-1605 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 20 kW (2 x 10 KW v para-. leli) 525-1605 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 500 kW, 5254605 kHz — radiodifuzni 300 kW, 525-1605 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 100 kW (2 x 500 kW v paraleli) 800-1400 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 600 kW (2 x 300 kW v paraleli) 525-1605 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 100 kW (2 x 50 kW v paraleli) 5254605 kHz — radiodifuzni srednjevalovni 50 kW, 525-1605 kHz RTV-Zagreb 1954 RTV-Ljubljana 1965 RTV-Zagreb 1964 RTV-Beograd 1965 RTV-Beograd 1966 RTV-Ljubljana 1965 RTV-Zagreb 1966 RTV-Zagreb 1969 RTV-Sarajevo 1969 ALL INDIA RADIO 1969 BAYERISCHER RUNDFUNK MÖNCHEN 1968 BAYERISCHER RUNDFUNK NÜRNBERG 1967 CEYLON 1969 V cilju, da obdržimo normalne stike med našima organizacijama predlagamo, da se takoj sestanejo vaši in naši pooblaščeni predstavniki delavskega sveta, da utrdijo dejstva in pogoje, pod katerimi bi bilo moč priti do sklenitve zadevnega posla. Zadevno je bilo poslano RTV Skopje tudi pismo kolektiva RIZ Zagreb s protestnega zbora, dne 23, 5. 1969. Časopisi so prinesli o tej zadevi obširne izjave. Istočasno so objavili tudi javni «odgovor RTV Skopja, v katerem je med ostalim rečeno: »Ta vest je bila v kolektivu skopske televizije sprejeta z velikim iznenadenjem, RTV Skopje smatra, da je kolektiv Riža enostransko in netočno informiran o razgovorih in nabavi oddajnika za ra- POROČILO DELAVSKEGA SVETA RIZ V ZVEZI SPORA RTV SKOPJE RADI NABAVE ODDAJNIKA MOČI 1000 kW OD FIRME BROWN-BQVERY Nesprejemljivo je, da še celotni javnosti daje obvestilo s strani RTV-Skopje, da je kolektiv Riža enostransko in netočno informiran o tem, kar sam proizvaja. DS Riža je pripravljen sprejeti vsako delegacijo RTV Skopja in ji nuditi možnost, da pred celotnim kolektivom objasni tako trditev. ■* RIZ proizvaja oddajnike vseh moči; kar je tudi publicirano v vseh njegovih poročilih. Informacija, kako so odnosi dveh organizacij dobri, kar dokazuje RTV s trditvijo, da sta v Rižu naročena dva oddajnika, a pri Brown-Bo-verv en oddajnik, je neprepričljiva, saj je RIZ Skopju dobavil en oddajnik moči 10 kW, -zatem pa je bil napočen en oddajnik moči 2 kW, katerih cena je v primerjavi s 1000 kW oddajnikom veliko nižja. Mislimo, da je jasno, da v odnosu na oddajnik od 1000 kW, kakršnega nimajo niti informacije pri organih zve?, •nega izvršnega, sveta v Beogradu;, ob tej priliki so biit ugotovljene okolirosti, ki ves i slučaj pojasnjuj ejo - v povseu novi luži. Ugotovljeno je: a) V zveznem sekretariatu ža gospodarstvo je izdano potrdilo za uvoz opreme brez predhodnega ih javnega natečaja ponudb in licitacije pod št. '6450/1 od 20. 3. 1969, b) V Zveznem sekretariatu ža zunanjo'Trgovino j e. izdano soglasje za uvoz 1000kVf oddajnikov za vsoto od 2 ¿lili jona 710 tisoč- Sfr. pod št. 10-9082/1 od 21. 3, 1969. • c) Ugotovljeno je, da je ra-radi trditve RTV Skopje, da se v naši državi ne proizvaja oddajnikov takih moči, na čigar osnovi sta izdana gornja akta, RTV Skopje oproščeno plačila uvozne carine. S tem je dokazano, da je bilo dovoljenje izdano na osnovi netočnih izjav investitorja, ki je proizvajalcu v državi zatajil tok dogajanja,! Če bi RIŽ vedeti, da so pod-vzeti takšni akti in korald pri zvezni upravi, je razumljivo, da bi preprečil izdajo uvoznega dovoljenja. Zaradi tega je danes jasno, zakaj so v aprilu in maju predstavniki RTV Skopja zavlačevali razgovore z Rizom; čakali so, da se zaključi en» stranska pogodba s firmo Brown-Bovery, kar kaže, da tudi drugi inozemski proizvajalci niso bili vključeni v te posle. S tem postopkom je kršen člen 44. Zakona’ o prometu blaga in uslug z inozemstvom dijsko postajo Skopje. Tak oddajnik ne proizvaja RE-Zagreb, temveč njegov partner, zahodnonemška firma »Siemens«, Pogodba s švicarsko firmo »Brown-Bovery« je sklenjena v soglasju z obstoječimi predpisi. Iznenadenje je toliko večje, ker obstajajo dokazi o dosedanjem koristnem sodelovanju med RTV Skopje in Rizom. »Te dni bo Radio-Skopje«, se poudarja na koncu poročila, »pričel z delom novega oddajnika RIZ-Zagreb, namenjenega za drugi skopski program, od Riža pa bo nabavil še en. tak oddajnik.« O tem, kako je bila ta izjava sprejeta v Rižu, je razvidno iz. poročila, ki je bilo v zvezi s tem sporom izdano 28. 5. 1969 po zasedanju DS in strokovnega kolegija Riža, ©stes® pretest U© M® © UO ZP je bil seznanjen s problematiko glede nabave 1000 kW oddajnika za RTV Skopje pri firmi Brown Bovery. . UO ZF najostreje protestira proti načinu nakupa tega oddajnika in zahteva, da se ta nakup razveljavi in izvede ponovni natečaj, kjer naj se omogoči udeležba združenemu podjetju ISKRA KRANJ — organizaciji RIZ Zagreb, da se tega natečaja kot enakopravni poslovni partner udeleži. Delegacijo delavskega sveta ZP ISKRA KRANJ — organizacije RIZ Zagreb v zvezi z razgovori z RTV Skopje se dopolni s predstavnikom organov upravljanja ZP ISKRA KRANJ, in sicer dr. Jožetom Gogalom, predsednikom UO ZP. mnoge evropske države, ne more delovati pomirjujoče prej navedena izjava RTV Skopje. Dne 23. 5. 1969 je 2500 delovnih ljudi Riža protestiralo proti postopku RTV Skopja o nabavi 1000 kW oddajnikov, 27. 5. 1969 pa je delegacija v Sestavu gen. direktorja Združenega podjetja »Iskra« — Vladimirja Logarja, predsednika DS Riža — Zvonka Glazerja in gen. direktorja Riža — Kreša Piškuliča, -zahtevala (»Službeni list SFRJ«, & 27/65, 28/66 in 54/67), ker se od Riža, kot domačega proizvajalca, ni zahtevalo, da P0"; šlje svojo ponudbo, odnosno, da se udeleži javnega Mto čaja. Ž odlokom o pogojih ® uvoz opreme in materiala ® investicijsko izgradnjo ,(-?* žbeni list SFRJ«, št. 31/«,] 56/65, 8/68 in lt/68) je Pj*“'1 videno, da se oprema laM»; uvozi le na osnovi predhoafl . (Dalje na 6. strani) Vesti iz drugih časopisov »Gorenje« namerava Izdelovati tudi barvne televizorje Časopis »Dnevnik»' je v petek, 30v maja priobčil krajši razgovor z direktorjem, tovarne gospodinjskih strojev in opreme »Gorenje« — pod naslovom »Resnica o. -hladilnikih«. Ker so, nekateri odgovori interesantni tudi- za elane našega kolektiva, ga v celoti objavljamo. Vprašanje: ’’'Ob novici v jugoslovanskem tisku, da je oziroma bo jugo-sJovansko tržišče naravnost ¡preplavljeno s hfedjiuiiki, bratiti, smo številko, kar milijon in,; 'pot hladilnikov (kar odločno ■presega možnosti jugo^lovan.- ■ 'š-kega tržišča),,, smo. se obrnili ?na tov., Ivana Atelška, direk- ■ torta naše, naj,večje tovarne -gospodinjskih ¡strojev in opreme »Gorenje«.- Vprašali smoga zato, kaj meni. o tej jugoslovanski poplavi hladilnikov, ki jih- izdeluje tudi velenjska tovarna. Odgovor: Vprašujem se, kdo je kriv za obvestilo o. milijoni in poi /jugoslovanskih hladilnikih. ’Velika škoda je namreč že : storjena, da šo- te informacije napačne,; saj, smo lani, kot vem jaz, izdelali v Jugoslaviji natanko 22(1.000 hlad thri kov. Zato res rte, vem,, kje so dobili številko, matij,on in pot. Zase sem spričo tega prepričan, da bo »Gorenje« s. svojo kvaliteto in estetsko obliko hladilnikov našlo . svoje mesto tako doma kot na tujem tržišču; Dobro je, da imamo konkurenco, doma,; slabo pa je, da hladthaa -tehnika. v Jugoslaviji' ni naredila. doslej, nobenega večjega koraka nat preji spričo.: tehnološkega razvoja. v svetu. Seveda bodo pri nas posvečali proizvodnjo hladiilmiikav, vendar jih bomo prodajali po, zmernih cenah, če bomo- delati normalno,, se ne bojim nobene konkurence, bojim- se le- različnih privilegijev.« OBVESTILO HHt BS CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV Združenega podjetja. Iskra Kranj D razvija sodobne sisteme in metode pridobivanja informacij v splošnih sistemskih rešitvah © pripravlja konkretne modele obdelave podatkov © uvaja in prenaša obdelavo, podatkov na, računalnik TEAMI ORGANIZATORJEV delajo sedaj prvenstveno na nalogah: © uvajanje sodobnih metod stroškovnega računovodstva (planiranje in nadzor nad. stroški) © razvijanje sistema kratkoročne^ in dolgoročnega planiranja prodaje in- proizvodnje-; © krmiljenje zalog z optimiranjem. Te naloge so dolgoročnega značaja ter je potrebno stahao. izpopolnjevanje in prilagajat)je rešitev gibanjem v našem gospodarstvu ter spremembam v proizvodnem procesu,- • §5 ESS SB ea ss ns as aa a« ■a RH WM ■a RIB RR HR mm mm mm mm. Vabimo k sodelovanju strokovnjake z izkušnjami na teh delovnih področjih, kr bi hoteli uveljavljati sodobne poslovne metode. Za delovno mesto je potrebna višja ali visoka strokovna izobrazba, vsaj triletna praksa na ustreznem- področja ter znanje nemščine ali angleščine. Prednost pa imajo kandidati s prakso v proizvodnih organizacijah, ki poznajo načela organizacije obdelave podatkov na računalnikih. Nadaljnje šolanje in specializacija sta zagotovljena. PROGRAMERJI Integrirana obdelava podatkov, ki jo omogočajo sodobni veliki računalniki, zahteva kvalitetne programerske kadre. Razyoj, programerja teče od enostavnih nalog do kompleksnih programov, s katerimi se krmilijo celi sistemi, kot n. pr. sistem planiranja, sistem dinamične budžetske kontrole, sistem informacij, za vodenje in po dobno. če se želite specializirati'na tem področju, ste lahko prepričani, da- ste dobro, izbrali. Odprtih imamo več mest za programerje sistema. Pogoji za delovno mesto- pa so: najmanj srednješolska izobrazba ter znanje nemščine ali angleščine. Prednost hnajo kandidati s prakso v programiranju za računalnike druge in tretje generacije, ker gre za delo, na ■velikem računalniku sistema CDC-3300. 'Ponudbe pošljite na naslov: Center za avtomatsko obdelavo podatkov Združenega podjetja ISKRA Kranj, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1/IV. Ja objava velja do zasedbe vseh ustreznih delovnih mest-. HH BI BB BS BS ss HI HH SB BS BB BB S3 BB BB BB il ■ H BB BS BS ■ S BB BB. SS ma mm Posnetek kaže tekoči trak pomožnega releja PR-50 v tovarni električnih aparatov v Ljubija* ni, katera letos 29. junija praznuje dvajsetletnico svojega obstoja. S tem v zvezi bodo v tovarni izvedli vrsto prireditev, naše uredništvo pa bo le-tem -in samim delovnim uspehom ta naše organizacije v prihodnji številki posvetil a nekaj več prostora Drugo vprašanje je zadevalo izdelavo barvnih televizorjev. .— Res je,, da namerava »Gorenje« izdelovati barvne televizorje, vendar šele- takrat,. ko bo znana odločitev naše države bodisi, za sistem PAL. bodisi, za SEGAM. V sodelovanju z znanimi inozemskimi' partnerji pa bomo, še to jesen začeli s proizvodnjo črnobelih televizorjev visoke kvalitete,;' še letos bomo. poslali na tržišče 30'.0OO‘ sprejemnikov najvišje evropske kvalitete, prihodnje leto pa nameravamo izdelati od 10£k ■tisoč- do 150 tisoč, televizorjev.« RIZ PROTI RTV SKOPJE Zagreb, 28. maja (Tanjug).. Delavski svet RIZ j;e na izredni seji sklenit, da bo zahteval posredovanje majjvišjish predstavniških organov ah če bo treba tudi sodišča, ker Sta zvezni sekretariat za gospodarstvo in zvezni sekretariat, za zunanjo trgovino dovolila RTV' Skopje nakup. 1000-kW oddajnika pri švicarski tvrdki Bro>wn Roverje. Predstavniki RIZ trdijo, da. si je RTV Skopje izposlovala uvozno, dovoljenje ter oprostitev plačila, uvozne carine, z lažno navedbo, da. nihče od domačih proizvajalcev ne,' izdeluje takih oddajnikov; RTV Skopje pa tudi ni razpisala natečaja za do&tavo ponudb, in jtavne licitacije. Delavski- svet je izbrat delegacijo, ki se bo kot predstavnik kolektiva RJZ udeležila 29; maja sestanka s predstavniki RTV' Skopje. v zveznem sekretariatu za zunanjo, trgovinoi, da bi razčistili nastali spor. (Delo, .29*. S.) Sefa eovoisvolfesiega upravnega editora ZP Že prva* seja upravnega odbora ZP je pokazala, da bo ta samoupravni organ v svojem mandatnem obdobju zelo aktiven, saj so člani obširno diskutirali o splošnem položaju, terjal najnovejše števUene podatke o. finančnih obveznostih podjetja, tako. da je namestnik predsednika- U©> ZP dipl. inž. Pavel Sešek, ki je vodil sejo namesto odsotnega predsednika dr. Jožeta Gogale- le s. težavo uveljavit red poslovnika, da se diskutanti omeje le na problematiko- sprejetega dnevnega reda. Po konstituiranju . novega DQ ZP, izvolitvi potrebnih kotnišiji ter sprejemu poročila o delu DO ZP v minuili mandatni dobi. je predlagal predsednik KO sindikata ZP Jože čebela, naj. bi sindikat organiziral dvodnevni seminar za člane novega DO. ZP, na- katerem bi se podrobneje seznanili s problematiko pod-podjetja. Predlog so člani DO ZP sprejeli z odobravanjem in določili tudi rok za organizacijo seminarja-. Sekretar podjetja Pavle Gantar je seznanil člane DO ZP o ■ sporni zadevi naše organizacije ISKRA RIZ glede-nabave . 100.0; kilovatnega oddajnika, katerega je RTV Skopje kupila pri švicarski firmi Brown Bnvery mimo. običajne licitacije. UO ZP je najostreje protestiral proti načinu nakupa tega oddajnika. in zahteval od ustreznih organov zvezne administracije, da se nakup razveljavi ter iztrede. ponovni natečaji, katerega se bo organizacija ISKRA — RIZ udeležila kot enakopravni poslovni partner. Hkrati s protestom je DO ZP določil tudi dr. Jožeta Gogalo kot predstavnika samoupravnih organov ZP za razgovor v zvezi z odločitvijo RTV Skopje. člani DO ZP so se seznanili tudi z vsebino članka v »Vjesrriku u- srijedu«, ki ga j« napisal znani komentator tega zagrebškega lista - Šahih Zvizdič. član-kar na široka komentira, in objavlja odgovore v obliki intervjuja- o nelojalni konkurenci ter namerah El Niš glede telekomunikacijskih sistemov v zvezi z generalnim planom Skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij;. O tem bomo; prihodnjič! pisali obširneje. Na koncu seje je DO ZP razpravljal o- zvezni mladinski delovni akciji- SAVA 69’ in priporočil; organizacijam-, v se* stavu ZP, da. omogočijo mladincem udeležbo pri tej akciji- in jih hkrati oetobre izredni plačani dopust ter povrnitev potnih stroškov v Zagreb, in nazaj;. Marjan Kralj ISKRA — tovarna elektromotorjev Železniki objavlja razpis prostega delovnega mesta: VODJE ANALITSKEGA ODDELKA Pogoji: ekonomska fakulteta Osebni dohodek po- pravilniku o. delitvi OD, stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor tovarne 15 dni po objavi V. športne Igre ISKRE | Iskra in tovarne Nek t romo-.zmaga v kegljanju, čeprav • so nastopali, brez nekaterih Letošnje letne športne igre Iskre je Organizirala sindikalna ^podružnica tovarne polprevodnikov v Trbovljah. Že takoj v začetki! lahko z za-dovljstvom ugotovimo zlasti to, da so tekmovanja v Tr-. bovl j ah potekala zelo zadovoljivo, brez včasih že kar tradicionalnih trenj, nešportnih dialogov in nepotrebnih dogodkov, kar je prav gotovo . tudi dokaz vzorne organizacije celotnih iger. Kot sem se prepričal, je bi- : la organizacija letošnjih iger malone brezhibna, predvsem pa je treba pohvaliti to, da , je od začetka do konca iger. kolektivno delal res ves pripravljalni odbor m le-ta je ob vseh težavah, ki so se pojavile, organizacijo izvedel,-odlično. Pokrovitelj 5. letnih iger Iskre — direktor TPT ing. Leopold Hodej otvarja letošnje igre v Trbovljah Naše--športne igre šo sovpadale."'Z občinskim praznikom Trbovelj, .zato je bilo oba dneva v tem rudarskem središču še posebno živahno. K živahnosti so svoj delež prispevali tudi naši športniki, medtem ko - se je pa tudi prvič v zgodovini naših iger zgodilo, da je na ulicah in prizoriščih športnih srečanj viselo med državnimi in partijskimi zastavami tudi 20 zastav Iskre. Tudi to naj pohvalim, da -je po zaslugi aktivnega pripravljalnega odbora iger za športna-srečanja Jskrašev vladalo dokajšnje Zanimanje, pa čeprav ta-dva dni v Trbovljah ni manjkalo tudi drugih športnih in kulturnih prireditev ob občinskem prazniku Trbovelj. . Na letošnjih igrah so sodelovali športniki petnajstih naših organizacij, žal pa med njimi nismo videli športnikov iz Sežane, Nabavne organizacije, Šolskega centra tor jev,- saj bi se “število ude-I ležencev z njimi prav gotovo dvignilo na 700 tekmovalcev. V Trbovljah, kjer imajo lepo vrsto športnih objektov, so potekala vsa tekmovanj a v rokometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, in šahu, kakor tudi. finalne tekme štirih najboljših moštev v nogometu, le balinanje 'je bilo zaradi pomanjkanja Ustreznega objekta v Trbovljah, izvedeno že v Ljubljani, v prav tako dobri organizaciji sindikalne podružnice tovarne elektronskih naprav. Vsa športna srečanja šo pritegnila lepo - število gledalcev, saj so mnoga med nj i-mi tudi razvajenemu ljubitelju nudila dovolj športnega užitka. Med taka prav -gotovo sodi- dramatična in odločilna tekma v odbojki med ekipama ZZA in Elementi. 'Vse je- že kazalo, da odbojkarji tovarne elementov ne bodo poželi zmage, saj je ekipa ZZA v odločilnem setu dosegla že skoraj nedosegljivo prednost. Toda s hladno- ; krvno in zagrizeno igro, polno duhovitih kombinacij, je ekipa Elementi v zadnjih trenutkih ob bučnem bodre-. .nju številnih gledalcev dosegla izenačenje in slednjič tudi zasluženo zmagala. Tudi finalna tekma v nogometu je privabila dovolj navijačev, a tako kot moštvo ZZA, je moralo v odločilni tekmi tudi moštvo RIZ kapi-Udirati -pred boljšimi Novo1- " ,-goričani. Povsem razumljivo je bilo, da bo izredno zanimanje vladalo za tekmovanje v ¡rokometu, ki so bila letos prvič na sporedu naših iger. V tej . disciplini je- sodelovalo proti pričakovanju kar 10 ekip, med katerimi pa je imela razumljivo »glavno besedo« ekipa ■ tovarne polprevodnikov, saj so Trbovlje pravcata domovina rokometa. Tudi te .tekme so bile, dokaj , razburljive, vendar Si • Trboveljčani niso; pustili ogroziti za: nésljivé zmage v "vseh srečanjih. . Med kegljači, strelci in igralci namiznega tenisa so sé najbolje' odrezali- športniki kranjske Elektromehanike, kot za protiutež za slabše rezultate v letošnjem predtekmovanju nogometašev. Zlasti pomembna je njihova najbolj šli. V namiznem . teni---su zmaga Kranjčanov ni bula lahka, saj tudi tekmovali! ; ci iž RIZ in Avtomatike r.iso.T od muh.-Razveseljivo jč py« končno tudi to, da -so- na le. Idšnjih igrah v tej športni-zvrsti sodelovale. tudi štiri-ženske ekipe, med katerimi--, je bila .najbolj uspešna ekipa-.-tovarne Aparati, na čelu š j TrOstovo, ki je tudi med po-sameznicami dokazala, da'jei3 najboljša. V šahu je bilo'pri-,; čakovati, da bo zmagala eki- , pa ZZA, vsekakor pa je pre- 1 cejšnje presenečenje to, da se ' je izredno mlada ekipa PŠO uvrstila^na. drugo mesto. ’ ' Kar Solidno pa so se . v ,l končnni razvrstitvi plasirali -. tudi: športniki tovarne polpre- .1 vodnikov, na 9. niesto, čeprav so' tekmovali samo v petih? disciplinah in čeprav' je bil k dobršen del tekmovalcev tu- . di članov pripravljalnega odbora in so razen tekmovanja e imeli polne roke tudi drilgete ga dela. Na slavnostni otvoritvi ‘5. letnih športnih igrah, katerih -' pokrovitelj je bil direktor tovarne polprevodnikov, ing?,l Leopold Hodej, so zbrane'1 športnike pozdravili predsed-f1? nik sindikalne organizacije' *• TPT Ivan Štern, predsednik sindikalnega odbora ZP Isk- v ra, Jože Čebela in sekretar" Tekmovalcem je zaželel veli- -5| ko športnih uspehov tudi ; T predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra, Jože Čebela Pavle Gantar, v imenu gene- ’-ralnega direktorja in vodstva ZP. Tako otvoritvi, kakor, tudi zaključni Slavnosti v Delav- _ skem domu pa je piisostvo-...... val tudi predsednik'občinske skupščine Trbovlje, s še ne?, , katerimi funkcionarji. Medtem ko je bila otvorh :ii tev ' naših športnih iger na - -štadionu NK Rudarja, so bila nogometna tekmovanja na dokaj šlahem in majhnem ' pomožnem igrišču, kjer imajo tudi dve igrišči za odbojko. Rokometna tekmovanja šo bila na dobrem igrišču. naw -stadionu, prav takb: pa tudi:' kegljaška na tamkajšnjem. dvosteznern kegljišču, zoper katerega so imeli tekmovalci? ! tudi precej pritožb, žal pa i imajo v Trbovljah, sodobno fT štiristezno: kegl j išče.. šele »v • i planu«; Namizni • tenis- je po-tekal v telovadnici TVD: Bar-jb ‘ tizan, šah v tovarniški menzi:,¡; s llllltllliif 4liaillli3llllllllllijl!3lllllllllililllllllllllll!ll!limilliltllllllllllliiilt3Hllil!illl.llllltIlih. Od zgoraj navzdol: Dušan Sluga prejema zmagovalni pokal za ekipo ZZA, ki je bila letos najboljša v balinanju Kegljači ZZA in Polprevodnikov so se pomerili že 30. maja popoldne in njihov boj ni bil lahek Iz petih organizacij tekmovalci v namiznem tenisu budno spremljajo potek tekmovanja in čakajo svoj nastop . Zatopljena v igro šahista iz Nove Gorice in Pržana ne slišita niti ne vidita Vrveža v dvorani V namiznem tenisu je zmagala med ženskami ekipa .tovarne Aparati. Pokal sprejema najboljša v igri posameznic —Trostova , - Udeleženci športnih iger v Trbovljah se pred slavnostno otvoritvijo zbirajo na igrišču NK Rudar, čeprav je bilo tu le finalno tekmovanje v nogometu in so balinarji svoje odigrali že v Ljubljani, se je v Trbovljah zbralo nad 400 tekmovalcev in tekmovalk iz petnajstih naših organizacij, kar priča o dokaj razširjeni športni dejavnosti v naših kolektivih | strelci in strelke pa so poka-; rali svoje znanje na nekaj ■ kilometrov oddaljenem stre liščn f Razglasitev 1 rezultatov in Irazdelitev pokalov ter plaket pa so organizatorji priredili j v avli zares lepega Delavskega doma. Tej slovesnosti je v | zadovoljstvo nastopajočih prisostvoval tudi generalni ; direktor ZP Iskra, Vladimir . Logar, ki je prispel v Trbov-[ lje direktno s službenega po-| tovanja in tudi predal zma-~ govalnim ekipam zaslužene t pokale. Po uradnem delu zaključne ■ slavnosti se je ob prigrizku [ razvilo prijetno družabno E srečanje, na katerem pa je . žal manjkal dobršen del -udeležencev tekmovanj, ki so se [ vrnili domov - že takoj po tekmah. Pozdraviti govor predsednika sindikata TPT Ivana Šterna Letošnje V. letne športne igre Iskre v Trbovljah so mi-.! uile , .y znamenju odlične or-I ganizacije in zares športnih I in tovariških borb za dobro uvrstitev. Želeti bi bilo, da bi j tako bilo tudi na vseh nada-i jjnjih letnih in zimskih igrah in, da bi se jih prihodnjič j udeležilo še več tekmovalcev ( in tekmovalk iz vseh organi-! »cij ZP, prav tako pa tudi r več gledalcev iz naših delov-[ nih kolektivov. - J. C. - ! Tehnični rezultati: STRELJANJE I ekipe 1 Elektromehandka- 674, 2. TPT -655. 3 Avtoizdelki 637, 4. , Aparati 621, .5. R1Z 591, 6. •1;*?« 564,. 7,- Avtomatska-.540, 1 “••Usmerniki 520, 9. -Orodjar:-, i aa 518, 10. ■ Instrumenti 511,, ÍB PSO 507, 12. Elementi 498, 13. TEN 483,-14. Elektronika 257 krogov. ŽENSKE POSAMEZNO 1. Vetra Šlibar (Elektrome-hainika) 166, ». Durda Halapa (RIZ) 157, 3. Joži Potokar (PSO) 148,.. 4 Marinka Freie (Elektromehanska) 138, 5. Sonja Beguš (Instrumenti) 129, 6. Tončka Novak (Usmerniki). 128, 7. Majda Kostju-kovski (Elementi) 122 ,8. Klara Resman 104 in 9. Mira Ignjatovič) (Instrumenti). 101 krogov. , MOŠKI POSAMEZNO 1. Henrik Peternelj 179, 2. Franc Naglič (oba Elektro-mehanika) 177, 3. Roman Krautberger 173, 4. Pavle Hacin (oba- TPT) 168, 5. Danilo Hrobat 167, 6. Aleksander Lavrenčič (oba , Avtouzdelki) 166, 7. Alojz Cesar..(Orodjar-; na) 165" 8. . Franc Žerovoik (ZZA) 164, 9. Damjan Škrt (Avfoizdelka) 164, 10. Marko jeglič (Aparati) 162, 11. Rajko Rozman (Elektromehani-ka) 160; 12. Vilko Markač (RIZ) 159, 13. Jožko Iglič (TPT) 159, 14. Brane Lazar' (FJektromehamika) 158, 15. Miloš Pirc 157, 16 Janez Miklavčič (oba Aparati) 157, 17. Stane .Lampe (ZZA) 157,. 18. Alojz Petrin (TPT) 155, 19, Mladen’ Novak . (Usmerniki) 154, 20. Anton črnoga (Avtomatika) 153, 21, Janez Mar1 kolj (Instrumčpti) 152, 22. Ivah Halapa ' (RIZ) 146, 23. Andrej Figoš (Aparati) 145, 24, Drago Bučar (Usmerniki) 141,' 25. Jože Turelj (Avtodz-deiki) 140,. 26. Slavko Munda (PSO) 138, 27. Janko Snoj (Orodjarna) 136, 28. Nace Majer (Avtomatika) 133, 29. ing. Jože Konc (Instrumenti) T31, 30. Franc Medile (Usmerniki) 131, 31. Drago Radulovič (Elementi) 130, 32. Reine Gašparovič (RIZ) 129, 33. Milan Burger (Instrumenti ) 128, 34. Ivan Kišnar (Avtomatika) 128, 35. Stané Prešeren (Naprave) 127, 36. Bruno Doljak (Avtomatika) 126, 37. Emij Glavič (Elementi) 125, 38. Janez Tratnik (Naprave) 125, 39. Jože Matee (Naprave) 124, 40. Sane Kovačič (TPT) 122, 41. Dahe Bolter (ZZA) 122, 42. Vekoslav Gavrič (Ele-menti) 121, 43. Slavko Koželj (ZZA) 121, 44. Alojz Vranker (Orodjarna)'Tl3, 45. Marjan' Slak 112, 46. Slavko Munda II (obá PSO) 109, 47. . Ferdo Ko-tlušek 1Ó7, 48, Dušan Papež (oba Naprave) 106, 49. Lado Dekleva (Orodjarna) 104, 50. Alojz Križnar (Instrumenti) 100, 51. Franc Končan (Elektronika) 94, 52. Alojz Kump (Usmerniki) 94, 53. Bojan Ogrin 93, 54. Franc Muha (oba (Elektronika) 70 krogov. ODBOJKA I. SKUPINA TEN : Avtomatika 2:0 (15:10, 15:6), Kondenzatorji : Avtomatika 0:2 (12:15, 8:15), Riz : Avtomatika 2:0 (16:14, 15:10), ZZA : Avtomatika 2:0 (15:8, 15:11), Kondenzatorji : TEN 2:0 115:4, 15:12), RIZ : TEN 2:0 (15:6, 15:12), ZZA : TEN 2:0 (15:0, 15:0), RIZ : Kondenzatorji 2:0 (15:13, 17:15), ZZA : ■ Kondenzatorji 2:0 (15:3, 15:5);' ZZA : RÍZ 2:1 (13:15, 15:2, 15:8). II. SKUPINA Avtoizdelki : PSO 0:2 (4:15, 1:15), Elektromehandka : PSO 1:2 (7:15, 15:12, 11:15), Elementi : PSO 2:0 (15:8, 15:8), Elektromehandka- : Avtoizdelki 2:0 (15:5, 15:4), Elementi : Avtoizdelki 2:0 (15:4, 15:4), Elementi : Elektromehanika 2:1 (4:15 15:12, 15:3). (Dalje na 8. strani) Od zgoraj navzdol: Zanesljiv vratar moštva Avtoizdelki je ubranil nevaren strel napadalca moštva ZZA Mlada ekipa šahistov PSO se je nepričakovano uvrstila na drugo mesto za zmagovalno ekipo ZZA V odbojki je bilo tekmovanje vseskozi zelo razburljivo, najbolj pa v poslednji tekmi med ZZA in Elementi, ko so slednji prepričljivo zmagali kljub visokemu vodstvu nasprotnika Rokometaši Elektromehanike so si prizadevali, a premočnim Trboveljčanom le niso bili koš Letos so zmagovalne ekipe namesto klasičnih pokalov prejele lične vaze, ki so jih izdelali v ta namen hrastniški steklarji Paberki z drugega posveta v zvezi s proslavo na Lokvah ISKRA — RIZ zahteva enakopravne pozicije... Dober mesec dni nas še loči od Dneva borca, oziroma Praznika združenega podjetja, ki ga bomo praznovali letos na eni od najskrajnejših točk iskrškega teritorialno-proiz-vodaega področja. Predsedstvo sindikata ZP je zato v razumljivih skrbeh, ne glede na to, da je prevzela pokrovi-’ teljstvo nad proslavo tovarna »Avtoelektrika« iz Nove Gorice. Drugemu sestanku v zvezi s prireditvijo 4. julija je prisostvoval predsednik sindikalnega odbora ZP tov. čebela lože, da bi se na lastne oči prepričal, kako teko priprave. O POKROVITELJSTVU IN KAR JE V ZVEŽI S TEM »Lepo kašo; ste nam skuha-k,«, so nam očitali v Novi Gorici člani pripravljalnega štaba, ki so se zbrali k posvetu na hitro roko, tako, da mso niti utegnili sleči delovne halje, »V našem, imenu obetate to in ono, mi pa se ubadamo s pripravami, proizvodnjo, rekonstrukcijo...« Po obrazih sodeč smo sklepali, da ne mislijo čisto zares in da se dobro zavedajo, kaj se od njih pričakuje. Stara sindikalna garda, tovariši Slejko, Pavlin, Cestnik, čuk. mestu. Beseda ni konj, smo si dejali in prešlima okvirne smernice prireditvenega programa. Nekatere stvari na tem področju se nekoliko komplici-rajo. Turistična privlačnost Lokev in okolice je povzročila, da so si isti kraj izbrali za proslavo Dneva borca še nekatere - druge organizacije: med njimi pripadniki nekdanje II. brigade VDV in uslužbenci PTT.' Glede prostora res ni zadrege: pač ‘pa novo-goričani ne bi radi zgubila primata nad splošnim slav-' jem, ki se obeta na Lokvah in želijo, da bi bile zastave Coutci ing. Štefančič in drugi, so ahspivirali že precej takšnih prireditev in jim te reči niso nove. (Z neprikritim ponosom omenjajo lanskoletne športne igre, kjer so položili »zrelostni izpit v domači hiši),. Vendar, naslov pokrovitelja pomeni povsem novo kategorijo na področju izvajanja javnih manifestacij v imenu •Združenega podjetja in ni še povsem jasno, kaj iz. tega sledi. Novogoričane smo rahlo opomnili, da kolektivno pokroviteljstvo nad prireditvijo zavezuje na določen način vse člane kolektiva, od snažilke do direktorja, k aktivnemu sodelovanju v pripravah in da vsak po svojih močeh prepreči vse, kar bi dalo prireditvi pečat neorganiziranosti ter improvizacije. — Pa smo dobili prav tako rahel kontra-namig, da lekcije o gostoljubju in o vsem, ■kar je s tem v zvezi, niso na DOPISUJTE V ISKRO Iskre »za kakšen centimeter nad drugimi«. Ni dvoma, da bo mogoče najti skupen jezik z drugimi reflektanti, ki želijo izkoristiti edinstvene šan se, ki jih nudijo Lokve v vsakem pogledu. DENAR, DENAR... Izkušnje učijo, da se takšni posveti začnejo po napačnem vrstnem redu in da radi pozabljamo na zakon o ponudbi In povpraševanju. Skrbno prikrivajoč lastne finančne rezerve, ki jih hranijo prireditelji »za hudo silo«, so prišli člani odbora na dan z nedvoumna vprašanjem, kakšen • je prispevek ZP v ta namen. (Bilo je tudi nekaj pripomb na račun »Gorenja« in havajskih lepotic, ki so na voljo kupcem njihovih izdelkov!?) Ne glede na to, da se približno že ve, kako velika je finančna odeja, s katero mora sindikalna organizacija pokriti svoje družabne obveznosti, je vedno smotrneje začeti s programom in nato prilagajati finance. Kajti največje stroške povzroča ponavadi nena-črtnost in slepo žongliranje z idejami. Z ozirom na to, da je »vozni red« takšnih prireditev že ustaljen in da se posameznosti prilagajajo kraju in žepu, odsotnost trdno zastavljenega programa ni smotrna. Kaj nam torej obetajo prireditelji' iz »Avtoelektrikc«? — Po čimkrajšem uradnem sporedu — piknik! Tako so nakazah organizatorji proslave zunanjo podobo prireditve, prepričani, da so' s tem povedali vse. Kaj sodi. na takšen piknik — o tem imajo možnost razmišljati prav do zadnjega trenutka,; ker se ideje pač ne porajajo na komando. Vse kaže, da ni poseben problem »skrpati« dnevni red prireditve, temveč izluščiti iz široke palete idej tisto, kar je mogoče uokviriti v tistih nekaj ur, ko bo nad Lokvami vihrala zastava Združenega podjetja. Več glavobola čaka krajevna gostinska podjetja, ki jim je pripravljalni odbor modro prepustil organizacijo tehnične plati pri ureditvi prireditvenega prostora. Upamo, pa da se bo kolektivu posrečilo dodati profesionalnim storitvam tudi ustrezno noto go-stoljublja, ki je zajeta v pojmu pokroviteljstva. Precejšnja uganka je za sedaj predvideno . število, domačih in tujih gostov:- računa se s kakimi petimi tisoči obiskovalcev (ne sama iz Združenega podjetja). Sindikalne podružnice tovarn bodo v najkrajšem času prejele pismena navodila glede popisa interesentov za proslavo, nakar bo mogoče delati nadaljnje načrte. AVTORALLTE — NA NITKI Dolžni smo obvestiti. bralce, da so se stvari v zvezi z avto . rajljjem nekoliko, zakrotoviči-le. Ne zaradi pomanjkanja korajže ali organizatorsko sposobnosti pri prirediteljih, temveč iz vzrokov, ki jih po- . navadi pokrivamo s plaščem . višje sile in tehničnih ovir: Dokončna beseda' pa še ni izrečena: očitno je, da je ide-ja. o. izvedbi railyja pri srcu proizvajalcem avtoeiektrične ■ opreme in vse kaže., da gredo, nadaljnja razmišljanja v smeri organiziranja »mmi-rallyja« na relaciji Nova Gorica—Lokve. Toda o tem "drugič, ko bodo na voljo trdna dejstva. M. Ljubič (Nadaljevanje z 2 strani) zbranih ponudb ali na osnovi predhodnega javnega na; tečaja, če skupna vrednost opreme v enem letu presega 500,000 N din. Ker je vrednost navedenega oddajnika, ki-se uvozi, večja od navedene vsote — smatramo, da lahko RTV Skopje izvrši uvoz samo na osnovi citiranih členov zakona. Navedeno predstavlja tudi kršenje predpisa Zakona o upravnem postopku zaradi dajanj netočnih izjav. RIZ že zdaj skoraj celo svojo proizvodnjo oddajnikov prodaja v inozemstvo v zelo močni konkurenci z inozemskimi firmami na osnovi pogojev, ki so pri nabavah običajni; RTV Skopje teh pogojev ni izstavila. To je bilo prvikrat v, 20. letih te proizvodnje, da se je RIZ srečal s firmo Brown-Bovery ali s kako drugo, da mu ni bila dana možnost dati svojo ponudbo. S tem ni samo nemogočen v tem poslu, pač pa je najvažnejše in kar v kolektivu vzbuja najvišjo stopnjo negodovanja in napete atmosfere, naslednje dejstvo: RIZ izgublja ugled v lastni državi, kar bo imelo poslovne težave na bodočih inozemskih licitacijah. Delavski svet Riža, zavedajoč se resnosti in napete situ- acije, informira javnost in prosi Zvezni izvršni svet in njegove pristojne organe, da prekličejo izdano dovoljenje ter izvršijo preiskavo o tej neprijetni zadevi. Delavski svet je dolžan opozoriti na grobo kršenje obšlo-ječega gospodarskega sistema in obstoječih smernic1 o družbeno-ekonomskih ciljih in gospodarske reforme. Take nepravilnosti pari vede jo delovne ""kolektive v situacijo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zahtevajo svoje' pravice. To je edina pot, da se od besed preide k delu. . Glede na netočno informiranje javnosti, da je DS Riža sklenil, da sta gen. direktor Riža Krešo Piškuhč in upravitelj tovarne oddajnikov —= Branko Tkalčevie pooblaščena za razčiščenje postopka v cilju pojasnjevanja, nastalega spora. Z odločbo delavskega sveta Riža je bila pooblaščena delegacija v sestavu: predsednik DS Riža Zvonko Glazer, gen. direktor Riža — Krešo Piškulič in upravitelj tvoroice OD — Branko Tkat čevič, da v imenu kolektiva Riža prisostvuje sestanku v v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino s predstavniki RTV Skopja, v ciiju razčiščevanje nastale situacije, ■ (Nerabna Tomieič) išSŠSSiS A&atauaaJi« oiiiHaBBan «gsasisisis INSTRUMENTI — OTOCE Uspešno delo UO v pretekli mandatni dobi . Na prvi seji novega DS, je predsednik UO tov. Ernest Noe podal poročilo upravnega odbora, iz katerega povzemamo nekaj misli: UO je štel 7 članov. V pretekli mandatni. dobi je. imel 19 sej, od tega 14 rednih in 5 izrednih. Vse redne seje so bile sklicane v popoldanskem času, izredne pa .med delovnim časom- Udeležba, na se-, jah je bila zelo dobra, saj je bilo na vseh sejah ie 8, izostankov. Izmed -vseh komisij,, ki so sodelovale v upravnem odboru, šo bile. imenovane komisija za ugotavljanje, izmeta, komisija za pregled neupo- H ■ Lokve — sedež štaba IX. korpusa NOV rabnega orodja in komisija za stanovanjska vprašanja, dočitn delo ostalih komisij ni zaživelo in niso opravile postavljenih nalog. Gradivo za sojo so člani upravnega odbora .prejemali v glavnem nekaj dni pred sejami, tako, da so vsebino lahko preštudirali. Upravni odbor je na svojih sejah v paretekli mandatni dobi obravnaval razne probleme, kot so apr. gospodarski plan,.- finančno problematiko. zaposlenost, prehod na 42-ursi tednik, osebne dohodke, gradnjo, odnose v kolektivu, disciplino, stanovanjsko problematiko, potrjeval program službenih potovanj in obiskov sejmov. Poročilo kaže, da je bilo delo upravne-, ga odbora v prejšni mandatni dobi - uspešno in je bilo. usmerjeno v korist celotnega kolektiva. Nekaj pomembnejših sklepov je še v fazi reševanja. Dosedanji upravni odbor je priporočit naj novi UO nadaljuje nakazano smer in vztraja na izvršitvi sklepov. Na koncu se je predsednik v imenu članov UO zahvalil delavskemu svetu za izkazano zaupanje in. zaželel organom upravljanja v tovarni mnogo Uspehov pri nadaljnjem delu- SKLEPI 1. SEJE NOVOIZVOLJENEGA uo ŽP (27. S. 1969) © Za zapisnikafja na upravnem odboru ZP ISKRA je imenovana tov. Vera Bedina, za overovatelja zapisnika današnje seje UO ŽP pa, sta izvoljena tov. ing. Jože Senica in tov. ing. Alojz Grčar. © Za predsednika upravnega odbora ZP Iskra je soglasno izvoljen tov. dr. Jože GOGALA, za njegovega namestnika pa tov. ing. Pavle SEŠEK. ® UO ZP jei.sklenil, naj sindikalni odbor ZP v prvi polovci junija organizira dvodnevni seminar za člane novega upravnega odbora ZP, da-se podrobneje seznanijo, s problematiko ISKRE in da si bo UO ZP zadal program reševanja problematike. Detajli v zveži s tem se bodo določili na prvi prihodnji seji UO ZP, ko bodo upravnemu odboru ZP predložene letne navedenega seminarja. @ UO ZP je bil seznanjen s problematiko glede nabave lOOt) fcW oddajnika, katerega bi RTV Skopje kupila pri firmi Brown Bo-very. UO ZP najostreje protest? ra proti načinu-. nakupa tega oddajnika in zahteva, da se ta nakup razveljavi in izvede ponovni natečaj, kjer naj se Namestnik generalnega direktorja ŽTP Sarajevo dipl. inž, Branke Barič bere slavnostni govor ob otvoritvi proge Sarajevo — P)oče. ZAHVALA Ob smrti mojega Očeta Alojzija BREZAVŠČEK se iskreno Zahvaljujem vsem Sodelavcem državne kontrole, pakirnice in usmerjevalnice števcev tovarne »Elektrome-hanika« Kranj, za izraze sožalja in denarno pomoč. DANICA HUMAR ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko— Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: PaVel Gantar — Odgovorni uredniki Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj Uspešen železniški Inženiring««». Za uspešno izvedbo del pri avtomatizaciji železniške proge Sarajevo—Ploče je predsednik republike maršal Josip Broz — Tito odlikoval tudi pet naših strokovnjakov iz BAŽ — PSO in APARATOV. Na sliki generalni direktor Vladimir Logar nazdravlja našim nagrajencem tik po podelitvi odlikovanj (od desne na levo: Vlado Balon, dipl. inž. Drago Podlogar — direktor BAŽ, dipl. inž. Asim Perviz, dipl. inž. Mauko na sliki manjka dipl. inž. Srečko Razpotnik) Leander Prinčič Tovariša Leandra Prinčiča ni več med' nami, V 15. letu starosti je 2. junija zahrbtna in huda bolezen pretrgala njegovo življenjsko pot. Onemeli smo ob tej žalostni novici njegovi sodelavci, prijatelji in znanci. Rodil se je v Cerovem v goriških brdih. že kot mladenič si je zaželel,- da bi postal strojni tehnik. Neugnano željo po študiju je pretrgala druga svetovna vojna. Leta 1943 je odšel v partizane in da! svoj delež za osvoboditev naše domovine. Po osvoboditvi je nadaljeval s študijem in kmalu postal Strojni tehnik. Njegova prva zaposlitev je bila pri »ISKRI« V Kranju, kjer je opravljal delo konstrukterja nad 10 let. Ko je bila osnovana v okviru ISKRE nova tovarna avtoelektričnih izdelkov V Šempetru pri Gorici je 1 L 1960 prevzel mesto -šefa končne kontrole, kasr neje „pa je bil Šef obrata II. Zaradi njegove delovne vneme je kmalu postal šef gospodarsko tehničnega oddelka in kasneje šef gospodarsko planskega sektorja. Delovni kolektiv tovarne je Cenit njegovo delo in. sposobnost, zato mu je zaupal delovno mesto šefa komercialnega sektorja, hkrati pa je bi! tudi vodja prodajnega oddelka. Z gotovostjo lahko trdimo, (da je bil eden izmed 'prvih pionirjev te mlade tovarne. S svojimi delovnimi izkušnjami je vnašal med delovni kolektiv pravo tovariško vzdušje, prizadevnost in vestnost do dela. Neutrudljivo si je dan za dnem prizadevaj da bi stvari izpeljal v korist delovne skupnosti. Izgubili smo zvestega sodelavca, zglednega tovariša in dobrega prijatelja. Ob njegovi smrti se nam je v naša srca zarezala globoka bolečina. Toda tovariš Prinčič ne bo pozabljen, ker je zaslužil, da smo ga vsi radi imeli. Pokojnik zapušča -žeiio, hčerko in sina; njim izrekamo naše iskreno sožalje. (Nadalj. S L strani) nesporno evropske kvalitete (to pohvalo so novinarji vestno zabeležili in nato objavili v časopisju). Predsednik skupščine Bosne in Hercegovine D jemal Bi-jedič je nato istega dne zvečer v dvorani skupščine BiH izročil v imenu predsednika republike maršala Josipa Broza — Tita 47 izbranim odlikovanja za njihovo požrtvovalno delo pri delih za izgradnjo proge. Od naših sodelavcev so bili odlikovani: dipl, inž. Drago Podlogar direktor BAŽ, Vlado Balon, dipl. Inž. Asim Perviz, dipl. inž. Mauko in dipl. inž. Srečko Razpotnik, ki pa ni bil navzoč pri podelitvi. Drugo dopoldne je bila na glavni železniški postaji Sarajevo slovesna otvoritev proge. Dogodku so prisostvovali številni gostje med drugim predsednik /IS Mitja Ribičič Dragotin Kosovac predsednik IS B i H, Sretan Lo-pandič podpredsednik IS B in H, dr. Marko šunjič podpredsednik IS B in H in drugi. Slovesni govor je bral pomočnik gen. dir. ŽTP Sarajevo. V govoru je omenil, da je na modernizaciji proge sodelovalo direktno in indirektno 3000 delavcev, od tega 400 inženirjev in tehnikov. Z opremo, inštalacijo in izvedbo montažnih del So sodelo- \ uši i . IPijt; i vala različna i ertomirana podjetja med drugim ISKRA, ENHRGOINVEST, ELEKTRO-SRBIJA, RADE KONČAR, TT MONTAŽA, PAP, BRAČA KA-VURiC, MOšA PIJADE, ELEKTROMONTAŽA, ind. Od tujih firm: pa BlCC iz Londona, LORENZ iz Stuttgarta, REBOSlO iz Milana, CDČ iz Pariza in EEl.TEN 6UI0M iz Kohla. Prvič v naši državi — je povedal dipl. inž. Barič — je bila izdelana moderna proga z eiektro vleko 3.S kV in 50 Hz z eiektrolejno zaščito. Uspeh je nedvomno afirmacija naše elektroindustrije,, in projektantskih ‘ tehničnih kadrov . Projekte., elektrifikacije je izdelal sarajevski ENERGO-INVEST, projekte zaščite in telekomunikacije pa ISKRA.« Po zaključku govora so si gostje ogledali vlakovno kompozicijo, ki je že bila priprav-ljana na peronu. Predsednik ŽIS Mitja Ribičič se je povzpel tudi na električno lokomotivo, kjer mu je vlakovodja razkazal mehanizem upravljanja. Natančno po voznem redu je odpeljala vlakovna kompozicija v Ploče, kamor je prispela v manj kot v treh urah. Proga, ki je nesporno edinstvena v Evropi, ker pelje ob naravnih lepotah, zasluži tudi zaradi tega tolikšno pozornost, da je sedaj najmodernejša v državi. Marjan Kralj Iz sklepov sametipraviiili ©rganov omogoči udeležba združenemu podjetju ISKRA KRANJ “ organizaciji RIZ Zagreb, da se tega natečaja kot enakopravni poslovni partner udeleži. Delegacijo delavskega sveta ZP ISKRA KRANJ — organizacije RIZ Zagreb V zveži z razgovori RTV Skopje se dopolni s predstavnikom organov upravljanja ZP ISKRA KRANJ, in sicer dr. Jožetom Gogalom, predsednikom UO ZP. © UO ZP priporoča organizacijam v sestavu ZP, da omogočijo mladincem iz po- sameznih organizacij ZP udeležbo na zvezni delovni akciji SAVA 69 v Zagrebu v času od 8. 8. do 3. 9. 1969. Po predlogu KK ZMS ISKRE naj bi se akcije udeležilo 30 mladincev, in _ sicer iz: .Elektrome-hanlke 3, Elementov 2, Aparatov 1, Naprav 1, Instrumentov 1, Elektromotorjev 2, Avtoelektrike 2, Kondenzatorjev 2, Sprejemnikov 1, Usmernikov 1, Polprevodnikov 1, Avtomatike 1, RIZ 10, ZŽA 2, katerim naj se za ta čas odobri izredni plačani dopust ter potni stroški v Zagreb in nazaj. Pokale najboljšim ekipam v splošnem plasmanu je predal generalni direktor Vladimir Logar. Zastopniku Avtomatike pokaj za 3. mesto V. športne igre ISKRE Favoriti v rokometu — ekipa' domačinov ni razočarala priči, kovanj in je zanesljivo »povozili}« vse nasprotnike Kljub požrtvovalnosti vratarja RIZje napadalec moštva Avto-izdelki poslal žogo v mrežo. Končni rezultat 2:1 za Avtoizdelke Cestnik (Avtoizdelki). 346, 47. Flanjak I (RIZ) 344, 48. Marinč (Elementi) 344, 49. Vičič (TEN) 340, 50. Smodič. (TPT) 336', 51 Blažič (Elektromeha-nika) 336, 52. Kos (RIZ) 335, 53. Gianssi (Aparati) 331, 54. Kirbiš (TEN) 330, 55. Maraž (Avtoizdelki)-330, 56. Brezovar 329, 57. Lavrič (oba Elementi) 326, 58. Simonovič' (Usmerniki) 320, 59. Grbec (TEN) '320, 60. Cesar (Orodjarna). 317, 61. Trtnik (Aparati) 310, 62. Novak (Usmerniki) 282, 63. Suša 263, 64. Vrnakar 251, 65. Dekleva 240, 66.' Lipovšek (vsi' Orodjarna). 214 kegljev. ROKOMET ' Končni vrstni red ekip 1 TPT Trbtivije, 2. Elektro-mehaoniikri Klrarij);.3:,'Avftjjgjielk, ki Nova Gorica, 4. :klŽŽa--greb, ”5 Avtomatika Pržan-, 6. Elerheriitr Ljubljana’,. ,7. ’ ZZA Ljubljana, 8. Kondenzatorji Semič, 9. TEN Ljubljana, 10. PSO Ljubljana. Rezultati posameznih tekem v predtekmovanju Kondenzatorjie: Avtoizdelki 5:0, .Elektromehanska i ; ZZA : TEN 21:14, Avtomatika : PSO 17:13, AvioizdeHei . Avto- ' *3:5, TPT . Elementi 5 0, RIŽ matika 12:10,, EiektrdmehŠini-ka : RIZ 17:12. FINALE Elektromehanika ■ : TPT 7:14 Avtoizdelki : Elektrome-haniika 11:12, TPT ; Avtoizdel-klr16:9. \ KONČNI VRSTNI RED EKIP V. LETNIH ŠPORTNIH IGER L ZŽA, Ljubljana- 810, 2. RIZ, Zagreb 730, 3. Avtomati- ka, Pržan 710, 4. Elektromehanska, Kranj 705, 5. Avtoizdelki, Nova Gorica 635, 6., TEN, Ljubljana 520, 7. PSO, Ljubljana 495, 8. Elementi, Ljubljana 470, 9. TPT, Trbov-Ije 445, 10. Aparati, Ljuhljana 445, 11. Usmerniki, Novo me; sto 235, 12. Elektronika, Horjul 225, 13. Kondenzatorji. Semič 175, ’ 14. Instrumenti, Otoče ^ 165, 15. Orodjarna, Ljubljana 110, 16. Elektromotorji, Železniki 75 točk. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega dragega brata JANEZA GREGORČIČA . s.e -iskreno. zahvaljujem vsem sodelavcem .. ’ obdeloVainjce obrata • AT N za izraze sožalja, - poklonjeni venec j jen 'stremstvo na njegovi zadnji poti. Amalija Gregorčič, L ZAHVALA Ob bridki . izgubi našega, dragega očeta JERNEJA RIBICA se v iskreno . zahvaljujemo sodelavcem male strugarne obrata »Produkcija«, oddelku TPP in liniji releja obrata ATN za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na.‘pjerovi zadnji poti., , Sin Jernej, hčerki Slavka Volčič iri Ivanka Čebašek Moški posamezni 1. Glazar (RIZ), 2. Kerštajn, 3. Trček (oba Elektromehanska), 4. Cimerman (TEN). Ženske posamezno L Trost (Aparati), 2. Jančar (ZZA), 3: Breznik (Ato-matika); 4. Istenič'(ZZA). NOGOMET Predtekmovanje v nogometu v Kranju Avtomatska : PSO 3:0, Avtomatika : Elektromehanska 2:0, PSO : Elektromehanska 3:0. Predtekmovanje vnogometu v Novi Gorici Elektronika : Elektromotorji 1:5, Avtoelektrika : Elektronika 12:0, Elektromotorji : Avtoelektrika 1:3- . Predtekmovanje v nogometu v Ljubljani ŽZV: .TEN '0:0,. RIZ. ' meriti-" 7:1, - ElementiIS 2:2, RIZ : - ZZA 3:0; ZZA : Elementi 4:0, RIZ : TEN 1:0. Finale 1. Avto.:-zde'ki :, ZZA 0:0, 2. PSO .: RIZ 0:5, 3. Avtoizdelki : PSO 8:6,' 4. ZZA : RIZ 0:0, ; 5. ZZA : PSO 3:0, 6; RIZ : Avtoizdelki 1:2. Končni vrstni red ekip v nogometu 1. Avtoizdelki, 2 ZZA, -3. RIZ, 4. PSO, 5 - Avtomatika; 6. Elektromotor ji,.7. TEN, 8. Elementi, 9. E ektronika, 10. Elektromehanska. KEGLJANJE Ekipni vrstni red: 1... Elektromehanika; JZ,265, 2. ZZA 2.245, 3. Avtomatika 2.219, 4. RIZ 2.19?, 5. TPT 2.197, 6. Aparati 2.188, 7. Elementi 2.124, 8. Avtoizdelki 2.093, 9. Usmerniki 2.080, 10. TEN 2.054, 11. Orodjarna 1.655. kegljev. Moški posamezno: L Brezar 420, 2 Zevnik (oba Elektromehanika) 402, 3. Jurašin (RIZ) 401, 4. Tršek (Aparati) 401, 5. . Resman (Avtomatika) 400, 6. Ravnic (Aparati) 399, 7. Nose (Elementi) 392, 8. Kovačič (TPT) 388> 9. Škerl (ZZA) 386, 10. Telebuh (RIZ) 386, 11. Jamšek (Aparati) 386, 12. Cotič (Usmerniki) 380. . 13 Cerpič (ZZA) 379, 14. Kramar (TPT) . 379, 15. Žirovnik 378, 1:6. Fon (oba Avtomatika j' 377, 17. ' Flanjak II (RIZ) 376, 18. Petrovčič (ZZA) 376, 19; Ožbalt (Elementi) 375;. 20. Zevnik - (ZZA) 375, 21. Kranjc TE'ek tromehanika) 374, 22, Blatnik (TPT) 373, .23. Kastelic (Usmerniki) 371, 24. Antolič (Elektromehanika) 371. 25. Durjava (Orodnima) 370, 26. Sladič (TPT) 366. 27. Ing. Sušnik (ZZA) 365, 28. Perko (Usmerniki) 364 29. Sluga (■ZZA) 364, 30..Raigelr (Elektromehanska) : 363, 31. Ko- šmerlj (Usmerniki) 363, 32. Us (Avtomatika) 361, 33. Bi-lodevič (Aparati) 361, 34. Bre-mec (Avtoizdelki) 359, 35. Suhorepeč (Elementi) 358, 36. Papež (TEN) 358, 37. Hailapa (RIZ) 357, 38. štefanič (Avto . izdelki) 357,39. Lampič (TEN) 357, 40, Dol jak (Avtomatika) 356, 41. Žibcrt (TPT) 355, 42. Nermolja 352, 43. Sluban (oba Avtoizdelki). 341, 44. Tratnik (TEN)'349, 45.'Rakovec (Avtomatika) 347, 46. Pokal za zmago v odbojki prejema Pavle Časar znova za ekipo tovarne elementov za elektroniko Prikupne mladinke v svetlo zelenih krilcih so odigrale zahtevno vlogo vodnic, informatork in pomočnic pri tekmovanjih nadvse dobro Finale , TPT : -ZZA 2:2, TPT : Avtoizdelki 3:1, TPT : PSO -1/2:3 1/2. - Končni vrstni red L'ZZA, 2. PSO, 3. TPT, 4. . Avtoizdelki NAMIZNI TENIS FINALE — moške ekipe Elektromehanika : RIZ 5:1, Elektromehanika : ZZA 5:0, Elektromehanska : TEN 5:0, RIZ : ZZA 5:0, -RIZ : TEN ' 5:0, ZZA : TEN 3:5. '. Končni vrstni red moških ekip 1. Elektromehanska, 2 RIZ, 3. TEN, 4. ZZA, 5. TPT, 6. Avtomatika, 7. Avtoizdelki, 8. Elektronika, 9, PSO, 10. Us-.'rileatniki; 11. Instruments, 12. Aparati, 13; Elenieriti. ' ŽENSKE — ekipe lilZ : ZZA 1:3,• RIZ :, Aparati 0:3, RIZ : Avtomatika 0:3, ZZA : Aparati '1:3, ZZA' : Avtomatika 3:1, Aparati; : Avtomatika 3:1. Končni vrstni red ženskih ekip L Aparati, 2. ZŽA. 3. Avtomatika, 4. RIZ. (Nadaljevanje s 5. strani) Rezultati : FINALE ZZA; : Elementi 1:2 (15:4, 8:15; 14:16)-, PSO : Elementi 0:2 (8:15, 8:15), RIZ : Ele menti 0:2 (H:15, 13:15), PSO : ZZA 0:2 (9:15, 7:15), ,RlZ : ZZA 1:2 (15:13,- 2:15, 8:15), RIZ : PŠO 1:2' (15:13, 2:15, 8:15). KONČNI VRSTNI RED 1. Elementi, 2. ZZA, 3. PSO, 4. RIZ,: 5 Elektromehanska, 6. Avtomatika, 7 Kondenzatorji, 8. TEN, 9. Avtoizdelki. ŠAH I. skupina Elektromehanika : Avtoizdelki 3:l,..Ei|ektromehanik3; :,. TEN- 111/2:1)2, Elakirbmejja-nika : Aparati 2:2, Elektromehanska : TPT 1/2:3 /12, Elektromehanska : Instrumenti. 31/2:1/2,, Elektromehanska : Kondenzatorji 4:0. II. skupina ZZA : Elementi 2:2, ZZA : RIŽ 4:0, ZZA : Usmerniki 4:0, ZŽA : Avtomatika 3:1, ZZA : PSO 21/2:1 1/2.