Slev. 228, ¥ HUDIM V peleK, dne 9. oktobra 1925. posamezna Ma slane 1"50 Ofo LelD Lili. Naročnina za državo SHS: mesec......Din 20 a pol leta..... ,120 g celo leto ...» . 240 za inozemstvo: pesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno (Jugoslaviji .... Din 60 * inozemstvu.... . 80 Ilustrirani Slovenec Cene insemfom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3*— ln 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v aolovinl Uredništvo je v Kopitarjevi ultci 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni r^un: | Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sara- 1 Jevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. j f (Njegova zaduja slika.) Za vedno sc je poslovil od nas mož, ki je :nal vtisniti slovenski politični zgodovini ne-zbrisen pečat svoje krepke osebnosti in svo-ga kremenitega značaja tako globoko kakor ioslej še noben slovenski politik. Slovenska godovina je na političnih talentih silno revna jako skromni so bili naši politični začetki dobi našega narodnega preporoda. Dr. Ivan steršič pa jc dvignil slovensko politiko vi-oko nad našo običajno višino in ji priboril, kar lahko rečemo brez pretiravanja, svetovni sloves. Dr. Ivan Šusteršič ni bil le politik v navadnem pomenu besede, ampak predvsem izvrsten diplomat. Za diplomata ga je usposabljala že njegova vnanjost, njegova visoka postava in njegov moški in odločen nastop, združen vedno s finim obnašanjem. V vsaki njegovi besedi jc čutil poslušalcc odločnost, ob enem pa tudi gladko umerjenost. On je vsako besedo trikrat in štirikrat pretehtal, predno jo je izrekel, a če jo je enkrat izrekel, lepo in umerjeno, je tudi držalo, kar je rekel. On ni rabil besed samo za prikrivanje svojih misli po starem diplomatskem receptu, ampak za točno in določno izražanje svojih misli v epi in prikupljivi obliki. V tem je bila moč njegove diplomacijo, kateri ima zahvaliti skoro vse svoje nenavadne politične uspehe. Danes je še težko ugotoviti, koliko idejnega dela je bilo njegovega in koliko idej, ki so razvile Slovensko ljudsko stranko do njene današnje moči, se jc rodilo v drugih glavah. Eno pa je gotovo že danes, da bi bilo mnogo teh idej zamrlo, če jih ne bi bil oživotvoril rajnki dr. Šusteršič s svojo parlamentarno spretnostjo. V politični taktiki je bil nedosežen mojster. Nihče ni znal vsakokratnega položaja tako spretno presojati kakor on, a tudi nihče ni znal tako spretno izrabljati ugodnih trenutkov kot on. Predvsem je znal čakati. Nikdar ni hlastal po trenotnih uspehih, ki bi jih bila najbližja bodočnost žc lahko odnesla, ampak jc s skrajno potrpežljivostjo ustvarjal talce situacije, ki so mu nujno morale 'oditi uspehov. On ni znal političnega življenja le opazovati od strani, ampak jc imel izredno iposobnost, da je politiko dela!, da je ustvarili. To svojo sposobnost je dejansko najbolj dokazal z urt: nevitvijo Slovanske unije, ki jc ti!a mojstrsko delo slovenskega diplomata in Pc!.;;i:a dr. Ivr.na šusteršiča. Kot parlamentarec sc je moral dr. Ivan litStorSič boriti s silnimi težavami. Nihče ni Oogoče bolj občutil na svoji koži resničnost ■-■rega izreka, da jc politika umetnost doseg-■ a, kakor slovenska parlamentarna delete.r.a Dunaju pod vodstvom dr. Šusteršiča. ■i so ljudje čakali nestrpno, kaj jim bodo ovi zastopniki prinesli s cesarskcga Du-y.\ toda nemški Dunaj je bil trd in neizpro-■ n :,'u i nap "in n-šim političnim zahtevam, o! ko težav jc bilo treba prebroditi žc za '••lenkost kakšnega dvojezičnega pečata! Tu c bilo treba vztrajnega dela. silno mnogo po- trpežljivosti in ogromne diplomatske spretnosti. Kdor pozna tedanje politične razmere na Dunaju, bo moral kot objektivni presojevalec razmer priznati, da jc parlamentarna delegacija SLS pod dr. Šusteršičevim vodstvom dosegla jako častne politične pridobitve za Slovcnce. Da je bil dr. Šusteršič tedaj »narodni izdajalcc«, more trditi le človek, če-gar oči niso nikdar pogledale preko vaškega zvonika! Mnogi popustljivejši so bili na Dunaju napram slovenskim gospodarskim zahtevam, ne morda iz ljubezni do Slovencev, ampak v svojem lastnem državno - fiskalnem interesu. To popustljivost Dunaja je znal dr. Šusteršič izkoristiti do skrajnosti zlasti v blagor in prid bivše vojvodinc Kranjske. Doba, v kateri so vladali v deželni hiši najboljši možje Slovenske ljudske stranke, bo ostala v zgodovini bivše Kranjske zapisana z zlatimi črkami, in plodove tega dela bodo uživali šc pozni naši potomci. Deželni odbor je gradil in popravljal ceste, urejal je hudournike, reguliral je reke, napravljal jc vodovode, na Završnici ustvaril velikansko podjetje, ki jc za gorenjsko stran neprecenljive vrednosti, sezidal vzorno bol- nišnico v Ljubljani in nebroj drugih poslopij in sploh sklenil toliko za podeželsko ljudstvo velevažnih zakonov, da se je Kranjska dežela v par letih dvignila bolj kakor prej cela stoletja. Za vs.e tc naprave pa je bilo treba denarja, in Kranjska dežela se ima zahvaliti finančnemu talentu dr. Lampcta in pa parlamentarni sposobnosti dr. Šusteršiča, da je iztisnila iz dunajskih blagajn toliko bogatih državnih prispevkov za deželne naprave, kakor še nihče pred njim. V največje zlo se šteje dr. Šusteršiču, da je bil z dušo in srcem Avstrijec. O tem poglavju je danes težko pisati. Pripomniti hočemo lc, da zlasti med vojno ni bil Avstrijec le iz ljubezni do Avstrije, ampak, da je gledal tudi nekoliko na to, kaj bo s Slovani po vojni na podlagi znanega londonskega pakta! On je vedel, kaj pomeni londonski pakt in danes vemo to tudi mi. Poznejši zgodovinarji, ki bodo pisali o vojni in o dogodkih med vojno v Sloveniji, bodo sodili zelo drugače kakor mi. Z dr. Šusteršičem lega v grob mož, ka-koršnih ima slovenska zgodovina malo zaznamovati. Slovenski narod ga bo ohranil v hvaležnem spominu. USBU1BUV L ra« NEUGODEN UTIS NJEGOVIH IZJAV. - RADIKALI NE MARAJO RADIČA V VLADO. — NEGOTOVOST GLEDE PAŠIČEVE VRNITVE. - PASIČ SE ZAČASNO UMAKNE? Belgrad, 8. okt. (Izv.) V političnih krogih, posebno radikalnih, z velikim nezadovoljstvom motrijo Radičevo zadržanje in njegove izjave, ki jih je včeraj dal javnosti. Posebno komentirajo oni del Radičevih izjav, kjer pravi, da bo vstopil v vlado kot podpredsednik. Radikalni krogi naglašajo, da se tega ne sme dopustiti, posebno z ozirom na to, ker bi potem Radič vodil našo notranjo politiko. Računa se. da bo Pašič za dalje časa prisiljen odreči se aktivnemu vodstvu državnih poslov. Vobče smatrajo v političnih krogih položaj za zelo labilen. Ravno v tem poseganju radičevcev v interesno sfero radikalov vidijo možnost naglih iu globokih komplikacij, ki bi mogle imeti za posledico ostavko vlade. Vendar pa mislijo, da se bo Pašič z ozirom na zdravje, ki se mu v poslednjem času ni tako popravilo, kakor je to njegova okolica naglašala, najbrž čez nekaj časa prostovoljno umaknil in da bo prišel na mesto ministrskega predsednika človek, ki uživa njegovo zaupanje. Belgrad, 8. okt. (Izv.) Davi je Radič v spremstvu cele svoje družine odpotoval z avtomobilom v Topolo, da položi venec na grob kralja Petra. Sicer danes ni dal nobenih izjav. Časnikarji in javnost posvečajo Radiču vedno manj pozornosti. Zanimivo je dejstvo, da danes v Topolo z Radičem ni odšel noben časnikar. — Po mestu so se raznesle vesti, da je Pašič na potu. Zagotovo se ve, da je prometni minister pred dvema dnevoma poslal salonski voz, ki naj bi Pašiča pripeljal v Belgrad. Ali je Pašič v resnici na potu, tega v predsedništvu vlade ni bilo mogoče zvedeti. Veadar pa tega ne dementirajo. Nekateri politični krogi tudi mislijo, da bo Pašič morebiti potovanje še odložil. Po drugih vesteh pa je Pašič moral to svojo namero na ponoven poziv opustiti. Belgrad, 8. 10. (Izv.) Radicevo bivanje v Belgradu ima tokrat razen vstopa v vlado, tudi ta namen, da plasira prijatelja Kežmana. Dosedaj je bil Kežman v Ameriki in je tam med ameriškimi izseljenci delal propagando za HSS. Radič ga hoče sedaj za to nagraditi s tem, da mu izposluje kar najboljše in najvplivnejše mesto v državi. Zato je Radič začel zadnje dni z idejo osnovanja izseljeniškega odseka, ki bi bil sestavni del zunanjega ministrstva in kateremu bi načeloval drž. podtajnik. Kolikor se ve, Ninčič ne bo nikdar pristal na to, da bi bil v njegovem ministrstvu kak ra-dičevec podtajnik, A ko jc Radič to idejo prinesel na dan, je mislil na to mesto ravno Kežmana postaviti. V vseh krogih je mnenje, da je taka institucija sama na sebi dobra, ali v takšnih rokah ne bi mogla biti koristna in da ni nikakor potrebno, da bi sc ta institucija ti.ko organizirala, da bi ji načeloval drž. podtajnik. Sega Davidovi ^ ev PROTEST PROTI REŽIMU V JUŽNI SRBIJI. Belgrad, 8. 10. (Izv.) V demokratskem klubu se jc vršila seja v Belgradu sc nahajajočih demokratskih poslancev. Navzoč je bil tudi Davidovič. Poročal jc o potovanju po Črnigori in Južni Srbiji. Naglasil je težavno stanje, ki vlada v Južni Srbiji, kjer ni ne reda, nc zakonitosti. Državna uprava pa je v rokah radi- kalnih strankarjev ki jo izrabljajo v svoje strankarske interese. Davidovič je z dr. Ku-manudijem in llijo Šumenkovičem obiskal notranjega ministra in pri njem vložil oster protest proti postopanju organov notranjega ministra v Južni Srbiji. ¥ Locarnu. DOBRO RAZPOLOŽENJE. - POJEMAJOČE ZANIMANJE. Locarno, 8. okt. (Izv.) Na včerajšnji seji je zavladalo v splošnem mnogo boljše razpoloženje kakor prejšnje dni. Med nemškimi zastopniki in med zastopniki zapadnih velesil je občevanje neprisiljeno, skoro prijateljsko. Danes nc dvomi skoro nihče več v uspeh konference. Zanimanje prebivalstva za konferenco poiema. Prvo dni je velika množica ves dan oblegala justično palačo in posamezne hotele. kjer stanujejo razni delegati, danes pa je prostor pred hoteli popolnoma prazen. Locarno, 8. okt. (Izv.) Dr. Beneš je imel po svojem prihodu daljšo kouferenco s Cham-berlainom in Briandom. Locarno, 8. okt. (Izv.) Danes je dospel v Locarno poljski zunanji minister Skrzinsky in se nastanil v Parkhotelu. Njegovo spremstvo se je nastanilo v hotelu Metropol. SESTANEK NEMŠKIH IN FRANCOSKIH PARLAMENTARCEV. Mev,york, 8. okt. (Izv.) Po konferenci mednarodne parlamentarne unije se bodo nemški in francoski parlamentarci sešli v New-\orku na posvetovanje o razoroženem P"At. Rezultat teh posvetovanj bo služil kot podlaga za poznejše razprave o razorožitvi. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. London, 8. okt. (Izv.) Število brezposelnih se je ta teden zvišalo za 24.112. Vseh brezposelnih je sedaj 1,336.000. Koroška plefelsnit in iivcL Bliža se 10. oktober, petletnica koroškega plebiscita, dan narodno nesreče, a tudi dan sramote, ne toliko za premagance, od nekdaj teptane in prodane koroške raje, tembolj za zmagovalce, zji nemški Herrenvolk, ki se ponaša biti zmagovalec nad majhnim drobcem »subdeutschen Bedientenvolkes«, kakor jo na-zival Metternich avstrijske Slovane. Razmerje sil za ponosni Herrenvolk baš ni kaj laskavo, kajti za koroškimi Nemčurji jo stala vsa Av* strija v senci bajonetov junaškega soseda Laha, v rezervi pa še vsa Nemčija, a zal koroškimi Slovenci v glavnem le Slovenija. Razmerje torej številčno 1 :70 ali en milijon Slovencev do 70 milijonov Nemcev, ki so potegnili omahljivce kot jeziček na vagi na svojo stran. Plebiscitno prebivalstvo jo bilo kar od začetka mišljenjsko opredeljeno in sicer 40 odstotkov odločnih Nemčurjev ter 40 odstotkov odločnih Slovencev, ostalih 20 odstot. oinah-ljivcev pridobiti je bil torej problem vsega plebiscita. Zato se je z vsiljenim nam plebiscitom tako mudilo, sicer pride ua pol raz-narodeni omahljivec do popolne narodne zavesti in namen je zgrešen. Namen pa posveča sredstva! Zato se je mudilo in izvršiti se je moral plebiscit neslavnega spomina pod najslabšimi aspiracijaini za nas. Klicali so na samoodločbo omahljivcev prej, kar po prvem letu preobrata, ko jo še komaj zazrl prvo zarjo lepše bodočnosti, ko so ga še komaj ogrevali prvi žarki pod svobodnim solncem, ko še ni mogel spoznati svojih krvnih bratov, no kulturnih ter narodnih dobrin svobodnega rodu. Kljub temu pa Nemci niso zaupali ne svoji številni premoči, ne svojemu ogromnemu aparatu, tudi ne oboroženi sosedni asistenci. Sicer je mehka duša koroškega Slovenca pridobivala na odporni sili od dne do dne. Odpreti so morali v zadnjem času še de-markacijsko črto, navaliti na glasovalno cono z vsem terorjem, stari strah pred nemškim gospodom je moral omahljivca prevzeti, ohla-stern pa so vzeli vso oblast in ves ugled. Z vso prebrisanostjo preizkušenega tirana so se potem Nemci vrgli na nesrečne žrtve, omahljivce, na tiste ostanke nad tisočletnega raznarodovanja, ljudi brez narodnega čustva in pouosa, brez narodne zavesti in sledu sleherne požrtvovalnosti, ki so slepo sledili vsakemu mamilu in vabilu, zlasti pa materijel-nim dobrinam in šli le za osebnimi koristmi. To je nemška zmaga v pravi luči. V vsaki coni so morali pridobiti omahljivce, ka so pristali na njihovo stran, a uiso vedeli, kaj so izgubili in zavrgli. Plebiscitni dan je za koroške Slovence dan črne nesreče. Obglavljeni kakor bratski narod češki 1. 1621. ter hrvaški 1. 1671., so danes čreda brez pastirja, strti ob tla, prepuščeni samemu sebi in svoji usodi, čakajo na narodno smrt, da ni ustvaril koroški plebiscit koroškega vprašanja, t. j. razmejitve med kraljevino SHS iu Veliko Nemčijo. Dan plebiscita nam je prinesel slovensko Kosovo. Slovensko Kosovo nam mora vcepiti živo zavest narodne nesreče, da bomo končno vendarle spoznali naše usodne nam pogreške, rano na našem narodnem životu. Tako se nam bo šele odprla pot v boljšo bodočnost. Zato moramo biti prežeti kosovskih idealov, naše Kosovo mora postati jedro našega narodnega Čutenja in Gospa Sveta naš simbol. Lo tako bo lahko tudi stopil slovenski narod v areno zgodovinskih .arodov, čakal na zgodovinske ure, ko bo sprejela majka Jugoslavija tudi Korošce v svojo naročje, in izgubljenemu sinu omahljivcu zaklicala: Odpuščeno ti je. POLITIČNO ŽIVLJENJE V ANGLIJI. London, 8. okt. (Izv.) Politična sezona postaja vedno živahnejša. Jutri se začne kongres konservativne stranko, na katerem bo govorjenih več važnih političnih govorov. Liberalna stranka pripravlja veliko kampanjo za agrarno reformo. Lloyd George bo odpotoval na agitacijo na Škotsko. ""PROCES PROTI KOMUNISTOM V PRAGI. Praga, 8. okt. (Izv.) Danes se je začela razprava proti C komunistom, ki so obtoženi vohunstva iu rovarenja proti državi, Koroški dan. Poziv ljubljanskemu prebivalstvu. Nam vsem je še v živem spominu s kako prisrčnostjo in odkritosrčno ljubeznijo je sprejelo septembra 1920 ljubljansko prebivalstvo koroško mladino, ki je prihitela takrat na obisk v Ljubljano. Ko so se koroški malčki povrnili zopet v svoje domove, uiso drugega govorili ko samo o Ljubljani. Danes je tem našim sinovom zaprta pot v Ljubljano. Vsled svojega slovenskega rodu so izpostavljeni vednim in neznosnim silam koroških bojnih društev in celovške vlade, ki jim ovira in raz-riva društveno življenje ter odreka včasih tudi najmanjše državljanske pravice. V soboto 10. in v nedeljo 11. oktobra je peta obletnica nesrečnega koroškega plebiscita. Ta dva dneva moramo manifestirati za koroške Slovence. Zato je naša dolžnost, da se v največjem številu udeležimo obeh glavnih mauifestačnih prireditev, to je akademije v soboto ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani in javnega zborovanja ter obhoda v nedeljo 11. oktobra ob 11. uri na Kongresnem trgu. Udeležba pri teh dveh manifestacijah naj pokaže našo odločno zahtevo po združitvi s Koroško Slovenijo. Vsakdo izmed nas naj bo agitator za številni obisk manifestacij, ki naj bo obvezen za nas vse. Jugoslovenska Matica. Poziv vsem organizacijam. Jugoslovenska Matica vabi vsa kulturna, prosvetna, telovadna, športna društva, strokovne in drugo organizacije, da se po svojih delegatih udeleže sestanka, ki se vrši danes v petek ob 6. uri pop. v pisarni Jugoslovenske Matice, Šeleuburgova ulica 7., II. nadstropje (poslopje Jadransko-podunavske banke, dvoriščni trakt) v svrho razgovora radi nedeljskega manifestacijskega zborovanja in obhoda. V soboto, dne 10. oktobra ob 8 zvečer sc vrši v veliki dvorani hotela Union akademija pod naslovom »koroški večer«. Na sporedu je kot druga točka govor našega pesnika-prvaka g. Otona Zupančiča. Poleg te točke so nastopi ljubljanskih pevskih zborov, in siccr Glasbena Matica zapoje s svojim ženskim zborom pet nedosežno lepih ženskih dvospe-vov, ki so zloženi na narodno slovaško besedilo. Ti dvospevi so brez dvoma najlepši biseri češke glasbene literature. - »Ljubljana« zapoje Klcmenčičev mešani zbor Oj, poglejte ptički na domače njive in pa koroško narodno Pojdem v rute. »Ljubljanski Zvon« pa nastopi z mešanim in moškim zborom. Za ta svoj nastop si je določil stare koroške narodne v Devovi in Hubadovi obdelavi, Adamičev zbor Kaj ti je mojica in Premrlov zbor v Korotan, ki zaključi to akademijo. Sredi sporeda pa zapoje naš odlični in priljubljeni tenorist g. Svetozar Banovec par koroških narod, pesmi. Prepričani smo, da jih bo zapel tako dovršeno in v srce segajoče, kakor nobeno drugo pesem, saj se milina koroške pesmi izredno prilaga njegovemu lepemu, liričnemu tenorju. Klavirsko spremljevanje jc prevzel naš odlični pianist prof. Janko Ravnik, kateremu pomaga pri Sukovih dvospevih gdč. Zora Zarnikova. Spored je kaj pestro sestavljen in odlični sodelavci nam jamčijo za njega umetniško izvedbo. Dolžnost naša je, da posetimo ta večer v največjem številu, tako da bo polna dvorana svedočila našo ljubezen in zanimanje za koroške Slovence. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni od danes naprej. Nedelja 11. oktobra ob pol 11 dopoldne pred univerzo javno zborovanje. Po zborovanju obhod po Wolfovi in Prešernovi ulici, Aleksandrovi, Bleivvcisovi in Rimski cesti, Vegovi ulici. Razhod pred univerzo. Popoldne ob 3 v dramskem gledališču mladinska predstava M. Grošelj: Pravljica bodočnosti, ki jo izvajajo gojenke ženske gimnazije in licejske osnovne Sole. Nastop pevskega zbora učiteljiščnikov pod vodstvom skladatelja E. Adamiča. V soboto in nedeljo »koroška razstava«, Rojakil Dolžnost vsakega posameznika je, da se udeleži teh prireditev. • » * škofja Loka, Podružnica Jugoslovenske Matice priredi v spomin petletnice koroškega plebiscita 10. oktobra ob 20. uri v dvorani »Kat. prosv. društva« akademijo s sodelovanjem vseh kulturnih društev. V nedeljo, 11'. oktobra pa bo ob 9. uri dopoldne na Glavnem trgu manifestacijski shod, na katerem govori g. dr. Janko Arnejc. D. M. v Polju. V soboto bo pri nas skupna javna manifestacija vseh društev. Koroški Slovenci nas kličejo, da storimo svojo dolžnost in priponjoremo tudi mi k njihovemu osvobo-jenju. Naša narodna dolžnost nam nalaga, da se manifestacije udeležimo vsi, da tako prodre misel osvobojenja v zadnjo kočo. Zvečer točno ob pol 7. uri je zbirališče pred šolo. Sprevod se bo pomikal v luči bakel in lampijončkov z godbo na čelu po Vevčah, Kaši ju nazaj pred šolo, kjer se otvori zborovanje. Razsvetljeno bo vse. Kres zaključi slavnost. Sprevoda naj se udeleži vsak, drugi naj pa razsvetle okna ob cestah, kjer bo šel sprevod. Poljci pozabimo politična nasprotstva ta dan in obrnimo pogled onstran meje na naše brate. Zalog pri Ljubljani. Tudi pri nas nočemo zaostali za drugimi kraji Slovenije ter priredimo »Koroški dan«. Združena društva se zberejo v soboto zvečer ob 6. uri pred šolo, nakar se vrši manifestacija. Vabimo vse občane, ne glede na politično pripadnost, da se zbero ob določeni uri pred šolo. Rajhenburg, Vsa rajhenburška društva so se zedinila, da skupno prirede v nedeljo 11. oktobra Koroški dan. Popoldne ob 3. uri bo obhod po trgu, ki se ga udeleže občinski odbori in vsa društva korporativno. Pri obhodu sodeluje domača godba požarne hrambe. Govori, deklamacije, petje lepih koroških pesmi bo budilo ob žalostni petletnici plebiscita v vseh, posebno pa še v srcih Korošcev, ki jih j je precej tukaj, zavest, da tudi pri nas ni po- ' ■.■'■;-!.:~n slovenski Korotan. -ielgrad, 8. 10. (Izv.) Naš poslanik v Atenah Panta Gavrilovič je bil nekaj časa na dopustu in se sedaj vrača na svoje mesto v Atene. Predpoldnem jc dalje časa konferiral z zunanjem ministrom o gotovih vprašanjih, ki so vzvezi s pogajanji o zavezniški pogodbi med obema državama. Državne reforme v Italiji. OMEJITEV OBLASTI PARLAMENTA. Veliki faSistovski svet, ki zboruje te dni v Rimu, je odobril sledeče načrte za preustroj države v faSistovskem duhu: Temelj tvori korporativno zastopstvo prebivalstva po slojih. Ustanove se pokrajinske korporacije za kmetijstvo, trgovino in industrijo, in za intelektualne stanove, ki bodo delovale vsaka zase, tako da bo imela vsaka provinca po tri korporacije. Korporacije bodo imele upravne, politične in zakonodajne funkcije. — Poslanska zbornica ostane v svoji dosedanji obliki kot politično zastopstvo naroda; volivni zakon ostane dosedanji. — Senat se bo poslej v celoti volil, in sicer ga bodo volile provincialne korporacije, tako da bo senat predstavljal zastonstvo socialnih narodnih sil. Število njegovih čiano • se podvoji. Sedanji senatorji ohranijo svojo čast in vse pravice do smrti. Izvršilna oblast se osredotoči v ministrskem predsedstvu, ki mu bodo neposredno podrejeni: 1. zakonodajni svet, sestavljen iz državnega sveta in zastopnikov poslanske zbornice in senata; naloga tega sveta bo, da po nalogu ministrskega predsednika izdeluje zakonske načrte, ki se potem predlože parlamentu; 2. kmetijsko pravdništvo in 3. korpo-rativna organizacija, sestavljena iz pokrajinskih korporacij. Zakonodajna oblast (parlament) bo omejena po zgornjem zakonodajnem svetu in po že sedaj veljavnem zakonu, ki daje vladi pravico, da sama izdaja pravne norme. V »Slovencu« od torka je poročevalec o slovenski poroti pred skupščino pravnikov v Belgradu pravilno opozoril na škodo in na nesporazumevanja, ki nastajajo v naši državi radi tega, ker Srbi in Hrvatje po ogromni večini.slovenskih knjig ne bero, ker slovenščine niti toliko ne obvladajo, da bi mogli z uspehom zasledovati na?o strokovno literaturo. Dovoljujemo si pri tej priliki opozoriti na nujno potrebo, da se uvede pouk slovenščine na vseh srednjih šolah v naši državi. To bo medsebojnemu zbližanju Srbov, Hrvatov in Slovencev več kor'~-tilo nego vse govorjenje o narodnem edinstvu, in konsolidacija naše države bo naravna posledica medsebojnega umevmin. Kajti pod medsebojnim zbližanjem ne razumevamo san: > tega, da se mi pribli. žujemo bratom na jugu, ampak tudi to, da s« oni približujejo nam. Slovenci imamo bogato slovstvo, in potrebno bi bilo, da se Srbi ij Hrvati z našo kulturo seznanijo. Tako pa vidim, da je po sedmih letih ujedinjenja naša drama in naša opera v Zagrebu in Belgradu tako rekoč še nepoznana, Zelo odobravamo, da ljubljansko gledališče a posebno vnemo gleda na to, da uprizori vsako hrvatsko in srbsko delo, ki je primerno za moderni oder; želeti bi pa bilo, da delajo isto tudi Srbi in Hrvatje. In kakor se prodaja srbska knjiga v Ljubljani, tako naj bi se pač prodajala slovenska v Belgradu. Vlada pripravlja načrt novega srednje-šolskega zakona. Zakon bržkone ne bo obse-gal podrobnega učnega načrta, ker si ga je doslej vedno pridržal minister zase. Pač pa bi se dala spraviti v zakon določba, da spada med učne predmete na vseh državnih šolah slovenščina. Opozarjamo na to gg. poslance, Pripominjamo še, da jih je med Srbi in Hr. vati zelo mnogo, ki obžalujejo svojo neorientl. ranost v slovenskem slovstvu in da lx> pred-log, naj se uvede slovenščina v vse hrvatske in srbske srednje šole, brezdvomno našel simpatičnega odziva pri vseh resničnih patriotih. Regulacija Gradaščice, Giinšice in Malega gralm Glavni odbor vodne zadruge za Ljubljan. sko barje poroča: Po več nego poldrugolet-nem obravnavanju, ki je imelo premagati razne ovire, izdalo je končno vodopravno oblastvo odlok, s katerim odobruje načrte za regulacijo Gradaščice, Glinščice iti Malega grabna, kakor jih je predložil Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje Ljubljanskega barja. Projekt pa je stopil že tudi v štadij izvršitve. Pričel se je kot prva etapa te pre-potrebne regulacije graditi modeien betonski jez pri Kožarjih. Gradnjo je prevzela Stavbna družba v Ljubljani kot najcenejša ponudnica in ima biti jez dogotovljen še pred zimo. Čim bo jez zgrajen in bodo dana potrebna sredstva, se namerava še to zimo pričeti z uravnavo struge Gradaščice od Viča do izliva v Ljubljanico, nakar pridela na vrsto Gbnšica in Mali graben. Pozivamo vse mero-dajne činitelje, da to akcijo podpirajo, posebno naj bi država izdatno subvencijonirala to ne samo narodno-gospodarsko važno, marveč tudi iz zdravstvenih in vodovarstvenih ozirov potrebno podjetje. !m!K 0 Belgrad, 8. 10. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko jc v sporazumu z notranjim ministrom izdelalo novi pravilnik o zaposlitvi tujih dela cev v naši državi. Pravilnik stopi v veljavo, čim bo objavljen v »Službenih No-vinah«, KONEC DEM OKR ATI JE V ITALIJI, Rim, 8, okt. (Izv.) Na očitanja, da jc fašistovski svet s svojimi sklepi o novi upravi demokratično življenje popolnoma uničil, odgovarjajo vladni listi, da je bila vlada prisiljena do takih sklepov, da razne politične štrajke in sabotaže dela enkrat za vselej onemogoči. ČEŠKA DELEGACLJA~V~AMERIKI. Washington, 8. okt. (Izv.) Včeraj se je vršila prva konferenca med finančnim državnim tajnikom Mellonom in predsednikom češke delegacije za ureditev diclga Ameriki Po-spišilom. Upajo na ugodno rešitev. VRNITEV »KRALJA MOČVIRJA«. ! b i 5VSI? 1 f t*» PROGLAS NA KMETU Kakor poročajo iz Bukarešta, se je glasovih razbojnik Terrente spet pojavil v Romunski. Cela tri leta ni bil v krajih ustja Donave nihče varen pred njim in njegovo dobro organizirano tolpo. Terrente se je proglasil tudi za »kralja močvirja«. Orožniki so ga povsod lovili in navsezadnje je poslala vlada proti njemu celo divizijo vojske, a vse zaman. V času ko so mislili, da mu ni več rešitve in da je od vseh strani obkoljen, se je drzni ropar na še neznan način izmuznil. Terrente je bil pri svojih podjetjih siluo predrzen. Večkrat se je preoblekel v vojaka in z drugimi vojaki pomagal loviti samega sebe. Pri tem je bil kavalir in je znal dobro napajali svoje »tovariše«. Najrajši je plenil pošlne in davčne blagajne, ker mu je to šlo najlažje in se mu je najbolj izplačalo. Kmetom je prizanašal in jim dajal denar, zato so ga vedno skrivali. Ko si je nabral dovolj denarja, je sklenil iti v Ameriko, da bi tam užival sadove svojega s truda«, toda v Hamburgu so ga izročili rumunskim oblastem. Obso- jen je bil na smrt, a pomiloščen na dosmrtno ječo. Iz ječe pa se mu je s pomočjo žensk, ki so norele za njim, posrečilo pobegniti. Odšel je v Rusijo, eldorado razbojnikov, odkoder ni bilo več glasu o njem. Zdaj naenkrat pa je vzbudil glas o njegovi vrnitvi paniko po celi deželi. Terrente se je pojavil v Tulcci in spet začel odpirati blagajne in lajšati bogatinom žepe. A na kmete je izdal proglas, v katerem jim naznanja, da se je vrnil v domovino kot njihov zaščitnik in branitelj. Oblasti pripravljajo novo ekspedicijo na tega rumunskega Čarugo. najnovejših modelov, krasno blago, s kožuhovino ali brez se nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki Frein ps-evd Škofi|o Modni ševiot plašči že od Din 450,— rlalje. — Velur plašči od Din 600,— dalje. Italija v karikaturi. Sloviti italijanski publicist Giuseppe Prezzolini je v »La Voce« napisal »Zakonik italijanskega življenja«, ki se dojmi kakor izvrstno pogojena karikatura današnje Italije. Nekatere poteze se nam zde nekam čudno znane, bogvedi zakaj? Pa naj sodijo čitatelji sami! Prezzolini piše: Italijanski državljani se dele na dve kategoriji: na pretkance in tepce. 'listi, ki kaj zna, je tepec. Tisti, ki uspeva, ne da bi kaj znal, je pretkanec. — Dolžnost, to je beseda, ki jo uporabljajo v svojih slovesnih govorih pretkanci, kadar hočejo, da gredo tepci za njimi. Italija napreduje po zaslugi tepcev. Ti delajo, plačujejo, umirajo. A tisti, ki baje Italijo dvigajo, to so pretkanci, ki ne delajo nič, razsipajo in se zabavajo. V Italiji sc ničesar ne more doseči zakonitim potom, celo zakonitih stvari ne. Tudi do teh se pride nezakonitim potom: z uslugami, priporočili, pritiskom, podkupovanjem itd. Italija ni niti demokratična niti aristokra-tična — Italija je anarhična. Od tega vse zlo v Italiji. Toda tudi vse dobro. Ulica je prava italijanska vlada: ulica odločuje o vojni, ulica izsili, da preneha štrajk tramvajskih delavcev. Mnogo let že vedo i uradniki i proizvajalci i delavci, celo tudi že vojaki, da se nobena vlada ne more držati, »ako ne gre na ulico.« Mo:da smo zato nasledniki Rimljanov, ki so v vseh javnih vprašanjih odločali na forumu. Italija se deli na dva dela: en del je ev- ropske, ki sega približno do Rima, drugi del je afriški ali balkanski, ki gre od Rima nizdol. Afriška ali balkanska Italija je kolonija evropske Italije. V Italiji se potuje v prvem razredu brezplačno, v drugem s popustom. V tretjem razredu se plača cela karta, in sicer sorazmerno dražje od one, ki bi jo imela plačati oba višja razreda, ako bi jo splioh plačaia. — V Italiji obstoja silno razvit ideal: mnogo dobiti, malo delati. Ako se ne da uresničiti, prihaja vpo-štev podideal: malo dobiti, še manj delati. Italija ni vrt sveta. Italija je po naravi revna dežela, brez premoga z malo železa, dokaj gorata, do treh četrtin malarična in precbljudena. Neodvisnost Italije, to je naj-škodljivejša in najneresničnejša legenda, ki jo more negovati Italijan. Tolažba je samo v tem, da gospodarsko ni neodvisna nobena dežela. Občudovanje tujcev za vse tiste stvari v italijanskem življenju, ki so nam v izpodtiko (beračenje, nedisciplina, sentimentalizem, mu-zika, serenada, kiepetavost itd.), je znak, da ima italijanski narod poleg vseh nedostatkov tudi nekaj lepega in simpatičnega. Toda kdor pogleda globlje, bo videl, da je tu zaseda za italijanski značaj, ki je bolj nagnjen k onemu, kar ugaja tujcem in kar je zanje manj nevarno. Tujci radi gledajo, kako jemlje Italijan mandolino v roke in poje v mesečini; z nekim užitkom mu mečejo svoj oboi — s simpatijo in preziranjem ... Pravi Italijan sedi povečanje Italije po kilometrskem razširjenju, važnost slike po po- < vršini platna, lepoto poezije po zvočnosti rit- | ma, a lepoto žene po količini mesa na njej. ! Smešno je, da je mnogo teh »plastičnih« vrednot prešlo v glavo tudi tujcem ... Zgodovina Italije je dejansko zgodovina Španije, Francije, Nemčije in Avstrije, zgo-j dovina Evrope. Prizadevanje zgodovinarjev, da ustvarijo zgodovino Italije, kaže, kako se more trošiti veliko pameti za malo pametno stvar, prav kakor tisti poveljniki, ki se dajo i zaradi sramotnih stvari hrabro ubiti, V Italiji je že prekasno, kadar se kako delo začne, a vse prezgodaj, kadar se že do-j končuje ,.. Narodna galerija. OBISK NA RAZSTAVI PORTRETNEGA SLIKARSTVA. Dasi se prireditev Narodne galerije odobrava in hvali, vendar obisk razstave ni zadovoljiv. Če bi ne bila razstava odprta v dneh velesejma, ki je dal par sto obiskovavcev tudi portretni razstavi, bi se nahajala Narodna ga-! lerija s svojo eminentno kulturno, narodno in umetnostno prireditvijo v najneugodnejši stiski, kako naj pokrije velike stroške, ki jih ima z razstavo. Ker se razstava nepreklicno zapre v četrtek, dne 15, oktobra, pozivamo in vabimo zlasti 1 J blpnčane na obisk; vstopnin-ska Hatistika jim dostdai ne dela časti. Razstavo so mnogo obiskovale stare kranjske pa-tricijske družine, v katerih še živi čut za pre- ! teklost dežele; takih obiskovalcev je imela razstava iz Ljubljane in dežele. Razveseljiv je bil tudi skupen obisk iz Kranja, ki ga je aranžirala soproga okrajnega glavarja, gospa Žni-deršičeva. Poleg zastopnikov vlade in raznih drugih korporacij na otvoritveni dan, so javili svoj obisk naš znani prijatelj, nemški publicist Hermann Wendel v spremstvu g. Alt-mayerja, načelnik prosvetnega ministrstva g. dr. Branko Šenoa, g. minister dr. A Korošec, g. minister I. Hribar itd. Ljubljanske šole so bile dosedaj zastopane po iniciativi posameznih gg. profesorjev, oz. profesoric. Šef prosvetnega oddelka g. dr. Pestotnik je izdal okrožnico za obisk na vse srednje in meščanske šole, s čemer bo brez zaprek omogočen mladini ogled razstave, da se seznani z domačo zgodovino in umetnostjo. Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer. Petek 9. okt.: Zaprto. (Generalka.) Sobota 10. okl.: »Zimska pravljica*, premijera. — Izven. Nedelja 11. okt.: »Periferija«, drama. — Izven. Pondeljek 12. okt.: »Zimska pravljica.« — Red Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Petek, 9. oktobra: »Manon«. Red D. Sobota 10. oki.: Zaprto. Nedelja 11. oktobra: »Manon«. Izven Pondeljek 12. okt.: Zaprto. ISnevime novice. Koroška deželna vlada in njen eksponent iHeimatsdienst« pripravljata za soboto in ne-jeljo velikanske in šumne veselice v Celovit. Iz cele Koroške so kar komandirali ljudi ia te slavnosti. Prišli pa bodo tudi izvenkoro-jki gostje na obisk v Celovec in vsi ti bodo jorabili tudi to priliko, da bodo ponovili in lovdarili svojo priključitev k Nemčiji. Kaj naj torimo mi ob tej priliki? Za šumne veselice [jmamo prav nikakega povoda. Zibelka Slovenstva in prav veliko število koroških Slovencev je odtrganih od nas in žive izven na-iih državnih mej. Za te naše nesrečne brate n sestre povzdignimo ta dva dneva svoj glas B odločno zahtevajmo njihovo priklopitev k ugoslaviji. Obljubimo, da ne odnehamo prej, jokler se ne prestavijo državni mejniki s Karavank proti severu daleč tja za našo Dra-Slovenska jezikovna meja proti severu, nora biti tudi državna meja kraljevine Srbov, Irvatov in Slovencev. Za koroške Slovence ia odločno povzdignemo svoj glas, ako se ideležimo prireditev in manifestacij, ki jih iriredi Jugoslovenska Matica v teh dneh. V jubljani bodi obisk »Koroškega večera« v soboto ob 8. uri v Unionski dvorani ter javno iborovanje v nedeljo oh 11. uri obvezno «>. se. I« poštne hranilnice doznavamo, da se jbveznice vojne škode (ratne Štete) lombardi-rajo tudi duhovnikom, ki se v tem oziru pač jnairajo kot drž. uradniki. Kranjsko pevsko okrožje priredi v nede-jo dne 11. okt. t. 1. v dvorani »Ljudskega do-ua« v Kranju svoj prvi pevski nastop. Spored je sledeči: C. Mohor: Uvodni govor. St. Premrl: Raj; A. Foerster: Naše gore; O. Dev: Jegliča; Dr. Schwab: Skrjanček poje, žvrgoli, nešani zbori, izvajajo združeni zbori. Till: feseli godci, koračnica; Till: Naša pesem, alček; R. Lah: Fedora, uvertura, izvaja sa-onski orkester iz Tržiča. K. Adamič: Ples jalja Matjaža, mešani zbor, izvaja pevski :bor iz Šenčurja. Dr. G. Ipavic: Milada; Dr. Kimovec: Večerni zvon, mešana zbora, zvaja pevski zbor iz Tržiča. Fr. Gerbič: Slovanski brod, izvaja združeni moški zbor. — Metek ob 4. uri popoldne. Skupnega nasto-la se udeleži 7 zborov. Vsi prijatelji glasbe iljudno vabljeni. — Po prireditvi bo v »Ljud-kem domu« kratek sestanek okrožnih refe-entov za Gorenjsko. — Poročal bo delegat Pevske zveze« glede prireditve imenovane iveze. Zopet roparski napad na župnišče. — Na enturski gori je dne 6. t. m. ob pol enajstih rečer nekdo tako lomastil in udrihal po vrati župnišča, da je ključ od znotraj odletel na redo veže. Ko je župnik od zgoraj pri oknu prašal, kaj hoče, je tujec utihnil, pa je kmalu ia to kot za slovo oddal strel iz revolverja, lakor se je dognalo, je bil to na šenturško oro priženjeni, pa sedaj sodnijsko ločeni liha Koritnik, doma iz Klanca pri Komendi, lil je letos že kaznovan radi zlorabe orožja, otikal se je čez leto po Kokri, zadnji čas pa e je držal novega doma na Krvavcu. Ali se es bližamo stari dobi rokovnjačev, ki so se ekdaj potikali tod okoli? Župnik na Šent-irški gori ima sedaj borih 61 dinarjev me-ečne plače, torej siromak ki se komaj pre-ivlja, pa kljub temu v teh samotnih hribih e ni varen življenja. Dvojen samomor na Bledu. Dne 7. t. m. ta prišla na Bled v hotel Petran neznana 10 do 25 let stara moški in ženska ter zahte-sobo. Ker drugi dan dolgo časa nista rišla iz sobe, je orožništvo odprlo vrata in ušlo žensko ustreljeno v glavo in srce na po-i, moškega pa poleg postelje na tleh v rce ustreljenega. Ženska je srednje velika, Slečena v črno obleko, črn baržunast klobuk, roški pa je srednje postave, oblečen v tem- V opori je danes prva vprizoritev nanovo na-Sdirane Massenetove opere >Manon«, ki jo je na- "udiral in zrežiral za naš oder v skoro povsem »vi zasedbi operni ravnatelj g. Mirko Polič. Predla se vrši za rod D. Prva repriza te opero je nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 8. uri kot izven 'edstava. NOVA MLADINSKA IGRA. V nedeljo 11. t m. popoldne ob 3. uri se prizori v dramskem gledališču prvikrat mladin- igra priznane mladinske pisateljice gdč. Marije fošljeve: Pravljica bodočnosti. V njej nastopajo ile, kraljica, ugrabljena otroka: Jadranka in Zl-wka ter vila Jugoslovanka. Poleg teh nastopijo .<11 živali: veverica, jež, zajček, polž in lisica, 'vodno sliko tvori babica, ki pripoveduje svojim mkom. Dojanje se vrši sredi kresne noči. V 'ivljico je vpletena godba in rame baletne točke, ti predstavi nastopi tudi mešani zbor gojencev jojenlc državnih učiteljišč v Ljubljani pod vod-»om skladatelja Emila Adamiča, ki nam zapoje it domorodnih in koroških narodnih pcsmic. ilopnice za to mladinsko predstavo so v pred-Kdaji pri dnevni blagajni v operi. Igra bo za-fnn tako za odrasle kakor tudi za našo mladi->■ Je izredno ljubka in polna navdušujoče vse-ne. no-plavo obleko z zeleno-rjavo pepita športno čepico. Pred samomorom sta uničila vse, kar bi za moglo ugotoviti njih identiteto. Denarja nista imela. V ročni torbici ženske so našli dve sliki. Ena predstavlja samomorilca v vojaški obleki od letalskega oddelka v Novem Sadu, druga pa samomorilko. Truplo obeh so prepeljali v mrtvašnico na Bledu. Ne samo voda in solnce, ampak tudi milo je predpogoj vsake uspešne žehte. To milo je »Gazela«, katero dobite pač v vsaki trgovini. Slon med dobitki Dijaškega podpornega društva bi gotovo napravil velikansko opustošenje. Prevrnil bi Fordov avtomobil da bi bila kolesa na vrhu, žogal bi se z omarami sobne oprave, splašil bi konja in polomil kočijo, moško kolo bi nataknil na rilec, kar bi mu za slamoreznico ne svetovali. Stri bi radio-aparat in foto-aparat, brcnil proč plug in pisalno mizo. Kaj bi napravil s kuhinjsko posodo, ne povemo, ampak gotovo bi bila »fuče. Da se to ne zgodi, kupi rajši Ti srečko Dijaškega podpornega društva in rešil boš en zgoraj navedeni predmet žalostne usode, ki bi ga sicer lahko zadela o priliki slonovega obiska. Iz Ljubljane. Pogreb umrlega dr. Ivan Susteršiča bo danes popoldne ob 4. uri iz palače Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti št. 6. Sv. maša zadušnica za -j- dr. Ivana Šu-steršica bo v soboto zjutraj ob 7. uri v frančiškanski cerkvi. Koroška je zadeva celcga naroda. Zato povsod v teh dneh javno manifestirajmo za oni del naše zemlje, kateri nam je najbolj pri srcu. Prosvetna Zveza vabi vse člane in članice prosvetnih, kulturnih in strokovnih društev, da se udeleže prireditev 9. 10. in 11. oktobra. Naša glav na manifestacija je javno zborovanje, ki se vrši v nedeljo ob 11. uri dopoldne pred Univerzo. Po zborovanju je obhod po mestu do vladnega poslopja, kjer se izroči resolucija vladi. Teka manifestacija bo imela popoln uspeh le, čc bo cbi'na udeležba pričala, da je usoda Koroške naša narodna skupna zadeva. Člani vseh ljubljanskih Prosvet se opozarjajo na nocojšnji prosvetni večer, ki se vrši v Ljudskem domu cb 8. uri. Pokažimo z obilno udeležbo, da nismo pozabili onih koroških Slovcncev, kateri so glasovali za nas. Na sobotnem Koroškem večeru v Unionski dvorani nastopi poicg tenorista Banovca troje ljubljanskih pevskih zborov in sicer: »Glasbena Matica«, »Ljubljana« in »Ljubljan ski Zvon«. Spored je skrbno sestavljen in bo nudil lep umetniški užitek. Polna dvorana Uniona naj pri tej priliki resno manifestira za koroške Slovence. Predprodaja vstopnic od Din 25.— navzdol jc v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Rojaki posetite akademijo! Javna manife3tacija za koreške Slovence se vrši v nedeljo 11. t. m. cb 11. uri dopoldne pred univerzo. Po zborovanju obhod po mestu. Dolžnost zavednih Slovencev je, da se zbora in obhoda udeleže brez izjeme. V sprevod vse, obcestnih gledalcev si prireditelji ne žele, temveč dostojanstven in številen sprevod. Zato vsi na zbor in po zboru v sprevod! Večerni kuharski tečaj v Mladiki. Vpisovanje se vrši samo v petek, 9. t. m. in v soboto 10. t. m. cd 15.—17. ure. Zahvala, Vsem prijateljem in družbam, ki so se me spomnili ob priliki moje zlate poroke se tem potom toplo zahvaljujem z željo, da dosedanje vezi še vnaprej obdržimo v blagor splošnega napredka. Srčna hvala! — Karol Pollak, sen. Tedenski zdravstveni izkaz, V času od 1. do 7. oktobra 1925 je bilo v Ljubljani rojenih 24, od tega 11 moškega in 13 ženskega spola; mrtvorojeni so bili 3. Umrlo je v tem času 16 oseb, od tega 8 tujcev, a po spolu 8 moških in 8 žensk. Vzrok smrti: v 1 slu čaju škrlatinka, v enem druga nalezljiva bolezen, v 3 jetika na sopilih, v 2 rak oz. druge zle novotvorbe, v 2 bolezen na srcu, v 1 pljučnica, v 1 driska (pri otrocih pod 2 leti), v 1 prirojena slabost, v ostalih slučajih druge bolezni. Nalezljive bolezni v Ljubljani, Od 1, do 7. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 slučaja tifuznih bolezni, 3 škrlatinke in 2 davice. Vlcm v hotelu Tratnik na Sv. Petra cesti. Dodatno k temu vlomu smo dobili še nekatere podrobnosti. V sobi, v katero je bilo vlomljeno, sta stanovala akademika Božidar Popovič in Vladimir Sergejev. Vlomilec je odprl kovčeg Popoviča in vzel iz njega samo novo sivo obleko, zapeslno uro in par rjavih čevljev. Kovčeg tovariša Sergeja pa je vlomilec odnesel. V odnesenem kovčku je bila obleka, perilo, ura budilka in zlat prstan z bri-ljanti. Škoda obeh oškodovancev znaša okrog 8000 Din. Bržkotne gre tu za dobro organizirano predrzno družbo, ki se peča v prvi vrsti z vlomi v razne hotele. — Policija jc tej čedni družbi že na sledu. V stari »cukrarni« na Poljanskem nasipu je vlomil neznan lat s ponarejenim ključem v zaklenjeno stanovanje tovarniške delavko Marije Juhartove. Odnesel ji je samo par novih čevljev, vrednih 300 Din. Tatvino je opazila Juhartova žali bog šele zvečer, ko se je vrnila domov. Tatvine kolos. Petru Šum i ju, ravnatelju tvrdke >Vulkan«, je bilo iz veže stanovanja na Resljevi cesti št. 9. ukradeno 1300 Din vredno kolo, znamke »Waffenrad«. — Rein-holdu Kuncu, stanujočemu na Poljanskem nasipu, pa je nekdo ukradel iz veže hotela »Slon« kolo znamke »Diirrkopp. Popadljiv pes. Alojzijo Sekula, uslužbenko pri gostilničarju Bajdi na Glincah, je po-padel pes, last Ulriha Vospernika, v desno rok nad komolcem. 8 L Sto i opravljanje ceste v Logarsko dolino. Okrajni glavar v Gornjemgntdu objavlja, da se vrše na cesti iz Solčave v Logarsko dolino obs ežnejsa popravilu, vsled česar je vsak promet z avtomobili ali vozovi od Solčave naprej do nadaljnega nemogoč. Loka pri Zidanem mostu. Naša farna cerkev dobi v nedeljo, 11. t. m. 2 težka bronasta zvonova, katera bodo takoj zjutraj okrog 7. ure j naložili na postaji v Zid. moslu, in potem prepeljali v dostojnem sprevodu z godbo ter konjeniki na čelu, v Loko. Pri kapeli žalostne Matere Božjo jih bo slovesno sprejela duhovščina ter razna društva. Potem se bo sprevod pomikal proti cerkvi, nakar bo domači župnik zvonova blagoslovil. V zvonik ju bodo dvignili popoldne od 1.—2. ure. IZ MARIBORA. Bratje v rofcstvu nam ječe tam v slovenskem Korotanu, zato danes vsi na Koroški narodnoobrnmbni večer, ki se vrši ob 8. uri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke in ki ga priredi Prosvetna zveza v Mariboru. Vstopnice od 2—6 Din se dobe 1 uro pred začetkom pri blagajni na licu mesta. Govori odbornik Jugoslovanske Matice in pisatelj Fr. S. Finžgar. Nadalje so na sporedu orkestralno točke slov. pesmi, uprizoritev Ant. Aškerčevega dramatičnega prizora »Knez Volkun«, deklamacija in petje. Mariborčani, pokažite se in postavite se! »Jutro« in Glasbena Matica. »Jutro« mora zavijati. Ker ustanavljamo pevsko društvo »Maribor« — ustanovili ga še nismo, kakor napačno poroča točni »Jutrov« poročevalec — pa zavija, češ, da napadamo »Glasbeno Malico«.— V eni sapi se obregne ob »Prosvetno zvezo« (po njem takozvano), njeno knjižnico in ob bodoče društvo »Maribor«. Saj to je njegova tradicija! - Kar se pa tiče njegovega napada na gosp. Gašperiča, ki začasno vodi vajo v »Glasbeni Matici«, moremo javnosti sporočiti, da je g. Gašperič odpovedal svoje sodelovanje pri tem večeru že v torek, toroj 5 dni proje in sicer g. predsedniku Arnušu. Njegov nastop in nastop estalih gg. duhovnikov, ki sodelujejo v Matici, da se tega večera »Zveze kulturnih društev« niso udeležili, so odobravali vsi, ki še dajo kaj na načelnost. Znano nam je pa tudi, dn jim ostali zbor »Glasbeno Malice« lega ni zameril, pač pa upošteval njihovo načelnost in jih ne bo zagnal iz zbora, niti ne bodo sami izstopili, kakor to pobožno želi mariborski »Tabor«, in bo stvar uredila »Glasbena Matica« sama brez »Tabora«. Mi le poudarjamo ponovno svoje stališče: »Glasbena Matica c mora ostati vsesplošno društvo in v tem oziru bomo stali na straži s prepričanjem, da se bo zbor tudi z nami strinjal! In v to svrho bomo uporabili vsa sredstva! Občni zbor profesorskega društva, sekcije Maribor, je sklican na nedeljo, ob pol 11.. Ker je dosedanji predsednik g. prof. Pečovnik, ki je sprejel mesto nadzornika za srednje in meščanske šole, odstopil, je na dnevnem redu tudi volitev novega predsednika. Občni zbor je sklican v gimnazijsko dvorano. Učiteljsko zborovanje v torek ni bilo le burno, ampak tudi brezuspešno. Učitelji so se zlasali pri vprašanju pouka nemškega jezika v obmejnih šolah. Primorski učitelji so z vso vehemcnco bili proti takemu pouku, ostali za, in v tem razporu so se razšli brez kakega uspeha. Mi pravimo: Vsakemu po zakonu! Pa povsod s treznosljo! Ura, ki moti mimoidoče, zlasti pa Šolarje in take, ki morajo bili točni, je gotovo stolna ura v središču mesta. 14 dni stoii oziroma po kratkih presledkih obstane. Splošna želja je, da se ura popravit Mesto bivše dijaške večerje, ki je šla neprostovoljno v smrt, preskrbujejo dobrotniki sedaj 42 dijakom večerjo v gostilni »Anderle« na Koroški cesti. Kakor čujemo, se v kratkem osnuje novo društvo. Simfonijski koncert. Narodno gledališče priredi v soboto, dne 17. t. ni. v veliki Gotzovi koncertni dvorani simfonijski koncert, ki bo ob enem poslovilni večer ravnatelja opere g. A. Mitroviča in operne primadone g. Mitrovi-čeve. Iz prijaznosti sodeluje na tem koncertu tudi znana virtuozinja na violini, ga. Brand-lova. Celokupni gledališki orkester pa je oja-čen z člani orkestra »Glasbene Matice« ter z nekaterimi drugimi glasbeniki. Na programu so le Beethovnove skladbe, med katerimi je ludi znamenita V. simfonija. IZ CELJA. Krekova mladina v Celju uprizori v nedeljo, dne 11. oktobra t. 1. točno ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju otvoritveno predstavo — Deborah —, narodno igro v 4 dej. in 3 spremembah. Doživljaji, ki jih predstvalja la igra so se vršili 1780. v času izganjanja Judov iz naših krajev. Ker je igra po svoji vsebini zelo lepa in zanimiva, zalo so vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine. — Radi velikega zanimanja občinstva za to prireditev, se dobijo vstopnice v predprodaji v tajništvu Jug. strokovne zveze v Celju, hotel Beli vol I. nadstr. in na dan predstave 1 uro pred predstavo pri blagajni v Narodnem domu. C i fi t«? J E t za nabavo dobrih in cenih zimskih oblačil Vam je dana pri stari solidni tvrdki S i e msnc&.z»snaMs^gamrCTTiTOktT.rrns~-> .".i ■-s irtrnbine1,v^ai-^.imrj-aia^"'^^ ' viš vse, kar nudi morda nekoliko preskopo besedilo, da postaviš nekoliko karikirane figure še v potrebni verjetnosti ter uveljaviš vso 03t igre, i zalo je treba prav dobrih igralcev. Na postave . kakor so bili Pipan (Zorin), Rupar (Gorjan), Ben-! ko (Roman), Brus (Rudolf), Lende (Novak), France (Nenad) in obe ženski vlogi (Zagorska in Mo-starjeva), so igralci lahko še posebno ponosni. Tu-patnm je bil sicer govor nekoliko nerazumljiv, poznalo se je to v sejni sceni v II. dejanju Mihevcu in Medenu, Poljanec je bil v II. dejanju pretih. Občinstvo je z burnim smehom spremljalo posamezne prizore, le škoda, da je bil obisk iako nepričakovano slab. Predstava zasluži, da se ponovi, ker tako točnega, nekoliko satirično pobarvanega političnega življenja v naših občinah, bo naša publika še redko kdaj videla. Poleg tega ima igra tudi zdravo tendenco. Režija je bila zelo skrbna. Igri je zasigurnna trajna veljava na naših odrih. Pisatelju je bil poklonjen v priznanje krasen venec. —e — Kkb'a, dne 11. oktobra ob pol 8. uri zvečer: Pozna pomlad«. Ljudski igrokaz v petih dejanjih. (Noviteta, prvič na odru.) Predprodaja vstopnic vsak dan od 5. do 7. uro zvečer v Pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi, Ljudski dom L nadstr. • • * »Župan na Ljudskem odru. Ljudski odor je [Hcklo nedeljo odigral Velikonjcvega -fcupnmv: >o dovršeno, da so mu moru častitati. Da oži- Glasba. Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani bo imelo svoj I. redni občni zbor v pondeljek, dne 19. oktobra ob 20. na verandi v »Unionu« z običajnim dnevnim redom. Priglašenim pevkam in pevcem smo razposlali sporede prvega pevskega tečaja, ki se bo vršil v Ljubljani 1. in 2. novembra. Na predvečer, v soboto, bo komorni koncert in prijateljski sestanek vseh pevk in pevcev, če kdo ni dobil sporeda in not, naj nam takoj naznani. Če bi se še kdo rad priglasil, naj stori to takoj, ker bi poznejših priglasov ne mogli upoštevali. Dr«""" rod tečaja bo obsegal predavanja: O dveh starejših slovenskih skladateljih; o slovensl netild, o idealnem dirigiranju in praktične v podrobni in skupinski prede'avi. Poleg trg uio pretresali določila (poslovnik) pevskega ra in ugotovili načrt pevske izobrazbe in umet-ni-kega zborovega delovanja. Kdor ne bi mogel priti, naj blagovoli to javiti odboru. Vse one, ki jih ne bo h tečaju in ne pošljejo nikakega obvestila o odsotnosti, bo odbor črtal. Knjige In revije. Nova knjiga! Te dni je izšla v zalogi Zborni ce za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za naše kovinsko in instalacijske stroke neobhodno potrebna knjiga »Olirino računstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železo-livnrstvo« Knjigo jc s sodelovanjem veleindustrijca g. Avgusta Žabkarja spisal profesor g. PodkrajSek. V knjigi jo računstvo, ki ga rabi v svoji široki kovinar in instalater, ki hoče napredovati, jako pregledno sestavljeno. Knjiga obravnava v splošnem delu poleg osnovnih, povprečnih in društvenih računov ter enačb merjenje geometrijskih likov in teles ter procentne račune, v svojem strokovnem delu pa kalkulacije, proračune in dono»-nostne račune. Namenjena ni torej samo za učence na obrtno-nadaljevalnih šolah, ampak tudi za samostojne obrtnike, ki hočejo imeti pregledno zbrane podatke o računstvu svoje stroke. S pridom bo pa knjiga služila tudi učiteljem na obrtno-nadaljevalnih šolah, ker jim bo izdatno olajšala poni;. — Knjiga se naroča naravnost pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter stane 45 Din. Kako jc v deželi, kjer ječe pod težkim jarmom sini Slave, je naslov brošuri, katero je izdala za šole in društva, ki prirede predavanje o Koroški dne 10. odnosno 11. oktobra. Jugoslovanska Ma-. Ako je kdo po pomoti ni dobil, jo dobi v irni Jugoslovansko Matice. Knjina >Boj zn Koroško«, ki jo Je s prispevki nih naših ljudi sestavil dr. Rožič, nam jasno ia položaj naših preko Karavank. Prodajajo jo /sch knjigarnah po 20.- Din. Dijaki jo dobe v pisarni Jugoslovenske Matice za 15 Din Knjigo priporočamo najtopieje. Razvoj avtomatičnega v Nemška poštna uprava se nahaja danes prod veliko in važno nalogo. Odločila se je, da uvede v celi državi avtomatičen telefon. V to svrho je izdelala načrt, ki se bo postopoma izvedel v teku daljše dobe. Po izjavah, ki jih je podal na kongresu elektrotehnikov v Draždanih ravnatelj poštnega ministrstva Kruckovv, jc uresničenje tega velikanskega načrta v ugodnem razvoju. Zaenkrat je vpeljava avtomatičnega telefona omejena le na krajevne mreže. Do nadaljne odredbe se bo avtomatičen telefon uporabljal le v krajevnem in v izjemnih slučajih tudi v medkrajevnem prometu. Kruckow je podal statistiko vseh dosedanjih telefonov v Nemčiji, katerih število znaša 1,300.000. Od teh jih je 100.000 avtomatičnih, ravnokar se jih zamenjuje 100.000 z avtomatičnimi. Nadalje je že izdelan projekt za namestitev še 400.000 avtomatičnih telefonov. To veliko delo radi prepičlih kreditov sicer počasi napreduje, vendar meni Kruckow, da bo mogoče nemški poštni upravi tekom desetih let polovic«} vseh navadnih tplrfnnc"' v Nemčiji zamenjati z avtomatičnimi. IZ TRBOVELJ. Brezposelnost med rudarji. Že lani za časa Davidovič-Koroščeve vlade so se nekateri poslanci, predvsem g. Kremžar, potegovali pri Trbov. prem. družbi za rudarje; zahtevali so med drugim, da se plače zbolj-šaio in da se sprejmejo zopet v delo oni rudarji, ki no bili ob času zadnje stavke odpuščeni. Prvi točki je družba ugodila, dobili so izplačano precejšnjo vsoto. Družba je tudi drugi točki v toliko ugodila, da se naj vsak odpuščenec, ko pride za to poziv, prijavi pri obratu, kjer je bil zaposlen. CXd tega je že telo dni in noben še nd bil od teh odpuščenih rudarjev sprejet v delo, a tudi ni prejel poziva, da naj se zglasi. Rudarji, ki imajo po dvajset, petindvajset in še več let, so že tako nekaj let brez stalnega dela, dobili niso za svoja leta, ko so plačevali v bra-tcvvsko skladnico, nikake pokojnine in žive s svojimi družinami v velikem pomanjkanju. Po leti so morda še dobili kak zaslužek, a sedaj za zimo nima družina, koje oče s strahom gleda v bodočnost, kruha. Vsa pota do raznih uradov, vse pritožbe na rudarsko glavarstvo in druga mesta, so zaman. Družba se je bojda macionalizirala. Ni poznati na nobeni strani, da bi delavstvu ta nacionalizacija prinesla kako korist. Gospodje, ki so se vsedli k zeleni mizi in ki poznajo dušo slovenskega delavca, dobro vedo, da ta delavec ni najslabši in bila torej njihova dolžnost, da se za te odpuščene reveže zavzamejo, da pridejo zopet do kruha. Da bi šli na stara leta po svetu in še bolj obubožali, p>ač ne sme nihče niti misliti. Ako ima pri tej družbi toliko tujcev raznih narodnosti preobilen zaslužek, zahteva lahko tudi ubogi delavec, da živi na svoji domači grudi. Brezposelnost pri trboveljskih rudarjih mora izginiti. Odpuščeni rudarji pravično zahtevajo, da se jih sprejme nazaj v službo, torej gospodje storite to! Gospode poslance pa opozarjamo na te rudarje in naj store korake v njihov prid, » * * Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani sklicuje v smislu čl. 129 pravilnika, z odlokom z dne 20. septembra 1925 št. 2611 glavno skupščino Bratovske skladnice, ki se bo vršila v Ljubljani v nedejlo, dno 25. oktobra t 1. ob 10. uri dopoldne v vrtnem salonu restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. Volitve glavnega upravnega odbora in sicer: a) 6 članov kot zastopnikov delavcev ter 6 namestnikov; b) 6 članov ,Domu duh. raj« se prično v soboto, 10. t. m. zvečer in trajajo do 14. ziutraj. Udeleženci imajo te dni v Domu« lastno bo hrano in oskrbo. Naznanila. V ' , rrjroh in Škof jok ko izleti prihodnjo ne-iTeljo ob ugodnem vremenu Stolna Progvets. Odhod h Ljubljane, Gorenjski kolodvor, ob 8.25. V romarski cerkvi v Crngrobu sv. maša okolu 10. ure, nato odhod v Škofjoloko. Somišljeniki dobro doSlit Sestanek odraslih abstinentov v Ljubljani se [e vr:il v torek, 6. okt. 1925 v stalni higijenski točilnici na velesejmu. Sestanku je prisostvoval v eastopstvu inšpektorja ministrstva narodn. zdravja g. dr. Katičiča šef higijenskega zavoda g. dr. Ivo Pire. Sestanek je rklenil ustanoviti v Ljubljani društvo iTrcznost«, katero bo včlanjeno v sarajevskem /Savezu Trezvenosti«. Pripravljalni odbor je sledeče sestavljen: predsednik dr. Fedor Mikič, tajnik Rudolf Horvat, blagajnik Angelo Cerkvenik, odbornika Leopold Puhar in Mirko Zargaj. Člani društva se obvežejo poleg osebne abstinence, da ne bodo izdelovali, kupovali, prodajali in prenašali alkoholnih pijač. Prihodnji seslanek se objavi v časopisih. Abstinenti, ki bi želeli postati člani društva, naj se izvolijo vpisati v društveno knjigo v >Stalni higijenski točilnici« na velesejmu (Latter-manov drevored) poleg stalne higijenske razstave. Premog zii vojne invalide po j-nižani ceni. Pismene, odn. ustmene prijave rednih članov (ic) sprejemu Ljublj. podružnica U. V. I. samo do 12. t. m. med uradnimi urami. Mori: rirvft knjižnica se otvori zopet po dalj-Sem presledku v pondeljek dne 12. okt. Knjižnična ura ho vsak ponedeljek od pol 7. do pol 8. ure gvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17-1. Na razpolago so r-izne lcuo«lovne in strokovne knjige. Odbor. tiči torej vzrok uklinjenja? Nekaj upokojencev hodi na delo k rudniku. Da tak upokojenec, navadno že prileten mož, ne mor® napraviti vseh šibtov se razume. Ni dobil pa dosedaj nobenih doklad. Ako prii delu ponesreči, ne dobi nobenih bolniških dnevnic. Od rudnika pa dobi na leto samo tri vozičke premoga. Navedli bi lahko nešteto zgledov, razvidno pa je dovolj že iz gornjega, kak je položaj teh siromakov, in če še omenimo, da dobi rudar-starovpokojenec s polnimi službenimi leti štirideset kron pokojnine je to dovolj za socialno čutečega človeka. Ul vpoikojenci se boje zime. Od rudniika se ne doba nič — zamorec je storil svojo dolžnost— in nismo v Belgiji, kjer ima upkojenec-rudar iste pravice kot rudar, ki še opravlja delo. Gospodje na pristojnlih mestih I Razrešite nam uganko, kako je mogoče človeku, ko je onemogel za vsako delo, a nima nobenih gmotnih sredstev, preživeti se s 40 kronami mesečno? Rudar. Cene kruhu in pecivu so določene v okraju Laško sledeče: 1 kg črnega kruha Dan 5.—, 1 kg belega kruha Din 6.—, 1 štruca črnega kruha izpečenega 50—51 dkg Din 2.—, 1 štruca črnega kruha izpečenega 100—102 dkg Din 5,— 1 štruca belega kruha izpečenega 41 do 42 dkg Din 2.50, 1 štruca belega kruha izpečenega 82—84 dkg Din 5.—, 1 zemlja izpe-čena 6 dkg Din —.50,1 zemlja izpečena 12 dkg Din 1.—. Luksuzno pecivo za vsak komad Din —.50, drobtine liter Din 7.—, za pečenje prinesenega kruha Din 2.50. Iz Mežiške doline. Guštanj. Naše prostovoljno gasilno društvo je imelo letos dve slavnosti; pri prvi so bili z zlato kolajno odlikovani člani, ki so v društvu nad 40 let požrtvovalno delali; pri drugi pa nekaj članov s srebrno kolajno za 25 letno vztrajno delovanje. Vsa čast takim članom, ki zdržijo toliko let v društvu, od katerega nimajo nobenega osebnega dobička. Na pomoč! — V sosednjih Kotlah je bilo pretekli teden vlomljeno v poštni prostor, a tat je imel smolo, da je ukradeni denar pri odhodu še v poštnem prostoru izgubil, odnesel je edino eno pošteno pelerino. Več sreče je imel v edini trgovini, kjer je dobil kolekov v vrednosti nad 1000 Diin, potem tobaka in drugih predmetov, tako da ima trgovka občutno škodo. — 26. sept. t. 1. se je Kotljah poročil naš okrajni živino-zdravndk g. Stibler z gdč. Fricko Čagran iz Ljutomera. Bilo srečno! Iz Primorske. »Ko trgamo grozdje...« »Gor. Straža«, je bila zopet dvakrat zaporedoma zaplenjena — zaradi uvodnega članka, v katerem baje huj-ska proti državi. Da se izogne novi zaplembi, prinaša sedaj na uvodnem mestu članek o — trgatvi. Čitatelje prosi potrpljenja. Gdč. Sfiligoieva v GoricL Članica ljubljanske opere gd.č Ljubica Sfiligojeva nastopi te dni v Gorici v dvorani Trg. doma. Srebrna poroka. V Idriji sta praznovala srebrno poroko Leopold Troha in njegova žena Ana roj. Jeglič. Slavljenca uživata splošno stoštovanje in ljubezen; vzorno sta vzgojila sedem otrok, o poleg tega sta bila vedno prva pri javnem delu. Smrtna kosa. Na Vrhu sv, Mihaela pri Mirnu je umrl širom znani, vrli učitelj Josip Potič, mož odločnega katoliškega prepričanja in neumoren delavec na ljudsko-prosvetnem polju. Zapustil je ženo in hčerko. — Na Jese-nici je pobrala griža na en dan uglednega posestnika, obč odbornika in cerkv. ključarja Franca Mavrija in njegovega najstarejšega sina. — V Plaveh je umrl 22 letni Anton Križnic, sin odlične Križničeve rodbine. Odvetnik Dompieri umrl. V Trstu jc umrl bivši tržaški župan odvet. Carlo Dompieri. Slovanom je bil sovražen in jim je svoj čas javno zabrusil znano geslo: »Et nos eos eicia-mus foras!« — Vrzimo jih ven! Gospodarstvo. Svetovna letina 1925. Mednardoni poljedelski zavod v Rimu je sestavil podatke za svetovno letino 1925. Kar se tiče pšenice, so podatki najpopolnejši. Letošnja svetovna žetev pšenice (33 držav) je dala 996 milijonov met. stotov (lani 822 milijonov, povprečno 1909—1913 915 milijonov). Od tega odpade: na Rusijo 180 milijonov (lani 104, 1909—1913 186 milijonov), ostala Evropa (22 držav) 350 (277, 358), Kanada in Unija 297 (309, 242), Azija (4 države) 99 (108, 104) in sev. Afrika (4 države) 29 (23, 26). Edino podatki za Rusijo so predhodni. Rž. Letošnji pridelek rži je bil na svetu 445 milijonov stotov (lani 347, 1909—1913 431 milijonov); pridelali so: Rusija 208 (176, 187), ostala Evropa (20 držav) 219 (152, 234), Kanada in Unija 17 (20, 10). Manjka le par podatkov iz manj važnih držav. Podatki o letini ječmena so v toliko nepopolni, ker obsegajo samo države, ki pro-ducirajo normalno 85 odstotkov vsega svetovnega pridelka. Letina je znašala 298 milijonov met. stotov (lani 244, povprečno letno od 1909—1913 311 milijonov). Pridelek se je razdelil sledeče: Evropa brez Rusije (21 držav) 116 (102, 130), Kanada in Unija 73 (60, 50), Rusija 60 (38, 85), Arija (3 države) 27 (25, 25), severna Afrika (4 države) 22 (19, 21). Nepopolni so tudi podatki o svetovnem pridelku ovsa, ker obsegajo države, ki pro-ducirajo normalno samo 80 odstotkov svetovnega pridelka. Produkcija je bila 567 milijonov met, stotov (lani 519, pred vojno 546 milijonov stotov). Pridelale pa so sledeče države: Kanada in Unija 292 (286, 220), Evropa (20 držav) brez Rusije 170 (157, 193), Rusija 102 (74, 130) in sev. Afrika (3 države) 3 (2, 3). Pšenica obeta Argentiniji in Avstraliji dober pridelek. Letina koruze je letos v severni Ameriki slaba, vendar nekoliko boljša kakor lani. Krompir izkazuje dobro letino v večini evropskih držav, medtem ko je v Ameriki in v nekaterih evropskih državah trpel zaradi mokrote. Sladkorna pesa se razvija ugodno v Evropi; iz Unije in Kanade javljajo, da bo letošnji pridelek sreden. Bombaža bodo pridelali v Ameriki in Egiptu samo toliko kot lani, v Rusiji pa znatno več kakor tudi v Indiji, Vojna odškodnina. Poročajo nam: Kakoi je že iz tečaja tega papirja razvidno, vlada v prometu velika zmeda. V Ljubljani sami n. pr. so ugotovili 7 vrst tega papirja. Obveznice so različnih barv, nekatere so zabrisane, druge jasne v vseh raznih varijantah. Teksti so neenotni, besede so večkrat zabrisane, na nekaterih obveznicah se ne pozna državni grb. Nekatere so tiskane v Osijeku (menda Hrv. štamparski zavod), druge zopet prihajajo iz raznih litografij, za tiskarne so navedeni tudi n. pr. Radenkovid i brat, Belgrad, potem n. pr. Štamparija i litografija. Rad brez označbe kraja. Velik del jih je brez označbe tiskarne. Blagajna tukajšnje delegacije ministrstva financ je izjavila, da so pravilne samo obveznice, ki so tiskane v Osijeku, ostalo pa da so falzi-fikati. Nekateri interesenti so se obrnili direktno v Belgrad na. finančno ministrstvo po pojasnilo, vendar pa še do danes niso dobili odgovora. Jadransko-podunavska banka. Kakor se nam poroča, je Centralna Uprava Jadransko-podunavske banke v Belgradu sklenila, da stavi svojim fOijalam v Sloveniji na razpolago znatne vsote v svrho razširjenja poslov v velikem obsegu. Istotako je sklenila, da pretežno večino svojih industrij v Sloveniji popolnoma reorganizira in jim stavi na razpolago zadostna sredstva v svrho tehnične preureditve in uspešnega dela. Vsled tega je upo- stavila pri svojih filijalah posebne cenzurne odbore in imenovala sledeče gg.: za fili. jalo Ljubljano: Ivan Knez, predsednik zbornice za trgovino in cbrt, veletržec, Andrej Šarabon, veletržec, Ljubljana, Alojzij Lilleg, veletržec, Ljubljana. Za filijalo Kranj; Edmund Kocbek, tovarnar in posestnik, Kranj, Anton M a j d i č , trgovec in posestnik, Kranj, Mr. Ph. Franc Š a v n i k , lekarnar in posestnik, Kranj. Za filijalo Maribor; dr. Radoslav Pipuš, industrijalec in odvetnik, Maribor, Adolf Himmler, veletrgovec in so-lastnik tvrdke Suppanz et Co., Maribor, dr. Josip Barle, notar in član cenzurnega odbora Narodne banke, Maribor. Ljubljanska posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg štev. 6, je imela od 1. I. do 1. X. t. 1. sledeči denarni promet: vplačanih vlog.....Din 1,984.150.44 izplačanih vlog.....Din 1,150.256.79 izplačanih posojil . . , . Din 1,304.801.04 vrnjenih posojil . . » , . Din 559.331.04 stanje vlog 1. X. t. 1. . . . Din 2,214.368.60 celotni promet t. I. ... Din 6,644.238.67 Hranilne vloge obrestuje od 1. X. t. 1. sledeče: vloge brez odpovedi po 6 odstotkov, vloge na trimesečno odpoved po 8 odstotkov in vloge na šestmesečno odpoved po 10 odstotkov. Dobrovoljačka banka. Ta banka, ki ima centralo v Zagrebu in podružnico v Ljubljani, stoji pa pod vplivom Banke češkoslovaških legij v Pragi, je imela dne 5. t. m. izreden občni zbor. V upravni svet je izbranih 6 novih članov, večinoma trgovcev. Zaradi izpre-membe delovnega programa banke se bo iz-premenila firma v »Jugoslavenska trgovinska banka d. d. v Zagrebu«. Na čelo ravnatelj, stva bo prišel najbrže generalni ravnatelj praške Legiobanke. Zadružništvo na Poljskem. V začetku t. I. je štela Poljska 15.370 zadrug. Samo v letu 1924 je bilo ustanovljenih 943 zadrug. Poljske zadruge so organizirane v 3 zvezah s 4000 zadrugami: 1,600.000 člani. Ukrajinske zadruge imajo svojo zvezo, medtem ko so nemške zadruge razdeljene na 5 zvez. Obstojajo tudi židovske zadruge. Relativno najbolj razvito zadružništvo imajo Ukrajinci, pri katerih se zadružništvo tudi najlepše razvija. Saj je bilo cd vseh novoustanovljenih zadrug v celi Poljski ca 39 odstotkov ukrajinskih. 8. oktobra 1925, Denar. Ameriki a, F. W. Haight s svojo pripravo, s katero določa nastop plime in r vsakem nomorskem mestu lahko ta 13 let naprej. Zagreb. Berlin 13.36—13.16 (13.42—13.52), Italija 226.82—227.68 (225.48-228.08), London 272.42—274.42 (271.71—274), Ne\vyork 56.02—56.62 (56.13—56.73), Pariz 260.60—264.60. Praga 166.13 —168.13 (166.58-168.58), Dunaj 7.894—7.994, Curih 1084-1092 (10.86-10.94), dolar 55.3250-55.9250 (55.45—56.05). Curih (sklep). Belgrad 9.1750—9.20 (9.1875), Italija 20.80—20.85 (20.75), London 25.1150—25.12 (25.11), Newyork 518.25-518.75 (518.50), Parizi 23.a5-24.05 (23.85), Praga 15.35—15.40 (15.36), Bukarešt 2.15—2.55 (2.50), Bruxelles 23.10—23.30 (23.30). Dunaj. Devize: Belgrad 12.55, Kodanj 170.80, London 34.31, Milan 2&42, Newyork 708.35, Pariz 32.82, Varšava 117.25. — Valute: dolar ii 708.50, angleški funt 34.22, francoski frank —, lira 28.38, dinar 12.53, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Lira 135.875, Zagreb 60.05, Pariz London 163.40, Ne\vyork 33.75. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 82 den., vojna odškodnina 333—342, zastavni listi 20—25, kom. zadolžnice 20—25, Celjska 201—205, Ljublj. kreditna 225-240, Merkantilna 101—102, zaldj. 101, Praštediona 1005—1012, Kred. zavod 175— 185, Strojne 123-126, Trbovlje 356-365, Vevče 121—130, Stavbna 165—180, šešir 126—148. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 77.50 dea vojna odškodnina 321—322.50, za okt. 325—326 Hrv. esk. 129—130, Kred. 132—136, Hipobanta 73—73.50, Jugobanka 108—109, Praštediona 970 980, Ljublj. krediina 225 den., Slavenska 49—50J Srpska 145—146, Narodna banka 9500 bi., Eksplo alacija 45-52, Šečerana 510—520, Nihag 40 bi. Gutmann 400—420, Slavex 140—150, Slavonija 5! —53.50, Trbovlje 345—355, Vevče 120 den. Dunaj. Don.-savska-jadr. —, Živno —, Alpin« i 274.600, Greinitz 139, Kranjska industrijska 370. Trbovlje 437, Hrv. esk. —, Leykam 174, Jugo banka —, Hip. banka 89, Avstrijske tvornice wfl dušik 182, Guimann —, Mundus 1050, Slaves 16."I Slavonija 63.500. Blago. I Ljubljana. Les: Doge hrastove, 1 hI, po hI, četrt hI, fco meja: 190, bi., 140 bi., 90 bi.; trami monte, fco meja 320 bi.; hrastovi hlodi od 30 en naprej, fco nakladalna postaja 480 bi.; bukov: drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. postaja 5 vag. 17.5» —17.50, zaklj. 17.50. — Žito in polj. pn d e 1 k i : Pšenica domača, fco Ljubl jana 260 den. koruza medjimurska, nova, fco čakovec, koma okrogla, drobna, dušljiva, par. Ljubljana 195 bi koruza v storžih, par. slav. post. 75 bi.; koruz. nova, okt., nov., dec., 100 odstot. kase pri sklepi par. slav. post. 122.50 hI.; koruza stara, par. srera ska postaja 185 den.; fižol ribničan, fco Ljubljan 315; fižol mandolon, fco Ljubljana 295 den.; tw prepeličar, fco Ljubljana 345 den.; fižol beli, P« brani, fco Postojna, na tranz. 300—310.___ W T3 O O C-- > O . •oo ~ rt •oo 3 'o i n > O rt " -M o a. — o. .s. • O O o S O -D 0 S f I .a >v> oT v c-Ši E Z « •8 O S O-S - D S «. < a a « rt ~ t» «j >o ■n .2 o. o. » J* > « O v u a "P -S 8 C M « a P n .a .3 PS -a £ .=L ? N ... ■-H .S g .t J o 0> M S» W g ^ » h 2 g S ha a aj g -O J3 »N a .2 « o o. S m O 2 co § ftšl n * n o o S. S =• o« rt > O Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zvitki in druge potrebščine pri IM. šeicnfturgova ulica 6/1 ■ Telefonstev. 9SO URADNICO, zgovorno, ki je zmožna kavcije, sprejmem. -Naslov v upravi pod St. 6839. MEDIČARSKI POMOČNIK ve56 popolnoma svoje stroke tur beajzanja, trezen in pošten, se takoj sprejme. — Stalna sl"žba. Drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Medičar--H pomočnik« Stev. 6791. Industrija kovinskega feiaga i S S e energičnega poslovodjo. Isti mora biti strokovnjak v izdelovanju okov, ključavnic in različnih Stane. Na razpolago ima stanovanje 1 s^be, kuhinje in pritiklin. Ponudbe naj se pošljejo na POŠTNI PREDAL 334, ZAGREB I. GOSPODIČNA Inteligentna, i$če službe v banko ali kako podjetje v Ljublja-i. Zmožna ie sloven., nem., ital. in francoskega ;e-zika, z lepo pisavo, strojepisje in knjigovodstvo. Ponudbe na up-avo >Slovenca« pod Šifro: »Fino postopanje« Stev. 6836. !r~.....'r Oblačila za gospode In deike se kilub vsemu najugodneje kupijo pri MMCE LJUBLJANA boljšega stanu, Izvežbana gospodinja, išče primer, službe kot gospodinja; event. sprejme službo v kakem župniSču. - Naslov pove uprava lista »Slovenec« pod Stev. 6821. PISARNIŠKA MOČ (STROJEPIS), gospodična začetnica ali penzionist, s e i š če, - Stavbenik ing. Rudolf TREO - Gosposvetska cesta 12/n, od 12 do 2. Bosendorfer, kratek klavir, se poceni proda. - Naslov v upravi lista pod Stev. 6838. 4 betonirani hlevi (vsak za 2 konja), pripravni tudi za skladišča, bivše živ. bolnice na Poljanski cesti, se oddajo takoj najvišjemu ponudniku. — Ponudbe je poslati na Kmetijsko družbo, TurjaSki trg St. 3. Gostilna V,SI Službe iščem » trgov, hiši na deželi, kjer M pomagala v trgovini in v gospodinjstvu. - Naslov v upravi lista pod Stev. 6833. tik borlenskega mostu, se ugod. proda. — Pojasnila in pogoje pove uprava gre^čHie Bori, p. Sv. Barbara, Haloze. BREZPLAČNO se sprejme ŠIVILJA na prenočišče proti uslugi. - Hrenova ulica 19, pritličje. JOT- Izgubil se je "^Sar pes- ki sliši nn ime »Lux«. Najditelja prosim, naj ga odda oz. mi javi proti nagradi. Josip Majdič, restavrater na glav. kolodvoru v Ljubljani. Pohištvo skoro novo — iz češnjevega lesa, za eno spalno sobo, in sicer: 1 postelja z žimnico, 1 nočna omarica, umivalnik z marmornato ploščo, 1 velika omara za obleke ia perilo, shranjeno pri »Balkanu« na Dunajski cesti, naprodaj. Obrniti sc je na skladiščnika istotam. 6808 J ZALOGA samo prvovrstnih klavirjev. — Prodaja tudi na obroke. — HILŠERJEVA ULICA St. 5, I. nadstropje. VZAJEMNA POSOJILNICA, reg. z. z o, z. v Lj.-bljani, javlja žalostno vest, da je umrl njen soustanovitelj Dr. Ivan Susteršič odvetnik itd. v Ljubljani. Pogreb bo v petek, dne 9. oktobra 1925, ob 16 iz palače Ljudske posojilnice na Miklošičevi cesti 6. Ljubljana, dne 8, oktobra 1925. TRGOVSKA HTŠA z dobro vpeljano trgovino in pekarijo v zelo prometnem industrijskem kraju v bližini CELJA sc radi bolezni poceni proda. — Ponudbe na: Lovro Čremožnik — CELJE, Prešernova 19. 6784 Ofroko kap^tapa fanta. 94 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Julos Verne. — Poslovenil A. B. Pritrdili so z dvojno \rvjo čolnič in podvojili vezi )ri kaveljnih. Tudi top so prevezali na vse strani in nategnili vrvje pri jamborih. Zadelali so vse line. Barometer je prišel že skoraj na 700 mm, kar se zgodi le redko. S t o r m - g 1 a s* je kazal nevihto. * Storm-glas je, posoda s kemično tekočino, ki se spreminja ! vetrom in z električno napetostjo v zraku. V angleški mornarici imajo prav posebno dobre storm-glase iz tovarne Negretli in Zambra. Ura je kazala eno po polnoči. Lady Helena in Marija Grantova, ki ju je v kabinah že dobro stresalo, sta prišli pogledat na krov. Veter je dosegel že 28 ni na .atndo. Rezko jc žvižgal med vrvjem. Te nenavadne "trune, podobne onim na glasbilih, so se ozivale ka-:or da drsi po njih orjaški tok in jih stresa v brzili tresljajih; škripci so se zadevali; vrvje je z rezkim som brzelo po njihovih nagubanih žrelih. Jadra so ? plapolala in udarjala tako silno, kakor da streljajo t»i;ovi. Orjaški valovi so začeli butati ob jahto, ki je Plesala kakor vodomet po njihovih penečih se grebenih. Ko jc kapitan John zapazil, da sta prišli popotnici ia krov, je pohitel k njima in ju poprosil, naj se vrneta v kabino. Par curkov je že brizgnilo na krov, v naslednjem trenotku bi že lahko val oplazil ves krov. Divjanje elementov jo bilo že tako grozno, da je go~ !l>a Helena le s težavo razumela mladega kapitana. »Pa ni nevarnosti? ga je vendar mogla vprašati, w se je ?.a hipec umirilo. — Nobene, gospa, jo odgovoril John Manples, [oda vi »m smete ostati na krovu iu uiti vi, gospodična Jary.i Lady Glenarvan in miss Mary se nista inogli ustavljati povelju, ki je bilo bolj podobno prošnji kakor pa ukazu. Vrnili sta se v kabino v trer tku, ko je velik val preplavil vso zadnjo stran ladje in se divje zaletel ob okna njunih kabin, da so zašklepe-tale šipe. Naenkrat se je brzina vetra podvojila. Jambori so st priklonili pod težo jader. »Zvij srednje! je zavpil John Mangles, zmanjšaj pm'njek Mornarji so pohiteli na svoja mesta in izvršili povelje med lirušcem, ki je skoro presegel nevihto. »Duncan«; čigar dimnik je bruhal neprestano črne oblake dima, jo udarjal neenakomerno po valovih s krili vijaka, ki so zdajpazdaj pokukala iz vode. Glenarvan, major, Paganel in Robert so opazovali s strahom in občudovanjem sDuncanovo« borbo z valovi. Krčevito so se držali za železno ograjo, ne da bi mogli razumeti le besedico. Gledali so na jate slra-košev ,viharnic in sivih galebov, otožnih spremljevalcev neviht, ki so se lovili med razdivjainmi vetrovi. V tistem hipu so zaslišali žvižg, ki je šel skozi u?esa in zaglušil za trenotek celo grmenje valov. Para je brizgnila s silo, pa no po odvodni cevi, ampak pri varnostnih zaklopkah kotla; brlizg >na p./moč« je prerezal z nenavadno rezkostjo zrak; ladja sc jc strašno nagnila na stran. Wilson, ki je držal kolo pri krmilu, je dobil sunek, da se je prekopicnil. »Duncan« je prišel po dolgem na val in se ni dal več krmariti. »Kaj je? je zavpil John Mangles in skočil na brv. — Ladja se nagibljel je odgovoril Tum Austin. — Ali nam je razbilo krmilo? — K stroju, k strojul« se jo zaslišal prestrašeni glas strojnikov. John je zletel proti f i se spustil po lest- vici. Oblak pare je znsti ostor. Beti v valjih so mirovali. Ročice nLc io vrutila. .V tem ie strojnik, ki je videl, da je vse zaman, in se je začel bati za kotle, ustavil dotok pare in jo spustil vso po odvodni cevi. »Kaj je vendar? jc vprašal kapitan. — Vijak se je zvil ali pa zapletel, je odgovoril strojnik, nič več ne deluje: —• Kaj? Ali je nemogoče, da ga popravimo? _ — Nemogoče.« Oas ni bil prav ugoden za to, da bi skušali popraviti nezgodo. Dejstvo je bilo, da jc vijak obtičal in da je para, ki ni imela več posla, ušla pri varnostnih zaklopkah. John se jc torej moral vrniti k jadrom in poskusiti, ali ne bi mogel dobili zaveznika v najhujšem sovražniku, v vetrn. Splezal jc nazaj na krov in pojasnil s par bese-d.imi ves položaj lordu Glenarvanu. Hkrati ga je poprosil, naj se poda z ostalimi popotniki v spodnje prostore. Gienarvan je hotel ostali na mostiču. »Ne, blagorodje, je odgovoril z odločnim glasom John Mangles ,treba je, da sem na krovu sam s posadko. Pojdite doli! Ladja more zaiti mod dvoje valov, ki bi vas brez usmiljenja pometli s krova. — Pa vam bomo pomagali... — Pojdite, pojdite, vlord! Zapovem vam! Včasih so trenetki, ko sem jaz gospodar ra ladji! Ubogajte in pojdite!« Če je John Mangles govoril tako odločno, je morala biti nevarnost zares velika. Glenarvan jc spoznal, da mora prednjaciti z dobrim vzgledom. Zapustil je torej mostič in se podal s tovariši v kabino, kjer sta popotnici nestrpno in z grozo pričakovali konca tc strašne borbe z vodo in zrakom. »Presneto je odločen ta moj hrabri John! je dejal Glenarvan, ko je vstopil v vežo. — Da, jc pristavil Paganel, spomnil me je na tistega čolnarja vašega velikega Šekspirja, ki zavpije v drami: Nevihta na kralja, ki ga vozi. IIIEStlE EHlEtll ■g s g O 3 - O M • CJ c c . C t"— .3 5 . 3 I u g T3 J 9 C r. c >-s. - -- »-J 2 -O ? So13 e - -.a X! P A . £ , I * S^š.ifŠ rt T a,*""' *■ > I X ^ v « 1 S S l> i Š !Qiž5i2 a c -i 4i * _2 ? ^ 3 . =3 a % 1 £ t x i" fe S-S a a< n g ° H, = - c S..S O s- Q ®> S £ « S®** S» rt SsJ .."š rt ^ V c S rt > I N £j| = £ [ * K ei . c oj o. »ga s r: j, Q 4) > 'o x ^ =niEin iiieiiie Upravni svet Prometne banke d. d. v Ljubljani naznanja tužno vest, da je ustanovitelj zavoda in zaslužni predsednik upravnega sveta, gospod lih J 1C3K r V l^šr" i 'i f klasju p is km včeraj po težki, mučni bolezni preminul. Pokojnika, ki si je za razvoj našega zavoda stekel neven-Ijivih zaslug, ohranimo v vedno hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 8. oktobra 1925. Upravni svet Prometne banke d. d. v Ljubljani. DIHllllill