V Gorici, v sredo dne 28. novembra 1906. Tečaj XXXVI. Tihaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto , Jj nri predpoldne ter stane po poŠti prejemana °r v Gorici na dom poSiljana: 8:1 ,,.0 .....13 K 20 v, aH gld. 660 ^J, '......6 > 60 » » » 3-30 &!ta.......a . 40 . . . 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin, SO CA" in,a naslednje izfedne^pTilogevObriR)-.v etu „Kaiipot po Goriškem in GradiSCanskem" in jalipot po IjublJani in kranjski* mestih", dalje dva-tV * iotu .Voini red železnic, parnikov in poštnih > «ei"ter «iescCtt0 Pril°S° ^Slovenski Tehnik". \arrfnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici J. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskanj A. Oakšček. ^ *a naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oolasi in poslanice se raSunijo pa Petit-vrstali če niaso 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka "¦sta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — _ Eek*.atne in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za H"ko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredak!« Dr. K Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospod i ulici 8t. 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom jo mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. .dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah iu praznikih od 9. do 12. dopoludne. Fpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. ,, Naročnina, reklamacije in druga reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. ' „PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. HO. *So5i in »Primorec« so prodajata v Gorici v nagih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaUščni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakaraiLaVrendiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meijavee) tiska in zal. Pesnik Simon Gregorčič. Na mrtvaškem odru. Njegov križev pot je bil končan. Oblekli so ga v mašnikovo oblačilo ter položili na mrtvaški oder. V roke so mu stisnili kelih — kelih trpljenja. V črno so odeli sobo, prinesli so zelenja, in prižgali sveče. Za častno stražo so stali ob strani po 2 ali 4 Sokoli. Ljudje so hodili kropit celo nedeljo. Od jutra do večera je Šla do Gregorčičeve krste iomarska pot. Mladi in stari, vse je hitelo, da vidi Še enkrat prijazno lice pesnikovo, prijazno kljubu globokim sledovom duševnega trpljenja. Lep mrlič. Jokale so gospe, gospodične, solze so kapale na lice zrelim možem, vsakdo je odhajal ginjen, rosnih očij. Prišel je tudi nadškof in knez. Dolgo časa je molil ob odru: gledal mu v obraz, težko se je zdržaval joka. Toliko solza resnične žalosti ni bilo kmalu izplakanih pri mrtvaškem odru. Po mestu je viselo s hiš več črnih zastav. Kipar Peruzzi iz Ljubljane mu je vzel masko, naslikal ga je profesor Gvaiz, fotografiral Jerkič. Zvečer ob 7. uri so zaprli krsto. Pogreb. Pogreb se je vršil v ponedeljek i dopoludne. Živo je bilo že pred 8. uro po ulicah; ob 8. uri pa se je kar trlo | občinstva na obsežnem Goriščeku. Sprevod se je vil z Goriščeka po določenem [redu. Križ so nosili 3 semeniščniki. Sledili so deški razredi Šolskega doma, deška vadnica z vencem in napisom: Šolski, dom meeenu-pesniku, realka, ve- j Rec SQ nosili slovenski realci, gimnazij z lepim vencem in narodnim trakom z napisom: Slavnemu pevcu goriški gimnazijci, frančiškani, kapucini, častna straža: Sokol iz Gorice z zastavo, Pr-vačine in Solkana v 9 vrstah, na Čelu brat dr. Pranko, starosta Solkanskega Sokola, sledil je voz obložen z venci, različnimi lepimi venci, mnogi z narodnimi trakovi. Pred vozom s krsto je stopalo 8 duhovnikov, duhovnik ob-rednik je bil dr. Gabrijelčič, ravnatelj osrednjega semenišča v Gorici. Prišel je mrtvaški voz. Krsta navadna. Na krsti kelih in baret. Ob krsti so stopali višesodni svetnik Gabrijelčič, dr. Piki, poslanec Berbuč, dr. Pavietič, dr. Dereani, profesor ČJebular, v drugi vrsti po 3 semeniščniki, v tretji častna straža na vsaki strani 3 Sokoli. Za vozom.so stopali sorodniki in bližnji so-rojaki, duhovniki, uradniki, profeborji, društva, slovensko bralno in podporno društvo z zastavo, kat. del. društvo z zastavo, obilo gospode in priprostega ljudstva, učiteljišče z vencem in trakovi, narodne gospe z vencem in trakovi, nad 4000 ljudi j se je udeležilo tega pogreba. Ni bilo kmalu takega pogreba v Gorici. Prišli so k pogrebu ljubljanski župan Ivan Hribar, župnik Vrhovnik iz Ljubljane, župnik Aljaž, pisatelj Meško iz Koroške, mons. Trinko iz laškega Vidma, dvorni svetnik Klo-dič-Sabladoski, zastopnika beneške Slovenije, notar Gruntar in okr. sodnik Višnikar iz Ribnice, dvorni svetnik grof Attems, baron Winkler. »Slovenska Matica« je položila lep venec, istotako župan Hribar. Zastopana so bila akade-mična društva »Triglav« po predsedniku Tanjšku, »Slovenija«, ak. fer. društvo »Adrija«. Pred hišo žalosti, ko so polagali krsto v voz, so zapeli gimnazijci žalo-stinko »Nad zvezdami«, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku pa je zapel moški zbor pevskega in glasbenega društva »Blagor mu«. Peli so jako lepo, lepo je bilo tudi petje duhovnikov. Cerkev je bila natlačeno polna, zunaj pa po šir- nem Travniku glava pri glavi. V cerkvi je bil tudi nadškof in knez. Prišel je že prej tje s svojima kaplanoma ter molil. Sprevod se je vil po istem vspo-redu nazaj na Gorišček. Prodajalne po Gosposki ulici, na Kornu in Korenski ulici so bile po večini zaprte. Vse polno ljudstva na ulicah. Na Goriščeku smo se poslovili. Ko so prelagali krsto na drugi voz, s katerim so ga odpeljali v gore, mu je govoril v slovo poslanec Berbuč. Govor poslanca Berbuča : (Obrnjen proti krsti,) In sedaj tudi Ti. dragi Simon, nas zapuščaš, — tudi Ti se vračaš nazaj v planinski raj, kamor Te je vedno vlekel »zlatih dni spomin«! In zakaj ravno sedaj, »--- ko tam zimski dan visi nad bregom, čez dol besni leden vihar, in gozd in plan ječi pod snegom« V Zakaj ravno sedaj ? »Gloj, tu ta dolinski svet, te zlate vinsko griče, To nič, Te nič ne miče njih južni sad in cvet?* »In tudi to Ti nič ni mar, da prijatlji srčnovdani Ti kličejo: — Ostani, Nikar od tod, nikar !« (Obrnjen proti občinstvu.) Prijatelji dragi, zastonj so vsi naši vzdihi, zastonj je moj klic! Nesprosna smrt je za vedno zatisniia oči pesniku, ki tu spi, zatisnila oči apostolu miru, oznanjevalcu ljubezni do Boga, do domovine in do slovenskega naroda. Noben klic ga ne zdrami. Prenehalo je biti srce, ki se je neizmerno veselilo vsakega napredka med nami, vsakega uspeha, srce, ki je živelo le za Boga in za srečo in slavo slovenskega naroda. Umrl je mož, jeklen značaj, kateremu ni bila osoda nikdar mila, a vkljub temu ga ni nikdar upo-gnila. Umrl je pesnik Simon Gregorčič in se vrača nazaj v svoj ljubljeni planinski raj ter nas zapušča za vedno. Za vedno ? — Ne! Nikakor ne! Le njegovi zemeljski ostanki se vračajo v domovino, da najdejo mir v. domači grudi, dočim ga svet njemu ni privoščil, ni dal; a proizvodi njegove muze bodo vedno živeli med nami, njegov duh bode vedno piaval nad slovenskim narodom ter učil njihove sinove še v poznih letih ljubezni do Boga, do domovine in do naroda. A on je bil naš, je naš in ostane naš, vedno bode živel med nami in med slovenskim ljudstvom. Nikdo, tudi smrt, ta kruta smrt, ga ne iztrže temu ljudstvu. V očigled tem dejstvom, kaj naj tu razpravljam, o čem naj govorim? Naj bridko zdihujem za njim, ko »— našel je na božjem nebu, kar tukaj je zastonj iskal»? — kakor je sam peval o svojem prijatelju Stresu. Naj pojem slavo možu, katerega dela slave ? Naj ustvarim — bodisi tudi le majhno sliko o njegovem zlatem značaju, o njegovem trpljenju in življenju, o njegovi ljubezni do ne 5da, o njegovih delih itd.? Menim, da tu ni pravi čas za to in tudi ne primerno mesto; uverjen sem tudi, da nikdo tu tega ne pričakuje. Namen mi je le in naloga, da se v malih in priprostih besedah poslovim od velikega genija zemeljskih ostankov, ki se izročajo materi zemlji. (Obrnjen zopet proti krsti.) Izvršujoč ta namen in to nalogo, obračam se zopet do Tebe, dragi Simon: »Kmalu bo& mirno tam spal, na griču zelenem ob Soči, Vam mrtvim živo sumljajoči, tam gori pri svetem Lovrenci, Kmalu stal Ti bo grob, »kjer Tvojih pradedov nebrojen spi trop.« Obljubil si, da tačas vsak dan ob polnoči zapustiš svoj grob hladan in gledal bodeš, kaj dela Tvoj rod. A jaz dostavljam še prošnjo: Blagoslovi tudi z nebeških višav svoj rod, blagoslovi slovensko ljudstvo! S to prošnjo pre-idem h koncu. V imenu Tvojih prijateljev, v imenu znancev in Čestilcev, sploh Tartarin iz Tarascona. »Na Francoskem je vse nekoliko taraseonsko.« napisal fllphonse Daudet; — preuel 3. fiflcin. (Da.je.) »Ali ste kaj ustrelili?" J, seveda... še precej... poglejte!" In alžirski lovec mu pokaže svojo lovsko torbo, polno kuncev in slok. n Kako t V torbi jih imate V... Ali jih de-vate v bvojo torbo?" «No, kam pa hočete, da bi jih dal?" n Toda to ao... to so pač majhni..." »Majhni in tudi veliki," pravi lovec. In ,|Ler se mu mudi domov, dohiti z dolgimi ko-raki svoje tovariše. Neustrašni Tartarin ostane vsied prese--nečenja kakor priraščen na cesti. Nato treno-fc !, pomišlja ia ^ Pravi: „Bah, to so bahači I... Kirav nič niso ustrelili...« In po teh besedah ipdaljuje 3VOjo pot. ILf ???.in ^'adJe P^tajajo redkejši in red- E"i °Č.Se bliža' in Pameti so vsak hip |Nazlouiej8l..( Tartaritt h Tflragcona kQraka- |p pol ure, nato pa obstane... iat« n«?\Tje že' brezmeseena, todazvezd- 1 ,la kT.ni M ce6tl" VeQda' J«™* d« ^ ni8°poštni vozovi in d* p*>- tovoljno pač ne hodijo po glavni cesti. Zato krene po polju... Pri vsakem koraku se spod-takne ob jarek, grm ali korenino. Toda za to se ne briga in koraka vedno naprej... Nato naenkrat — stoj! „Leva čutim," si pravi naš junak in voha s svojim nosom na desno in na levo. — ' Puf! Puf! Tartarin je v prostrani, divji puščavi, prerasli s čudovitimi orijentalskimi rastlinami, katere nas spominjajo divjih zverij. V tajnost-nem svitu zvezd se njihove povečane sence v vseh smerih plazijo po tleh... Na desni nerazločna gorska masa, morda Atlasi... Na levi nevidno, temno šumeče morje... Vsekakor primerno prenočišče divjih zverij... Z eno puško pred seboj in z druge v roki, poklekne Tartarin na eno koleno ter čaka; čaka eno uro, čaka dve uri... Nič!... Tu se spomni, da je čital v svojih knjigah, da veliki preganjalci levov ne gredo nikdar na lov, ne da bi vzeli s seboj majhnega koz-liča, katerega privežejo nekaj korakov pred seboj, ga potegujejo z vrvico za nogo in ga tako prisilijo, da meketa. Ker Tarasconec nima s seboj kozliča, se mu porodi misel, da ga lahko posnema, in junak prične meketati kakor koza: „M6! Me!..." V začetku mekeče zelo tiho, kajti v dnu svoje duše se še vedno nekoliko boji, da bi ga lev ne slišal... Nato, ko vidi, da nihče ne prihaja, prične meketati glasneje: „MoL. Me!..." Še vedno nič!... V svoji nestrpnosti ponovi kar najkrasnejše večkrat zaporedoma: „Me!... Me!... Me!..." in sicer s tako silo, da njegov kozlič postane podoben volu... Naenkrat se pojavi pred njim nekaj črnega, velikega. Tartarin umolkne... Žival se sklone, voha po tleh, skoči kvišku, se obrača, oddirja, se zopet vrne in obstane... To je lev, noben dvom ni več mogoč!... čisto jasno je videti njegove štiri kratke noge, njegovo strašno grivo in oči, velike oči, žareče v temi... K licu! Ogenj! Puf! Pul!... Storjeno je. Nato hitro skok nazaj in lovski nož v roko! Tartarinovemu strelu odgovori strašno rjovenje. »Dovolj ima!" vsklikne dobri Tartarin, se vpre na svoje silne noge in se pripravi, da sprejme zver na primeren način; toda zver je dobila več, kakor si misli Tarasconec, in rjovC odbeži v najhitrejšem diru... Toda Tartarin se ne zgane in pričakuje samice... Saj je tako predpisano v njegovih knjigah! K nesreči samica ne pride. Po preteku dveh ali treh ur se Tartarin čakanja naveliča. Zemlja je vlažna, noč postaja hladna, in od morja sem prične pihati oster veter. „Če bi nekoliko zaspal in tako počakal dneva?" si pravi, in da bi se zavaroval proti revmatizmu, se zateče k svojemu šotoru... Toda vraga! Ta šotor je bil tako duhovitega sistema, da ga Tartarin nikakor ne more odpreti. Trudi in poti se celo uro, toda prokleti šotor se ne odpre... So dežniki, ki si privoščijo veselje, da vam pri največjem nalivu narede kaj takega... Naveličan neuspešnega prizadevanja, vrže Tarasconec šotor na tla in leže nanj, preklinjajo kot pravi Pro-vencalec. „Ta, ta, ra, ta, tarata!"... „Kaj je to V" vsklikne Tartarin, naenkrat se prebudivši. To so trombe afriških lovcev, ki v svojih kasarnah v Mustafi trobijo buduico... Preganjalec levov ostrmi in si mane oči... Saj je vendar mislil, da je daleč v puščavi!... Toda ali veste, kje je bil? V ogradi, zasajeni z artičokami, na vrtu, polnem zelja in pese. V njegovi Sahari raste zelenjava... Čisto pred njim leži na prijaznem, zelenem pobočju gornja Mustafa, in bele alžirske vile žare v rosi prebujajočega se dneva. Mislil bi, da je med gradovi in vilami v marseilleski okolici. Mestna in vrtna fizijognomija te speče dežele vzbudi v ubogem možu veliko začudenje in ga spravi v silno slabo voljo, „Ti ljudje so blazni," si pravi, „da sade svoje artičoke v bližino levov... kajti končno vendar nisem sanjal... Levi prihajajo prav do aem... Tu je dokaz." Dokaz so sledovi krvi, ki jih je pustila za seboj bežeča žival. Sklonjen nad to krvavo sledjo, s pozornimi oči in s samokresom v roki prodira hrabri Tarasconec od artičoke dO Si 96. v imenu, slovenskega naroda izročam Ti zadnji pozdrav: Z Bogom, Simon, z Bogom! Počivaj mirno v domači zemlji! Žemljica Ti bodi lahka! Polni zbor pevskega in glasbenega društva je zapel — Nazaj v planinski raj! Globoko iz src je Sla ta pesem pevcem in pevkam, bila je povsem primerna, saj se je izpolnila pesnikova želja, da gre nazaj, v planinski raj. O tej pesjni je rekel pesnik, da je najlepša, da mu je najljubša. Ko jo je slišal nekoč v Ljubljani pri koncertu Glasbene Matice-;- je plakal. G. dr. Oswald je govoril v imenu mladine: »Veliki pesnik! Vimenu naše mladine Ti zakličem na pot »nazaj v ^planinski raj« srčni; ZbogomJ«________ Voz se je začel premikati. S klobuki in z robci -se je poslavljalo mno-gobrojno občinstvo. Vreme je bilo izredno krasno. V Solkanu Sokoli so korakali naprej. Na Solkanskih tleh je sprejela sprevod Solkanska Čitalnica z zastavo in občinsko stara-šlnstvo. Pevci so zapeli žalostinko. Ob Solkanskem pokopališču so mu zapeli slovo. Povsodi polno občinstva. V Kanalu so vihrale slovenske zastave črno ovite. Čitalnica, občinsko starašinstvo, šolska mladina, vse polno občinstva je pričakovalo sprevod ob uhodu v Kanal. G. Al. Križnic je po kratkem nagovoru položil venec na voz. Pevci so mu zapeli. Pri Skalabonu je voz počival. V Roči-nju ni bilo nikakega sprejema, le obilo občinstva. Veličasten sprejem so pa pripravile združene občine Tolmin, Volče, Sv. Lucija. O tem ta dopis : Tolmin, 26. XI. 0t>. Še letos poleti je poročala „Soča" o lepem sprejemu, ki ga je priredil tolminski trg ponosu naših gora pes-mku Simonu Gregorčiču. In kdo bi si mislil, da bomo morali tako kmalu prirediti temu velikemu možu drug sprejem, sprejem, ki pomeni zadnje počaščenje. Neizmerna bolest se je polotila vsakega izmed nas, ko smo začuli iz Gorice pretužno vest, daje zatisnil za vedno svoje oči najboljši sin naših gora. Takoj so zaplapoiale v Tolminu, Sv. Luciji in Volčah slovenske trobojnice s črnimi trakovi, da naznanijo vsem smrt velikega pesnika. Danes, ko se je vračalo truplo pesnikovo „Nazaj v planinski raju, se je zbral ves Tolmin v Volčah, da zadnjikrat počasti svojega slavnega pesnika, videli smo pa tam tudi lepo število zastopnikov iz Sv. Lucije. Vdeležila so se sprevoda po zastopnikih društva B Čitalnica", »Rokodelsko bralno društvo", „Slov. plan. društvo" in „Učiteljsko društvo za tolminski okraj". Kor-porativno se je vdeležila pogreba „Požarna straža" v paradi. Tudi šolska mladina je pol-noštevilno prihitela, da spremi našega pesnika- miljenca k zadnjemu počitku. Tolminski rodoljubi so si nabavili tudi krasen venec z narodnimi trakovi, da ga polože na krsto. Prihitelo je v Volče tudi skoro vse tolminsko uradništvo. Precej dolgo smo čakali na voz iz Gorice. Ko pa je slednjič dospel, zavladala je v srcih vseh ona slovesnost, ki preveva ob takih trenotkih srca, polna brezmejne žalosti ob izgubi nekaj nenadomestljivega. Ko so duhovniki iz Volč, Tolmina, Sv. Lucije in Ponikev odpeli svoj koral, zapel je tolminski pevski zbor prekrasni „BIagor mu". Nato se je premikal sprevod dalje. Špalir je tvorila tolminska požarna straža. Ko pa je sprevod dospel do mesta, kjer se loči cesta proti Kobaridu od one proti Tolm: u, so se nekateri oddaljili, drugi pa so spremili sprevod do Kobarida ob bistii Soči. Dohod ? Kobarid. Luna je prijazno svetila nad tiho Soško dolino, ko je prišlo iz Kobarida več kočij nasproti, — in pogrebni sprevod se je bližal ob 7. uri v '? Idrsko, 20 minut od Kobarida. Pred vasjo je bilo vse živo . e^rpno čakajočega občinstva. Ognjegasci iz Kobarida 1 in Idrskega so tvorili špalir z gorečimi sve-' čami v rokah. Poleg Idreev je bilo veliko Ko-' baridcev: čitalničarji z zastavo, ono isto, ki » jo je kupilo kobariško ženstvo Čitalnici, ko jo J je ustanovil kaplan Simon Gregoruč, — bili so tam zastopniki starašinstva, olepševalno društvo, odposlanci društva „Svoboda" v Sta-remselu, kobariško uradništvo v polnem številu. Prav številno je bilo zastopano narodno ženstvo, med njim duhovna mati Gregorčičeva, gospa Ana G a b r š č e k, ki je z bogato 1 radodarno roko pomagala v svet novomašniku Simonu Gregorčiču. — ! Kobaridci so 1. 1872. s solzami pustili i iz Kobarida kaplana Simona Gregorčiča, cela cerkev je glasno plukala, ko je jemal slovo. [ Takrat še niso vedeli, da je ali da bo slaven mož, ali ljubili so ga vsi njega, kakoršen je bil. In v ponedeljek so zopet sprejeli v svojo ' sredo s solznimi lici — truplo slavnega pesnika Simona Gregorčiča. — Vasici Idrsko in Mlinsko sta bili razsvetljeni. S tiho turobnostjo in ob svitu polne lune se je bližal sprevod Kobaridu. Tu je bilo razsvetljeno sleherno okno, posebno krasno ves kobariški glavni trg; s hiš so plapolale črne zastave ali trobojnice, odete v črnino. Ko so utihnili zvonovi v Idr-skem, so doneli kobariški zvonovi v tiho noč ono resno in turobno monotonno žalostinko, ki trga človeška srca. — Rakev so prenesli . v cerkev. Požarna bramba je oskrbela častno stražo celo noč. K sv. Lovrencu. i Drugo jutro takoj po 7. uri so pričele ' obredne molitve. 10 duhovnikov je opravljalo 1 sv. maše; glavno n(Sšo je služil sam dekan 1 ob asistenci več duhovnikov. Peli so domači pevci. — Proti 9. uri se je jel pomikati sprevod od cerkve proti Soči: Šolska mladež, požarna bramba (došel je sem celo oddelek ' ognjegascev iz Tolmina), občinski zastop, Čitalnica z zastavo, izobraževalno društvo z zastavo, in silno veliko občinstva. — V Ladrih na oni strani Soče so se pridružili taniošnji domačini. — Pod gričem sv. Lovrenca so preložili rakev na priproate nosilnice, ognjegasci so nosili vence, — in sprevod se je jel polagoma dvigati po bregu navzgor. Ni bila lahka ta pot. — Ali kako se vzradosti človeško oko na vrhu. S prijaznega grička tik nad ono Sočo, katero je pokojnik tako krasno opeval, je diven razgled po celi dolini in na planine. Sivi očak Krn gleda doli na to pokopališče. — Jama je izkopana tik cerkve proti jugo-vshodu. Rakev so nesli v cerkev. — Tu stopi pred oltar vikar iz daljnega Sedla v Kobari-Škem Kotu, ki se sicer piše tudi Simon Gregorčič, ali je doma iz Krna in s pesnikom ni v sorodu. — In tu je imel ta srboriti pop propoved, ki je kila škandalozna breztaktnost in skrajno predrzno izzivanje in žaljenje — ogromne večine udeležencev. Ves govor je bil nesramen pamflet na pesnika Simona Gregorčiča. Povzdigovaje v deveta nebesa velkosti in vzvišenost duhovščine nad vsemi stanovi, politični boji, celo volitve, liberalci in frama-zoni, zlobno tendencijozno namigovanje na slovenske naprednjake, klofute na levo in desno, samo tje ne, kamor bi bilo treba: eto neznansko dolgi pamflet izpred oltarja. Omenjal je tudi, \< liko je moral Gregorčič trpeti v Življenju, csa, bilje celo mu cenik! Ali čujte, kaj je lagal izpred oltarja ta zbesneli far S Zdihnil je, da so mu vse take bolečine delali — podložniki! Ni povedal, da so ga Bpodložniki" ljubili, da so jokali, ko jih je zapuščal, — marveč da so ga rezali do krvi škof Mahnič, kardinal Missia, kancler Kravanja, dekan Hvalica, župnik Brezavšček, vikar Žnidarčič, — da so ga mesarili »Rimski Katolik", in tista nesramna farška cunja, ki se imenuje „Slovenec" in ki zdaj hoče Gregorčiča reklamovati za-se, dasi ga je pokojnik do zadnjega diha zaničeval, dočim je dobival do smrti „Slov. Narod", — vsega tega pa ta zbesneli drviš ni povedal. Poslušalci iz Kobarida in Tolmina so zabavljali, zunaj cerkve so se slišali ogorčeni klici: „Škandal! Niti tu ue more pustiti na miru politike, še tukaj in že zdaj agituje za vol!fve!" — In res je odSlo več ljudij pred koncem. Tudi med ognjegasci se je širil klic, naj bi demonstrativno odšli. Treba je bilo pomirjevalnih besed..., da ni došlo do neprijetnih prizorov ob — odprtem grobu velikega pesnika Simona Gregorčiča. Po dolgotrajnem klobasarstvu, ki je kazalo v vsaki besedi zbesnelo strast pristno farškega fanatizma, je bila še maša in potem zadnji korak — položitev rakve v grob. To je bilo hitro končano, — in duhovniki so jo takoj odkurili. Brez njihovega dovoljenja ni smel nfodo govoriti. In res ni nikdo govoril ob odprtem grobu slavnega našega pevca Simona Gregorčiča. Ostalo je pri pamtietu v cerkvi!1 S tako rezkim zaključkom se moramo posloviti za danes od pevca po milosti božji! Tako daleč sega brezobraznost naših politiku-jočih farjev! Pokojni Simon Gregorčič je cesto v najožji družbi, v kateri se je razvnel, lop^ s pestjo po mizi in bolestne klical: „to farji, farji, farji, ne duhovniki I" — Xli 0° je bil uzoren duhovnik, katerega je ljudstv* obožavalo, zato so ga črtili — farji, ki s 1 s peklensko zlobnostfo sekali občutljivein srcu krvave rane, dokler niso zadušili v niem tistega Simona Gregorčiča, kakoršen je bil d 1. 1882., ko je izšel I. zvezek „Poezij' In potem, ko so duševno in skoro tudi fizično ubili velikega genija in proroka-pesnika, p0 tem so se mu začeli hliniti prijateljem in škof Mahnič ga je hotel celo posetiti/ a] i Gregorčič ga je odslovil, ni ga'mara] sprejeti! O podli hinavci! Z vami obračuna stvarna kritika zdaj, ko vaša peklenska roka ne more več škodovati tako blagemu, ta^ vzvišenemu nad vami bitju, kakoršen je bil veliki narodov ljubljenec, pesnik-prorok Simon Gregorčič. Slaua njegovemu spominu! Oporoka. Oporoko pesnikovo so odprli v soboto v navzočnosti g. profes. Ivančiča, katerega je določil pokojnik za izvr*e'. valca oporoke. Glavni dedič je »Šolski Dom«. Določa tudi, da naj se ga po. koplje na LjubuŠnjem pri Sv. Lovrenci da ima biti pogreb navaden ter da ga ne sinejo raztelesiti. Sožaljke. Prišlo je več sožaljnih brzojavk iz Ljubljane, Trsta, Dunaja, iz Celja je brzojavilo tudi slovensko trgovsko društvo: »Globoko užaljeni na izgubi našega dičnega pesnika izražamo svoje sožalje.« Iz Maribora je brzojavila »Slo-venska Čitalnica«. V proslavo spomina pesnika Simona Gregorčiča so nabrali v Trstu 100 K. V Gorici se je daroval? mnogo »Šol. domu«. V Celju so sprožili misel, naj so začne nabirati za Gregorčičev spomenik; baje je že nabrana neka svota v ta namen. Časniški glasovi. »Slov. Narod" piše, potem ko m-znanja pesnikovo smrt ter navaja živ otopi?, meu drugim tako-le: „Na Gradišču je Gregorčiča zadela hudobija fanatičnih duhovskih sobratov. Čim so izšle njpgove prekrasne večnolepe pesmi, so začeli duhovniki proti njemu besen in nad vse hudoben boj. Na čelu teh ljudi je stai Mahnič, sedanji krški škof, in je vodil to gonjo toliko strastnejše, ker ga je Ščuval in podpiral takratni ljubljanski Škof nesrečnega spomina Missia. Ljut preganjalec Gregorčičev je bil tudi.goriškega nadškofa Zorna kaiieels: Kravanja. Hudobija in sovražnost teh fanatičnih ljudi je segala tako daleč, da je mora! Gregorčič iti v pokoj (!!!) 1. 1881!. Določilo se (Dalje u prilogi.) artičoke ter pride končno na majhno ovseno polje... V poteptani travi kaluža krvi, in sredi te kaluže ieži z veliko rano na glavi... uganite, kdo! „Za Boga, vsekakor levi..." Ne, ampak osel, eden onih malih oslov, ki so običajni v Alžeriji in se tam doli splošno imenujejo bourriquoti. VI. Prihod levinje. — Strašna borba. — »Sestanki samcev". Prvi Tartarinov čut pri pogledu na nesrečno žrtev je čut nevolje. Saj je pa tudi razlika med levom in oslom tako velika!,.. Drugi njegov čut je zgolj pomilovanje. Ubogi osel je tako lep; njegova zunanjost je tako dobrohotna! Koža na njegovih bokih je še topla ter se dviga in pada nalik valu. Tar-tarin poklekne in poskuša s koncem svojega alžerijskega pasu, vstaviti kri, pritekajočo iz rane nesrečne živali. In ta veliki mož neguje tega malega osla, to je nekaj tako ganljivega, da si tega ne morete predstavljati. Ko se dotakne pas rane, odpre osel, katerega minute so že štete, svoje veliko sivo oko in pomiga dvakrat ali trikrat s svojimi dolgimi ušesi, kakor da hoče reči: „HvalaL. Hvala!../ Nato se njegovo telo še poslednjič krčevito zvije od glave do nog, in več se ne zgane. »Sivec! Sjr icl" zakliče naenkrat glas, tresoč se strahu, j>ti hip se v sosednem grmu zganejo veje... Tartarin ima komaj toliko časa, da skoči kvišku in se pripravi na obrambo... To je levinja! Bliža se mu, strašna in rjoveča, v osebi stare Alzačanke, oborožene z velikim rdečim dežnikom, in kliče svojega osla s tako silnim glasom, da odmeva po celi Mustafi. Gotovo bi bilo za Tartarina boljše, če bi imel pred ieboj mesto te strašne starke razjarjeno le-vinjo... Zaman si nesrečnik prizadeva, da bi jej razložil, kako se je zgodilo, da je smatral njenega sivca za leva. Starka misii, da se hoče iz nje norčevati ter s silnim kričanjem in preklinjanjem prične vdrihati po junaku s svojim dežnikom. Nekoliko zmeden, se Tartarin brani kakor more, odbija vdarce s svojo puško, se poti, sopiha, skače in kriči: 3Toda, gospa... toda, gospa..." Vse zastonj. Gospa je gluha in vdriha po njem naprej z vso svojo močjo. K sreči pride na bojno polje tretja oseba. Bil je to Alzačankin mož, tudi Alza-čan, po svojem stanu krčmar in pri tem izvrsten računar. Vide\ s kom ima opraviti in da je morilec pripravljen plačati ceno svoje žrtve, razoroži svojo Ženo, in sporazumejo se. Tartarin plača dvesto frankov; osel je bil vreden kakih deset. To je navadna cena bourriquotov na arabskih trgih. Nato pokopljejo ubogega sivca pod figovo drevo, in Al-začan, ki ga spravi taraseonski denar v zidano voljo, povabi junaka, naj pride na malenkost v njegovo krčmo, nekaj korakov od tod ob glavni cesti. Lovci iz Alžira so vsako nedeljo prihajali k njemu zajutrekovat, kajti tukajšnja rav- nina je bila zelo bogata divjačine, in dve milji okoli mesta ni bilo boljšega kraja za kunce. „In levi?" vpraša Tartarin. Alzačan ga ves začuden pogleda. nLevi?" „Da... levi... Ali jih kdaj vidite V" vpraša ubogi mož že z nekoliko manjšo samo- Krčmar se spusti v smeh. „Ah, hvala lepa za leve!... Kaj bi počeli ž njimi V" „Toda ali jih v Alžeriji sploh ni?u... „Pri moji duši, jaz nisem videl še nobenega, in vendar prebivam v tem kraju že dvajset let. Pač pa se mi zdi, da sem slišal govoriti... Zdi se mi, da so časopisi pisali o tem... Toda to je še mnogo dalje, tam doli na jugu... Ta hip pridejo h krčmi. To je predmestna krčma, kakoršne je videti v Vanvesu ali Pantinu, s suho vejo nad vrati, z naslikano biljardno palico na zidu in z nedolžnim napisom: »SESTANKI SAMCEV«. Sestanki samcev!... O Bravida, kakšni spomini! VII. Poglavje o omnibusu, o Mavreski in o vencu iz jastninovega cvetja. Ta prvo nezgoda bi bila marsikomu vzela ves pogum; toda tako hrabri možje kakor Tartarin se ne dajo tako lahko poraziti. „Levi so na jugu", pomisli junak. „No, prav, pa pojdem na jug." In ko povžije poslednji košček zojutreka. takoj vstane, se zahvali svojemu gostitelj-objame starko brez vsake jeze, potoči ;«.'• slednjo solzo za nesrečnim „sivcemK in hitro krene proti Alžiru s trdnim sklepom, da as-loži svojo prtljago in še ta dan odpoi"j:' na jug. K nesreči se mu zdi cesta, vodečav Mustafo, mnogo daljša kakor včeraj. Solne? ga žge, in prah ga nadleguje! In šotor j? tako težak!... Tartarin ne čuti dovolj raoei,^ bi se vrnil v mesto peš, in da prvemu omnibusu, ki se pripelje mimo, znamenj? tor vstopi vanj... Ah, ubogi Tartarin iz Taraseouu- K°' liko boljše bi storil za svoje ime in za ST°J° slavo, da ne vstopi v ta usodepolni voz in ^ peš nadaljuje svojo pot, kljub nevarnosti. ^ se zgrudi pod težo soparnega zraka, šotora in težkih dvocevnih risanic... Ko vstopi Tf rtarin, je omuibus poln. J ozadju sedi, skrivaje nos v svoj brevijarij. alžirski svečenik z dolgo črno brado, njew nasproti mlad mavriški trgovec, ki puši nwL'n* cigarete; potem malteški mornar in štirial1 pet Mavresk, ki imajo obličja zastrta z be platnom in jim je videti samo oči. Te dantf se vračajo s pokopališča Abd-el-Kader; tod» kakor se zdi, ta obisk mrtvih na nje ni VF val posebno žalostno. Slišati je, kako se p«"1 svojim platnom smejejo in šepetajo terneptf stano grizejo sladčice. Tartarinu se zazdi, da se mnogo oziff po njem. Zlasti ena, ta, ki mu sedi baš "9' sproti, vpre svoj pogled v njegove oči in i Prilaga Jato." *t.9B. z dne 28. novembra 1306. m je pokojnine najproj ___iUO goldinarjev. A potem ;j40 goldinarjev. A Še na leto, tedaj niso ne- hali preganjalci. Novi vikar na Gradišču, 7,,idarčič, se je pridružil preganjalcem in zgo-i'lo se Je> lla se Je vzornemu m brezmadežnemu duhovniku in velikemu pesniku prepovedalo javno maševanje, Gregorčič je smel maševati samo pri zaklenjenih vratih in k maši se *i smelo^voniti. T^^ zarode strani smo Domače in razne nouice. Hagla Smrt. S Trnovega: „Dne 27. t. m. je nagloma umrl na lovu na divje koze gospod Iyan Mosettig, c. kr. gozdni nadzornik. Zadela ga je srčna kap. V tolažbo žalostnim ostalim naše presrčno sožalje na uenadomestni izgubi tvo svojemu ogorčenju dalo izraza s tem, daje trumoma hitelo pred cerkev in tudi v najslabšem vremenu molilo pred cerkvijo, ko je Gregorčič za zaklenjenimi vrati maševal. Do 1. 19°2- Je ostel Gregorčič, n«.^rajdišč.^, potem se je preselil v Gorico. Prvi zvezek Gregorčičevih poezij je založil notar Gnmtar. V treh mesecih je prodal 2000 izvodov in pesnik je dobil ves čisti dobiček to je 1000 gTd. Za drugr in vse daihje ponatise tega zvezka je knjigar Bamberg plačal S0O gld. Drugi zvezek je s posredovanjem žnpana Hribarja založil Jos. Gorup, ki je pesniku plača) 3000 gld. honorarja in za imetje zvezka 1500 gld. S tem denarjem si je Gregorčič kupil pos<**«» n* Gradišču' in si oniw„očil eksistenco, ko so ga z beraško penzijo zapodili v pokoj. Lahko si je misliti, da se mu ni dobro godilo, ko je moral živeti od neznatne pokojnine in od malega dohodka svojega posestva. A prijatelji ga niso zapustili. Čast bodi zlasti trnovskemu župniku. v Ljubljani, Ivanu Vrhovniku, ki je redno pošiljal Gregorčiču za maše in mu s tem lajšal življenje." Vsi slovenski listi pišejo o smrti pesnika Gregorčiča jednako simpatično. Med laškimi v Gorici so omenjali smrt »Gazzettino Popo-Inre" in „L' Eco", „Corriere" pa je padel tako nizko, da ga je blatil z „italijanožrcem" ! DOPISI. Il GfirtM. — Podružnica slov. plan. društva v Cerknem, katera je bila ustanovljena pred !\ leti, nadela si je nalogo zgraditi planinsko kočo na Poreznu. Niso še pretekla cehi tri leta društvenega obstanka, ko imamo čast naznaniti javnosti, da planinska koča vže stoji na vrhu Porezna v višini 1631 m, odkoder se ti nudi krasen razgled po slovenski domovini. Koča je zidana iz masivnega kamenja ter na zunanji strani „zafugana" s cementom. Dolžina koče znaša 8 m, širina G m. Ker je bila podružnica vsled gradnje koče denarno izčrpana, zato je koča začasno le s papo pokrita, kar se pa drugo leto z eternitora nadomesti. Drugo leto se koča opremi z notranjo opravo, in če nam bo sreča mila, da se popolnoma konča, se jo tudi slovesno otvori! Novi planinski dom oznanjaj obiskovalcem, da prebiva tod čvrst slovenski rod. izvedeli, da se spomladi premestijo ti-le peš-polki: 7. pešp. iz Gradca pride v Gorico; 27. iz Ljubljane v Pulj; 17. iz Celovca v Gradec; 47. 'iz Gorice v Ljubljano; 87. iz Pulja v Celovec. , /* • Vsa hvala in čast onim drugorodnim trgovcem, ki so se drage volje odzvali vabilu od naše strani, da naj zapro za časa pogreba pesnika Simona Gregorčiča svoje prodajalne. J?okazali so lepo sočutstvovanje s Slovenci, ko je nas zadela britka izguba. Njihov odziv je učinkoval kar najbolje na Slovence, ki so vedno pripravljeni pridružiti se tudi žalovanju njih, kadarkoli bi jih zadela taka izguba. Hvala jim! -•- Oslentatlvno so imeli odprte prodajalne v Gorici v Gosposki ulici za časa Gregorčičevega pogreba veletržec O r z a u, ki je zbogatel prav po oni cesti, po kateri so peljali Gregorčiča na Ljubušnje. Njegovi uslužbenci so stali na vratih ter delali opazke. Res je Orzan mastni starešir *, ali od te časti ni zbogatel; izgovor, da je starešina, bi bil smešen. Naravnost dolžnost njegova je bila ugoditi želji Slovencev. Posledice naj si pripiše sam. Solidarnost s tisto magistratovo kliko mu ne more prinesti nobenega haska, pač pa ga lahko spravi ob vse, kar ima. Odprto je imel Stei-ner, Valentinuzzi, Delpien, Delchin. Niso bili toliko delikatni, to1" 9 obzirni, da bi se bili odzvali prošnji ter -.idružili drugim svojim kolegom. Priporočamo jih Slovencem naj-topleje. — Samo on je skrunll njegov spomin, — Kakor- hitro se je raznesla Yest o smrti pesnika Gregorčiča po mestu, je stalo,vse pod mogočnim utisom njenim. V'stanovanjih, na ulici, v kavarni, v gostilni, vse je govorilo le o smrti pesnika, nekak svečan duh je legel na slovensko družbo. Dnevi žalosti so bili to, posvečeni le spominu Gregorčiča. Samo on ni občutil nikake pietete do umrlega pesnika, samo don Antonio ni imel miru. Če bi bili imeli naprednjaki kak političen shod, bi ga bili odpovedali, don Antonio pa si je mel roke, češ, v nedeljo bodo naprednjaki v Gorici mirovali, hodili kropit pesnika, jaz, ljubljenec naroda, pa jo pobrišem v Št. Peter na političen shod. In šel je. Pol ure proč od hiše žalosti je farbal in slepil ljudi ter tako skrunil spomin velikega svojega ožjega soro-jaka, svojega duhovnega sobrata. Če komu velja, pač velja prav dr. Antonu Gregorčiču krepki Greuterjev: Ptuj! Zaupni klerikalni shod v Št. Petru. — V št. Petru je bil v nedeljo zaupni shod Gregorčičev. V „Gorici" govori le o shodu, da je ne odtegne tekom celega pota. Kljub temu, da je dama zagaljena, kaže vse, — živahnost teh velikih, črnih očij, nežna, z zlatimi zapestnicami okrašena roka, ki sezdajpazdaj pokaže med gubami obleke, vse, zvok njenega glasu, njene gracijozne kretnje in skoro otročja glava, — da se nahaja za platnom miada, krasna, oboževanja vredna stvarica... Nesrečni Tartarin ne ve, ne kod, ne kam. Nema prijaznost teh krasnih orijentalskih očij ga vznemirja, razburja, mori; postaja mu gorko in nato zopet hladno... Da bi bila mera polna, se vmeša še da-miua opančica: Tartarin čuti, kako ta mala opančica stopi na njegov okorni lovski škorenj, stopi in teka po njem kakor majhna rdeča miška... Kaj storiti? Odzvati se na ta pogled, na to pritiskanje noge! Da, toda posledice... Ljubavna spletka v Orijentu, to je nekaj strašnega 1... In v svoji romantični južni domišljiji si dobri Tarasconec že predstavlja, kako pade v roke evnuhom, kako ga obgla-vijo, in celo, kako se ziblje ua morju, zašit v usnjato vrečo, s svojo lastno glavo ob boku. To ga nekoliko ohladi... Med tem se mala opančica igla naprej, in široko se odpirajo pred njim velike dči, podobne dvema žametasto črnima cvetoma, kakor da hočejo reči: »Utrgaj naju!"... Omnibus se vstavi. Dospeli so na Gledališki trg, na mesto, kjer se odcepi ulica BabAzoun. S prirojeno gracijo pritiskaje k sebi svoje zavoje, Mavreske druga za drugo izstopijo. Tartnriaova krasotica vstane poslednja, in pri tem se njeno obličje približa našemu junaku tako tesno, da ga obveje njen dih, združuje v sebi svežost mladosti z vonjem jasmina, muškata in sladčic. Tarasconec se več ne more ustavljati. Pijan ljubezni in pripravljen k vsemu, plane za Mavresko... Pri ropotu, ki ga provzroči njegovo orožje, se krasotica obrne, položi na zavoj pred usti prst, kakor da hoče reči: „Pst!" in mu z drugo roko hitro vrže majhen, vonjajoč venček, spleten iz jasminovega cvetja. Tartarin iz Tarascona se skloni, da ga pobere. Toda ker je naš junak precej debel in ga ovira njegovo orožje, traja to dosti dolgo... Ko se dvigne, z vencem na svojem srcu, — je Mavreska izginila. VIII. Spite, atlaški levi! Spite, atlaški levi 1 Spite mirno V svojih skrivališčih med aloami in divjimi kakti!... Nekaj dnij vam Tartarin iz Tarascona Še ne stori nič zalega. Za trenotek vse njegove bojne potrebščine — zaboja z orožjem, lekarna, šotor in konserve — mirno počivajo v ,hotelu Evropa', v kotu sobe štev. 38. Mirno spite, veliki rumeni levi! Tarasconec išče Mavresko. Izza dogodka v omni-busu se zdi nesrečnemu možu neprestano, da čuti, kako, se igra na njegovi nogi, na njegovi široki taci, mala rdeča miška; in naj dela karkoli, mu morski veter, poljubljaje njegove, ustnice, donaša vedno oni opojni vonj sladčic ili jasmina. (Dalje pride.) bil zaupen, lepo molči, ker mu je vedno na- 1 men farbati. Ta shod ni bil sicer „ sijajen",, ;
  • r. Pretipal ta ranit 2 noten je neki Anton —" Marinič 25 letnega Jos. Medveščeka s Krasnega. Ranjen je na čelu. Medveščeka so pripeljali v Gorico k usmiljenim bratom. UknflOR BlCillOlf. - 17 letni Ivan Maran iz Vipavske doline nekje doma se je pripeljal v Gorico na svojem biciklju. Hotel ga je dati popraviti pri llatjelu. Ali ker je bilo tam še zaprto, je pustil bicikelj ob delavnici, sam pa stopi v bližnjo gostilno. Ko je prišel ven, biciklja ni bilo nikjer več. Noi «OSt čez Ter pri Vilešn v Furlaniji otvorijo prometu 2. dec. t. 1. j Nezgoda m Južni žaleznlct. - V petek zve- | čer je skočil med postajama Opčine in Sežana pri tovornem vlaku s tira en voz, katerega je vlekel vlak kakih «00 m dalje. Odtrgalo se je par koles. LiStRlCl. — G dop. v B. in D. prihodnjič. Gospodarske in trgovske vesti. Mlekarski tOČl] I GlrtMl je bil otvorjen v sredo 21. t. m. Ogovoril je navzoče v imenu društva g. G. Bevk, v imenu občine župan Kosmač, daljši govor je imel okr. glavar Prin-zig, ki je rekel, da se je moglo sedaj doseči le C tedenski tečaj, upa pa, da se počasi ustanovi redna mlekarska šola v Cerknem. Od 19 prosilcev je bilo sprejetih v tečaj 17. V tečaju podučujejo 3, potovalni učitelj gosp. Zdolšek iz Tolmina in g. Leban teoretično in praktično o mlekarstvu in sirarstvu, g. nad-učitelj Rakušček pa o računstvu. Dilkf M llfO. — Zadnjo soboto so se posvetovali delegati raznih avstrijskih deželnih odborov o olajšavah pri davkih na pivo, posebno so predlagali prednostno zastavno pravo (Vorzug3pfandreeht) na ona poslopja in zemljišča, ki so v službi podjetju, na različni inventar in tudi zaloge piva. Prvi del so zastopniki vlade odklonili, dragega so takoj privolili. Šlo se je tudi za dovoljenje, da smejo imeti davčne oblasti vpogled v železniške tovorne liste. Govorili so slednjič O olajšavi nekaterih kazenskih določb. frO$bWtei Krisa S pitno ICdO. — »Samouprava" piše: Predlog gosp. poslanca Dr. Treota, zadevajoč preskrbitev Krasa z zdravo pitno vodo, je bil vsestranski z velikim veseljem pozdravljen. Tozadevni deželno-zborsM sklep z dne 5. novembra 1905. naznanil je deželni odbor cesarski vladi, c. in kr. povelj-ništvu 3. voja in vsem občinskim upravam na Krasu. C. kr. poljedelsko ministerstvo, kateremu je predložilo namestništvo to zadevo, je izjavilo, da ne uvideva, da bi bilo na Krasu pomanjkanje vode, kajti celo ob deve ieset-dnevni suši pripade tam na osebo 11*6 1 rOde na dan. Vsekako pa je priznalo, da bi bilo treba vodo pomnožiti in nje kakovost izboljšali, in izjavilo je, da je pripravljeno podpirati vsako slično akcijo. Toda z ozirom na bridke izkušnje, katere je imelo v neki drugi deželi, naznanilo je ministerstvo, da ne more izdelati podrobnega načrta za omenjeno preskrbitev vode, ker bi zadostoval za sedaj navaden začasen načrt po merilu 1:25000, na podlagi katerega bi se mogla vršiti pogajanja s prizadetimi činitelji. Ta načrt bi stal 1400 kron, katerim bi prispevalo ministerstvo s 700 K, ako'bi prevzela ostalo polovico dežela. Ministerstvo navaja torej, da je ob suši za vsako osebo 11 1 vode na dan na razpolago. Tudi ako hi bilo to res, je vedar jasno, da z 11 litri se ne more pospeševati živinoreje, vzgajata vrtnin in zadostiti vsem drugim neštetim potrebam. Ko se gre za to, da se stori prvi torak v zadevi, M je izredne važnosti za tako obširen kraj, kakor je Kras, sklenil je deželni odbor predlagati deželnemu zboru, naj podali omenjeni znesek 700 kron. Izkaz posredovalnico slovensko*! trgovskega draifft Jorkor" I LJubljani. — V službo se sprejme: 2 poslovodja, 1 knjigovodja in korespondent, 2 kontorista, 2 potnika, Q pomočnikov mešans stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 4 prodajalke, 7 učencev. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 14 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke. Trnovske zbornico 1 Srfciji. — v kratkem prične srbska skupščina razpravljati o zakonskem načrtu glede ustanovitve trgovinskih zbornic v Srbiji. Prva bo fia redu trgovinska zbornica v Belemgradu. Za pokritje stroškov bo služil davek,kiga ^aiožetrgovce^nvpdreg tega bo vlada davala za vsako zbornico v najmanjem znesku 10.000 dinarjev. Delokrog teh trgovskih zbornic bo enak delokrogu naših trgovskih zbornic. Veliki srbska dololii razstava v BeleagratU — Prihodnje leto bo v Belemgradu velika razstava vseh domačih predmetov. Ta razstava bo, glasom vesti iz Belegagrada, tako velika in take urejena, da obrne na se pozornost in zanimanje ne samo balkanskih narodov, marveč vse Evrope. 6ospodio|slvo, obllgatnl šolski predmet. — Občinski svet v Strassburgu je sklenil naprositi vlado, da uvede v ženske Šole gospodinjstvo kakor obligatni predmet. Telefonska zveza sv. LucIJa-Tolmin se 1. jan. 1907. izroči javnemu prometu. Triminutni pogovor med obema krajema bo stal 20 stot. Razgled po suetu. V državnem Zboru so sprejeli 8. skupino volilne reforme (§ 42). Otvoritev delegacij. — 25. t. m. sta bili otvorjeni delegaciji. Predsednik avstrijske delegacije je pozdravil novega ministra za una-nje stvari barona Aehrenthala ter je izrazil željo, da se mu posreči, ne le da ohrani ugled monarhije, marveč da ga še poviša. Nato je predsednik pozdravil novega vojnega ministra Schonaicha. Proračunske predloge so bile izročene proračunskemu odseku. V ogrski delegaciji je izjavil del. Kollo, da, čeravno spoštuje predpravice krone, je vendar v sprejem delegacij od strani cesarja v protislovju z značajem delegacije, ki je lo komisija državnega zbora. Neodvisna stranka se vzlic temu udeleži vsprejema v kraljevem dvorcu. Popoludne se je v kraljevem dvorcu vršil vsprejem obeh delegacij. Na pozdravna govora predsednikov je cesar odgovoril nastopno : Z zadovoljstvom in odkritosrčno hvalo vsprejemam zagotovljenja Vaše zveste udano-sti. V zadnjih mesecih, ki so minuli od zadnjega zasedanja delegacij, ni bilo v političnem položaju nikakih bistvenih sprememb. Kakor doslej, bomo tudi v bodoče v intimnih odno-šajih z našimi zavezniki, sporazumno z rusko državo bomo deloval5 v stvareh bližnjega vz-toka ter gojili povsoi/i prijateljske razmere do vseh držav. Pri tem nam je vedno pred očmi, da ohranimo mir, skrbno vara raje interese monarhije. Tekoča potrebščina vojne uprave po-kazuje povišanje v nasprotju z minolim letom, kar se zdi opravičeno vsled nastale draginje na vseh poljih. V izrednih kreditih zahteva pa nasprotno vojna upraza manjše zneske, tako da znatno zaostaja skupna potrebščina vojne uprave za ono minolega leta. Uprava okupacijskega ozemlja si bo tudi nadalje prizadevala, da uvede y obeh pokrajinah celo vrsto temeljitih reform za kulturelni napredek teh pokrajin, v kolikor bodo to dopuščala sredstva. Bosna in BVcegovina bosta tudi leta 1907. v položaju, da bosta svoje potrebščine pokrivali iz lastnih dohodkov. V nadi, da boste z običajno patrijotično vnemo izvrševali svoje naloge, vas prisrčno pozdravljam. Minister za unanje stvari baron Aehren-thal je delegacijama predložil obširno rudečo knjigo o mednarodni konferenci v Algecirasu, ki obsega izlasi izmenjavo not med bivšim francoskim ministrom za unanje stvari Rouvie-rom in nemškim poslanikom v Parizu, Iladoli-nom. Nadalje izmenjavo not med Goluchow-skim in avstro ogrskem poslanikom v Madridu VVelsersheimbom, ter med Goluhowvkim in nemškim poslanikom grofom VVedelom. Rudeča knjiga obsega nadalje zapisnike o konferencah v Algesirasu. Druga rudeča knjiga obsega diplomatične akte o reformni akciji v Makedonci. Delegacijama predložena rjava knjiga obsega izmenjavo not, in akte o pogajanjih za sklep trgovinske pogodbe s Srbijo. Iz Sarajeva prihajajo čudne vesti. Bosanska vlada je vedno z vsemi sredstvi zatirala vsako svobodno gibanje v Bosni in Hercegovini, ali to, kar dela v poslednjem času, presega že vse meje. Časopisje se zatirava v Bosni, — turško hišne preiskave so na dnevnem redu — tudi kakor na Turškem. Sedaj je vlada izgnala iz Sarajeva znanega srbskega književnika Petra Kočiča in urednika »Srbske Itijeci", Stijepa Kobasico, a urednika moba-medanskega lista „B» ansko-hercegovački Glasnik", Sulejmanpašiča, je pozvala k sebi in mu je strogo prepovedala propagiranje sloge mohamedancev in pravoslavnih, in ako se tega ne bo držal, mu kratkomalo prepove nadaljno izdajanje lista l Wepstwi livei od dobodka uvedejo na Ruskem. Minister je izračunaj da se* s tem državni dohodki povečajo na 35—40 milijonov rabljev. Ta davek bodo plačali tudi tuji državljani ki imajo že več let na Ruskem dohodke od kakšne obrti. Dohodki pod 1000 rabljev so tega davka prosti. Od 1000 rabljev plača se 1 odstotek, od vsakih daljših f 000 rabljev ena desetina odstotka, od 30.000 rabljev 4 odstotke in od 100.000 rabljev 5 odstotkov. Na Foznanjskem v Prusiji šfcrajka sedaj do 60.000 šolskih otrok, na zahodnem Pruskem pa okoli 40.000. Štrajk se širi tudi po poljski Šleziji, Češki deželni Zbor bo sklican za 3 dni proti koncu t. 1. Zabavno, podporno in Izobraževalno društvo nZvezdaa na Dunaju, (XVIH., Herbeckstrasse štev. 96.) vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi v nedeljo dne 2. decembra 1906. v v restavraciji E. Sch\varz (prej Matalloni) I. Auerspergstrasse 6 (oziroma I. Doblhofgasse štev. 9.) Začetek ob 7. zvečer. Prihodnji zabavni večer ter ob enem redni občni zbor bode v nedeljo, dne 6. januarja 1907. v istih prostorih. Skupni proračun & 1907., ki je bil predložen delegacijam, pokazuje čiste potrebščine. Kron 367,677.273, torej'Kron 20,956.611 več nego I. 1906. Redni stroški vojne 291.100.000 so za 5,400.000 K veči nego v minolem letu, izredni stroški 13,700.000 so za 487.000 K veči. Redni stroški za vojno mornarico znašajo K 42,800.000, za K 12,200.000 več nego v minolem letu; izredni stroški so za 1,200.000 veči nego v minolem letu. Carinski prebitki za leto 1907. so proračunjeni okroglo na 129,500.000 za 13 milijonov več nego v minolem letu. Okupacijski kredit za 1907. znaša 500.000 milijonov. Poziv za učenje slovenščine. — v veži gra- škega vseučilišča in veliki mestni bolnišnici je že nekoliko dni nabit poziv graške skupine društva nemških zdravnikov v Avstriji, v katerem se nemški medicinci poživljajo, naj se tekom svojih študij priuče drugemu deželnemu jeziku, to je slovenskemu. Župana v San Franclsou so aretirali. — župan v San Franciscu po imenu Smith je zahteval od restavraterjev po 1500 dolarjev, ako so hoteli obnoviti koncesije. Radi tega so ga aretirali. Imel je tudi tolerančno hišo, katere pa oblasti niti naznanil ni. Smith je bil pred leti navaden godec, sedaj ima pa premoženja okoli 3 milijone dolarjev. Sidv. akad. društvo »Ilirija" v Pragi si je na svojem V. občnem zboru, dne 14. listop. 1906 izvolilo za tekoči zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: jur. Lenart Lotrič, podpredsednik: jur. Adolf Lenart, tajnik: jur. Rado Jerman, blagajnik: tehn. Viljem Kukec, knjižničar: tehn. Alfonz Hrovatin, gospodar: tehn. Svetko Martelanc, arhivar: tehn. Vekoslav Lušin. Preglednika: fil. Zvonimir Bernot in tehn. Peter Brelih. Za odpravo sortne kazni aa Francoskem. — Parlamentarni odsek za justično reformo se je izrekel z 8 glasovi proti dvema za odpravo smrtne kazni. Pra§0 je obiskalo letos doslej 94.500 tujcev. Roparski napad. — Na istrski cesti proti Trstu je napadel v nedeljo zvečer neki človek Ivana Mezgeca ter mu vzel iz žepa 10 K denarja. Napadalca je policija prijela. »Alkohol daje IHOČ\ pravijo nekaterniki. Letos so bile na Grškem olimpijske igre. Iz vseh krajev veta so prihiteli tja najboljši telovadci. Med posameznostmi je bilo tekanje za* stavo na Maratonskem po^ju. Na predvečer se je peljalo 53 tekalcev za stavo v 42 km od tam oddaljeni Maraton. Tam so imeli spati, da dragi dan ob 3. uri popoldne nastopijo čvrsti in krepki pri tekmi. DomaČi kmetje so svoje rojake — Grke — sprejel' z veseljem ter so jim priredili posebno p0! jediuo. Pilo in jedlo se je mnogo. Ameiiknnoi pa, ki so vobče zelo zmerni, niso niti pin niti kadili, pač pa so pojedli nekaj jajc in so napili vode. Contalakis pa je še zjutraj na dan tekme snedel eno celo piško in pil ;8 tudi nekaj. Ob 3. uri popoldne začela se ie tekma. Med potom postane Contalakisu slabo da so ga morali prepeljati v Atene v bolnišnico. Neki Amerikanec, ki pa vso noč ni mogel spati, ker so ga stenice dražile, bil je pri svojem prihodu v Atene še tako čvrst ia podjeten, dfi se je izrazil, da bi lahko še O) km tekel. Pretekel je 42 km v 2 urah 51 minutah. Ko bi Contalakis ne bil pijanCeval bi bil on zmagal, alkohol in požrešnost \^ mu prinesla poraz. &i)jižetf i)ost Slovenske narodni pesni. — Harmonizirai in deloma za koncert priredil Oskar Dev. I. Založil L. Sdnventner. 24 narodnih pesmij je v tej zbirki lepo harmoniziranih, zato brez dvoma sežejo pevci kaj radi po tej zbirki. Priporočamo. Cena je 1 K 40 Tin., po pošti I K 45 vin. Mir bOŽJI. — Pri Bambergu v Ljubljani je izšla pred kratkim pod tem zelo značilnim naslovom zbirka krajših spisov odličnega našega pisatelja Ksaverja Meškota. — Meško je v glavnem literaren muzikus — kar je najboljši poklon, a tudi, čeprav rahla graja zitnj, — muzikus bolj nego slikar ali celo kipar. Toda kadar slika, slika prav tako krasno, kakor svira. Samo kadar vzdihuje, krepkemu človeku ne ugaja več in zlobni — (pač osebno neprijazni?) »Slovencev" kritik— no, človek bi menil, da bodo pobožni gospodje vsaj to pot zadovoljni, saj pride Meško včasih naravnost v pietizem, pred čemur, ne pred poeti-Ško lepim nabožnim misticizmom, ga kot pravi prijatelji iskreno svarimo, — »Slovencev11 kritik torej ima vsaj v tem nekoliko prav, če mu očita, da je včasih že preveč intimen. Vsaj zastokati se ne sme nikdar tako, da bi videli pasantje človeku v srce! Naravnost klasičen pa je Meško, kjer je res samo pripovedovalec, epik in pusti ono jaz-liriko. Le za primero naj omenimo njegovo divno »Na cesti".* Sicer pa označimo Meškota najbolje, te sklenemo, da pri njem vse cvete in dulni, celo žalost. Zato ga preveva skozinskozi nekaj vedrega, čeprav otožno - vedrega, in ker tudi »docere volunt poetae", ga radostim srcem priporočamo, saj tako etivo more vplivati le blažilno in nikdar zastrupujoče. Razglas. Dne 5. decembra 1906. predpoldne, se vrši komisijo-nelni obhod Železniške nor-malno-tirne proge Gorica drž. kolodvor - Solkan tovarne in skladišča »Mizarske zadruge" potom c. kr, riamestništva ter ravnateljstva c. kr. drž. železnic. Opozarja se vsakogar, ki bi imel proti tej železniški progi kakšne pritožbe, da j& prijavi na dan obhoda. Solkan, 21. novembra 190C. Predsedstvo .Mizarske zadruge" v Gorici. _ Razfilednics božične Id noislstn« so v naj- j večji izberi že na prodaj v obeh naših trgovinah. — Letos smo si nabavili slovenske razglednice neŠtevilnih vrst. — Trgovcem nfl J deželi, -Obakarnarjem itd. priporočamo to w | logo. — 100 različnih razglednic po 4 K s° j. m jako lepe. I Knjigarna in trgovin« J A. Gabršček, Trtt. Unč boterijske številke. 24-. novembra 1906. .........82 50 87 bi 8!) .........10 08 77 27 05 Obrabljeno kolo angleškega sistema v dobrem staifiu se proda ~*mm za 25 gld. Naslov: Fran Perko, čevlj. mojster Gorica, Stolna ulica št. 5. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica S(. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste Mjhljšifi tv-.dk iz Istre, Dalmacije Melfeite, Bari in Niče s prodajo na drobno In debelo. Prodaja na drobno: Kron - '80, -'88, -•96.112,1-20,136, tU, 1-60,1*80, 2'-. __- Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se l»uSLn kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —------------mila in sveč.-------------— Cene zmerna. Trinadstropna hiša na prodaj v Gorici, Cesta Frana Josipa Hiša je na voglu, solidno zidana, v vsakem nadstropju je jedno stanovanje, pripravno razdeljeno, prostorno podstrešje s sobami, dobre kleti, tnali vrt, dve dvorišči, hlev s kolnico, in senikom, kuhinja za pranje, vodna in plinova vpeljava. Naslov pove naše upravništvo. Gorica -s*s~ Gorica Klimatiiino zriravišče. Hdtel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvsčava, — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotičHm rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klot. - v hotelu je obsežna knjižnica. _______6ff«ftO»qOfrOO»»| Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta le iz tovarne ~D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja za Gorico. v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico |)os. ^ociat)cig v1 (gorici (vstanovljena leta 1873.) Cesta iJosipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne MHIford Shne Company v MHIford (Severna Amerika,) Čevlji iz sukna in klocnčevine za zimo. — Galoši vseh velikostij. = Izbira obuvala lastnega izdelka. = Adolf Fey urar in optiker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------in optičnih predmetov.------ Za vsako uro se jamči 1 leto. Božja, si Kdor trpi »a božjasti, krCih in arugih. nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. SchwaniteB ¦ Apoteke, FranMurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Andrej Fajt s j« pekovski mojster I v Gorici Corso Franc. Gius. it. 2. 9 Sprejema naročila vsakovrstnega 5 peciva, tudi najfinejega, za nove maSo in godove, kolače za bir- ' mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, t fino pecivo, fina vina in likerje j po zmernih cenah. o 2» veliko noč priporoča goriške " plncc, potice M d, iške I »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon št. 79. RaCun postne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 so: Hranilne vloge obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/«%. na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5 V, %. Stanje 81. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.08262. — Vrednost hiš: 112.328-— Baby mir a -Creme je najprijetnejše iz najfinejšili sestavin napravljeno sredstvo za hitro in temeljito odstranitev Izpuičajov, zlasti Iliajev. Ozdravi od potu ali od mokrote pra-drgneno ali razpekano kožo, prekaša vsak posipalni prah. Priporočljivo tudi odrastllm, ob odrti ko i i, za volka, za prejahana mosta, prepoteno noge itd. Varuje kožo škodljivih vplivov, jo dela gladko in nežno in je mnogo koristneje nego puder. Naroča se naravnost 5 škatelj za kron 3-20, 10 škatelj za kron 5-80 pošt--^z--. r^0r nine prosto pri edinem izdelovalcu lekarnarju H. BR0OJ0VINU v Zagreb« štev. 87. Pristno samo z oblastveno zavarovanim oznamenilom „Babymlra-Cr6moM. Lepa vila Sredi prostranega vrta v najlepši legi pri Sv. Luciji ob železnici -¦----¦'¦- se proda ====== Vila ima šest zračnih sob, dve ku-hiniji, gobe za jedila in kleti. Pojasnila daje lastnik Anton Mikuž. C. kr. privil. frrojaeki kroji. ==25 LET OBSTOJEČA ===== strokovna kcojačnica prve vrsto za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. Gena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska ali letna: I. Salon obleka iz modo Strich-Kamgarn . 70—99 .{}• » » » .. Purortou . . .65-88 ***• » m n ., Kamgam.... 60 80 ,' m." ..»„ » .» Seviot • • • .86-"/9 i. lalar ali Romana iss vsakovrstnega sukna 33 -70 Površniki zimski ali letni: I. Površniki h mode Strich-Kamgarn . . 4(5—70 *{• » » » „ . .m 60 w- » » ,. Biboret ali koCman «10-65 W- n ,. » Seviot . . .82-40 V. „ m defko od 9 do 16 lot . . . 9-1)0 Obleke zimske ali letne: I. Obleko h modo najfinejšega sukna . . 60-90 ,{[• d >» .i „ Kaingam B6 80 |»V i» ». » » Seviot . • 85—79 lV » .. .» » Lodon . . 35—60 l. „ za defike otl 9 do 16 let vsako vrste 11-15 » .i „ „ od 3 do 12......5-20 L Okrogla dolga Pologrinn nepromoCljivtt 15—25 II. Havelok „ vsako vrsto nonremocljiv 15—35 1. UlaCo vsake vrsto blaga.....,'>—a<*» ,'!• » n » mdcfikoodOdolOlet 11—15 11 • „» , n „ » » „ „ UdoUlflt 9-U 1. Kompletna Sokolska obleka..... 3« Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. M. POVERAJ. JI a tisoče priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. C sniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd. —------ J. ZORNIK - GOBICA Gosposka ulica io. Gorica # Gorica Hdtel ji zlatem jelenu" j v trgovskem središču nasprofl nadškofijski palaa — Sobe za prenočišča po zmenslh cenah. — Velik Jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. —' V poletnem j času prijeten vrt z verando. — J Sobe za klube, društva, za skle- ] njene družbe. — Izborna kuhinja, | Domača m ptuja vina. Izvirno I" __ Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe na motenju p^obavljanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru- driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih in toozerokih zdravnikov. Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in droprijah, Tvornica diet. živil R. KUFEKE, [Dunaj I., in Bergedorf-Hamburg. Tr^o\/5ko-obrtqa zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirora na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kreni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/»9» prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po 4\'»%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih *Soca« in »Primorec«. Nova pravila no se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj. se oglasi v zadrgnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Orožja - municije, predmeti za lov, dtnamitne ===== patrone. ===== Keršeuani & Čuk v Gorici — Stolni trg št. 9.= fl. Primožič Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Delavnice z električno gonilno silo. TELEFON št. 109. KOVINSKA LIVARNA odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesfa Frana Josipa št. 58. Livarna izdclnjc z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, brona In drugih kovin za tovarne, MLINE, obrtne zavode, stavbe itd. itd. VsTed vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela VSAKE VELIKOSTI, PKIPROSTA ali POPOLNJENA do 2000 V g teže in višje za vsak komad. iačuni, proračuni in predelava načrtov zastonj. ©udfoa cei)a brez Hoi^iiFeiKc Potrosite za svoje zdravlje ===== 6 vinarjev ter poskusite zavojček cigaretnega papirja najboljše vrste AIDA Dobiua se i? useft tobakarnaft. = Prodaja na debelo v trgovini fl. Gabršček o Gorici. Odlikovana pekarija in sladčičarna izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birtnance ----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.--------------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. ^riporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ©P- po jako zmernih cenah. "*• »»>« Mizarska zadruga ^ v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojcvnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou :.....: __ _. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. ; ~~~;"T~~zz~: Podružnica v Trstu Via d§ Piaaza vaceiila 1. Podružnica v Spljofu. Zastopstva v Orijantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. POTNIKI V AMERIKO Kdor ho6e dobro in hitro potovati b francoskimi parobrodi cei Havre t Amtrfko, naj pifie pred odhodom od doma za pojasnila na nato najstarejšo firmo Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbabiiplatz i. Za dobro in hitro ekspedicijo se garantira. 0e dobiva v vseh lekarnah. Nsgboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. - RJEVMATIZMU in PROTINU - je liker Gorilna ?*^l^v.?}vt,nml*f*Bom*''•ka,rna »m*mmAon««¦•«• **»««•"p* **. Ja*«*^ j0.ip eo«««, --------------„-----.„«. , ... ¦•¦ rmrmm