Črtica o opravilni dokladi ljudskih učiteljev. (Krist. Eugelman.) MTrkajmo, morebiti se nam bode vender odprlo", rekel je gosp. Iv. Lapajne pri lanskem učiteljskim zborovanji v Ljubljani. Tem upapolnim besedam bi bilo še dostaviti: nako ne vsega, morebiti dosežemo vsaj nekaj". Vsak mora spoznati, da ima učitelj na enorazrednici na mnogih krajih veliko težji položaj, kakor v večrazrednici, ker se ima baviti z otroci ne le razne starosti, raznih oddelkov, kakor tudi z oskrbovanjem službe, to je uradnega pisanja. Večina nadučiteljev zdanjih večrazrednic, službovajočih prej kot učitelji na enorazrednicah, lehko pritrdi temu. Naj se mi dovoli, da tu govorim o svoji šoli enorazrednici. Nikakor pa ne mislim, da sem edini v tej razmeri. Pri lanskem vkupnem pregledu za šolo godnih otrok, in teh, ki so v šolo hodili, naštel sem vseh postavno za šolo godnih otrok 395. Ali ni to število za vsako čveterorazrednico? Ako pa odštejem od tega števila a) učence v ponovljavni šoli; b) učence, ki so duševno in telesno nezinožni; c) ki hodijo drugej v ljudske šole; d) ki ne hodijo v nobeno šolo, morda zaiadi oddaljenosti ali slabih potov, pa tudi zaradi pomanjkanja prostora, ostaja mi vsakdanjskih — 222 šolskih otrok, — skoraj zadostno število za trirazrednico! A vse te učence mora en sam učitelj razdeliti po njih različni starosti in zmožnosti navadno v štiri oddelke. Samo po sebi se razume, da je tu poludneven pouk. A z delom učiteljevim na enorazrednici nismo še pri kraji. Pomislimo dalje, koliko časa je učitelju treba, da za toliko število učencev sestavi in spiše razrednice, glavni zapisnik, svoj ročni zapisnik, katerega sigurno rabi zlasti o priliki y4- letne ali y2letne razredbe. Tu mu še pridejo na vrsto šolska naznanila, katera inora za toliko število šolske mladine h krati izvršiti. A na večrazrednici zvrši vsak učitelj v svojera razredu bodisi polumesečne izkaze šolskih zamud, ali razredbo učencev, kakor tudi šolska naznanila. Pri lanskem učiteljskem zborovanji v Ljubljani naglaševalo se je, da bi deželni budget vsled opravilnih doklad na enorazrednicah poskočil blizu na 5000 gld. A mej našinii enorazrednicami je več takih, katere zadeva §. 11. postave s 14. maja 1869. 1., ki pravi: nAko bo za tri leta zapored v kateri šoli, povprek vzemši po 80 učencev, mora se brezpogojno poskrbeti še za drugega učitelja, in tako tudi za tretjega; če to število naraste na 160, in tako potera razmerju še dalje pomnoževati število učiteljev". Tedaj omenjeui paragraf govori o razširjenji enorazrednic. Ako se torej enorazrednica v smislu omenjenega paragrafa iz raznih vzrokov ne more razširiti, naj se vsaj takemu učitelju dovoli primerua opravilna doklada. Pa zakaj se nekatere šole tako počasi razširjajo? Največi zadržek je — se ve da — denar, — tu in tam pa tudi malomarnost občanov. Kaj je ravno vzrok, da se naša šola že od 1877. 1. razširjuje, pa se še zdaj ni razširila, _i rii ziiauo, brž ko ne — oboje, mej tera ko se po drugih krajih z marijšira številom šolskih otrok, rekel bi, kar čez noč in dan razširi. Ker pa vseh enorazrednic zgoraj oinenjeni §. 11. ne zadeva, naj bi se vsaj tistiin enorazrednicam, v katerih je število učencev v treh letih povprek narastlo na 160, dovolila primerna opravilna doklada. Morebiti bi se že letos v tem kaj doseglo! Sploh pa naj bode ta stvar priporočena našemu novemu, previdnemu deželnemu šolskemu nadzorniku in sploh slavnemu deželnemu šolskemu svetu, da pri izdelovanji šolskega načrta ukrene tako, da vsaj one enorazrednice, katere bi se v smislu §.11. postave s 14. maja 1869. 1. morale razširiti, a se zaradi raznih ovir iu vzrokov ne raorejo, zadobijo primerne opravilne doklade. Tudi naša prihodnja deželna učiteljska konferencija bode imela priliko in nalogo, da bode obravnavala to prepotrebno zadevo. D o p i s i. Iz Zilgreba. Tukajšnji hrvatskUpedagogijsko-književni zbor je v dan 31. dec. preteč. 1. praznoval petindvajsetletnico vrlega šolskega lista »Napredaka«.*) Prvi list XXVI. tečaja je na čelu prinesel podobe treh svojih ustanoviteljev, in sicer gg.: Stjepana Novotny-a, Skendera Fabkoviča in Ljudevita Modeca. Vsi želimo, da bi se »Napredak« še bolj razširil ter še drugo četrtstoletje budil tukajšnje šolstvo in učiteljstvo. Iz Ljlibljane. Njih Veličanstvo je v dan 28. dec. preteč. 1. potrdilo zakon, s katerim se prenarejajo nekatcra določila deželnih zakonov z dne 19. dec. 1874. 1., št. 37., in z dne 26. okt. 1875. 1., št. 27. — Zakon se glasi: Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen I. Členi II., V., VI., VII. zakona z dne 19. dec. 1874 (dež. zak. št. 37.) in §. 1. zakona z dne 26. okt. 1875 (dež. zak. št. 27.) se razveljavljajo v svoji zdanji besedi in na njih mesto stopajo sledeča določila: §. 1. Mestni občini Ljiibljanski se daje pravica, pobirati v zdanji meri šolnino na javnih mestnib Ijudskih in meščanskih šolah, in sicer v ta namen, da se bodo z njo pokrivale stvarno šolske potrebščine. Občiuskemu zboru glavnega mesta Ljubljanskega pristoji, šolnino na omenjenih šolah znižati ali popolnem odpraviti. §. 2. Normalno - šolski zaklad prevzame izplačevanje aktivitetnih prejemkov učiteljskega osebja na vseh splošnih javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjsko v njih polnem obsegu. Ako dohodki normalno-šolskega zaklada ne bi zadostovali v pokritje teh in drugih njegovih potrebščin, razpisati je po deželnera zakonodavstvu za normalno-šolski zaklad posebno 10^ deželno priklado na vse direktne davke (na ordinarij z vsemi državnimi prikladanri). Nedostatek, kateri se potem še pokaže pri normalno - šolskem zakladu, pokrije se iz deželnega zaklada. §. 3. Šolska poslopja zidati, dajati jim notranjo opravo ter jih vzdrževati, v obče ljudske šole nastanjevati, plačevati troške za kurjavo, razsvetljavo in snaženje šolskih prostorov in skrbeti za vse druge stvarne šolske potrebščine, dolžnost je šolske občine, v glavnem mestu Ljubljanskem pa dolžnost mestne občine Ljubljanske. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo s 1. januvarjem 1885. 1. Ob jednem pa je zadobil Najvišje potrdilo tudi sklep deželnega zbora kranjskega z dne 16. oktobra 1. 1., vsled kojega se bode v pokritje primanjkljeja normalno - šolskega zaklada pobirala leta 1885. 10^ priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov po vsej deželi, in vsled kojega se ima nedostatek, ki se potem še pokaže, uže pokriti iz deželnega zaklada. *) Odbor _Slov. učit. društva" v Ljubljani je to redko svečanost telegrafično pozdravil. Uredn. — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v dan 4. dec. preteč. 1. Določilo se je o mestnih sslovenskih in nemških ljudskih šolah (kakor je »Tov.« že omenjal v 23. listu pret. 1.) — Tri učiteljske službe so se za trdno oddale. — Določi se o razširjanji nekaterih ljudskih Sol. — Odmeri se nagrada za poučevanje krščanskega nauka v čveterorazredni ljudski šoli. Dovoli se ekskurendno poučevanje pri Sv. Križi nad Jesenicami. — Dve prošnji za dovoljenje ' prei/kušnji učiteljske zmožnosti oddaste se višji šolski oblasti. — Javna predavanja na korist »Narodni Šoli« bodo tudi letos, in sicer so se v jour-fixe » Literarno - zabavnega lduba« 3. t. m. v to svrho oglasili g. g. vitez Trsteniški dr. Bleiweis, kateri bode iz svoje bogate psihiatrične prakse si izbral gradivo, — prof. Senekovič »o elektriki« in dr. Babnik »o slovanski ženi«. Vzpored je tedaj zelo zanimljiv; nadejamo se najboljšega uspeha.