Celjski tednik CELJE, PETEK, 29. MAJA 1956 štev. 21 — St. gl CENA 15 DIN Urejuje eredaiskiodber — Oiíg#T0rni urednik Твтг. Maslo — Tieka Celjska tiskarna — uce4«ižtTo i« «prer«: Celie, Titov trg 5 — Peitiii predal 12Ï — TcIcIob: uredništvo 3*-в5. uprava 25-85 — Tek. reí. 620-305-T-1-266 pei Meetai krajiílaiai v Celju — Letna na- r«toiaa 909, ро11е<ва Iß», éetrMetna 129 diiì — laàaja vsak petek — PoÄnina plaSeua V gotovi*! — RaifpisoT ite vračamo. GLASILO SOGIilUSTlCllS STSZS DBMTHIH LTUDI CSLI8KSOA ОК&ДЈЛ Še na mnoga leta, tovariš Tito! Predsednik republike, naš ljubljeni tovariš Tito prionuje danes štiriinšestdesetletnico svojega živ- 1ј»1Ја. Skupaj z njim slavi ta jubilej vse naše ljudstvo t&r mnogo prijateljev naše domovine, svobode in so- cúdizma po vsem svetu. Z imenom Tito je povezana vsa naša revolucio- «juma preteklost, vsa naša ustvarjalna sedanjost ter ma^ upi ▼ lepšo, svetlejšo in boljšo bodočnost. Tovariš Bito je tisti človek, ki je popeljal pod vodstvom Komu- Mstične partije vse naše ljudstvo v boj proti okupatorju, v boj za svobodo in neodvisnost, v boj za boljše in lepše življenje ter ga je v tej veličastni epopeji vodil •4 zmage do zmage. Pod njegovim vodstvom se je sko- ná* bratstvo vseh naših narodov, pod njegovim vod- ikom je iz težkih bojev zrasla nova domovina svo- bednih ljudi, v kateri je naš delovni človek prvič v zgodovini vzel svojo usodo v svoje roke. Tudi pri vseh svobodoljubnih narodih sveta ne •anaëuje beseda Tito samo velike osebnosti, temveč pvineni mnogo več, pomeni vero v zmago pravice in sTobode, vero v mir in sožitje med narodi. Osebnost aaSega predsednika Tita ni več le legendama in znana Urem po svetu samo po spretnosti v vodenju revolu- «t«name vojne. Njega so kot neupogljivega borca za mûr, kot nosilca ideje o aktivni koeksistenei, politike, katere cilj je enakopravno sodelovanje med vsemi drža- rmmi in narodi, z navdušenjem sprejeli milijoni ljudi M več kontinentih. Tovariš Tito je kot predsednik republike v letih p« osvoboditvi s svojo dejavnostjo in odločnostjo ne- seno utrjeval temelje naši demokratični socialistični državi in ji hkrati dvigal ugled v svetu. Izven naših meja je Jugoslavija iz leta v leto vedno bolj prido- bivala na ugledu in danes služi naša notranja demo- kratična ureditev ter miroljubna zunanja politika za Tzor vsem naprednim narodom sveta. Zgodovinski državniški obiski tovariša Tita šte- "Hlnim državam so zgovoren dokaz naše pravilne poti ki velikih idej. Vse naše delo in stremljenja preveva edini smoter — služiti stvari miru, ki je skupen in majvečji cilj vseh naših narodov, kakor tudi vseh na- prednih narodov sveta. Kajti le v miru bo človeštvo prišlo do svojega najvišjega ideala — blaginje in res- ičnega vsesplošnega napredka za vse ljudi velikih im malih držav v svetu. Ko danes proslavljamo štiriinšestdesetletnico živ- ljenja in dela tovariša Tita, smo ponosni na vse zmage, ki so jih narodi Jugoslavije pod njegovhn vod- stvom izbojevali v boju za socializem, neodvisnost in za mir v svetu. Zato smo tovarišu Titu hvaležni za njegovo veliko zgodovinsko delo in mu ob tej svečani priliki vsi želimo še mnogo sreče, zdravja in uspehov ter ro.u goreče kli- čemo še na mnoga leta! Topli pozdravi ljudstva celjskega okraja dragemu maršalu TITU Tlterra štofeta, tra>diciîo8îBr|i in lEaadiaia pa jih je obsiña s cvötjem. Na stotine je bilo pozdravnih pLsem, !v vseh pa je preî\'evala геШ> vseh nasKí ljudi, da bi tovariš Tito še dolgo vrsto let кзгшати našo državo po iako taspeSîii i^i. VeSiko Ј5агалгја, oseto- ne sreče in radotvodijstva mu žele sa n^&v 64, rojstni daai vsi naši delovni Ijicáje. Talko je misISa šcMta mladina, ml na^adajlih pjtmirjev, ki so 1жгљШ svQ.ja. ë«Ë£tv» v preprosto najp^anih če- si rfkah, mMi so prevevale naše zatlružiiike, đcđa,voe, fjrebivatîce nïest in vasJ, Slafïstvo пшоаЕбпжћ oreaniízacij, Parfeaíns, Sposrtažkov, planincev, gasil- cev in ¿fet^h. Na gla\mi repoibliški progi je štafeta doživela veličasten sr^rejem že v Slov. KCTijieat db .prihodu is mariborskega okraja. Tu jo Je sprejelo okrog ISOO lju- di. V Slov. Konjicah so organizirali še 9 stranskih štafet, v katerih je sodelovalo okrog -^0 tdkačev. Spremljana od šte- vilnih t^ačcv in motoristov je štafeta nadaljevala veličastno pot v Celje. Šol- ska mladina v Stranicah in Frankolo- vem je tekače obsipavala s cvetjem, v Vojniku je štafeto pričakalo preko 1000 prebivalcev z godbo na čelu, kjer se je sprejem tekačev spremenil v pravo vseljudsko manifestacijo. V Celju so tekačem priredili veliča- sten sprejem. Na trgu V. kongresa se je zbralo okrog 6.000 prebivalcev in šolske mladine, na balkonu bivšega magistrata ~pa. najvidnejši predstavniki ljudske oblasti, političnih in družbenih organizacij ter JLA, med njimi tov. Franc Simonič, Cveto Pelko, Riko Jer- man, i\ndrej Svetek, Jakob Žen, major JLA, tov. Petrovič in ostali. Okrašeni trg je nudil impozantno sliko. V Celje se je zgrnilo kar 53 stranskih štafet, v katerih je sodelovalo na stotine teika- ČGV. Po prihodu vseh štafet, ki jih je šolska rnladina obsipala s cvetjem in navdušeno x>ozdravljala, so še zadihani od teka stopUi pred mikrofon pionirji in športniki-delavci, ki so precitali če- stitke pionirskih odredov in največjih delovnih kolektivov Celja. V imenu OK ZKS, OO SZDL in Okrajnega ljudskega odbora Celje je prečital jubilantu top- le želje tov Jakob Žen, v imenu Obč. komiteja ZKS Celje tov. Stane Kokalj, pozdrave Partizana tov. Jože An čik, nakar je v imenu prebivalstva Celja govoril tov. Anton Aškerc, nato pa še major JLA tov. Petrovič, ki je preko tekačev poslal Titu plamteče pozdrave vseh pripadnikov JLA celjske gami- zije. Predsednik celjske občine, tov. An- drej Svetek. ki je sprejemal številne štafete na balkonu magistrata, je ob zaključku svečanosti izročil republiško štafetno palico pripadnikom Partizana Celje-mesto, nakar je štafeta ob zvokih godbe in navdušenem vzklikanju iz tisočeriih grl, spremljana od stotin te- kačev, konjenikov in motoristov, na- daljevala pot proti Rimskim Toplicam. Tudi v vseh drugih krajih celjske- ga okraja je štafeta doživljala tako ve- ličastne {^prejeme. Na tisoče je Шо zbranih v Šoštanju, Mozirju, Rogaški Slatini, Šmarju, Šentjurju, Storah, Žal- cu, Preboldu in Laškem. Povsod je bi- lo praznično razpoloženje — pesem, godba, cvetje in navdušeno vzklikanje prebivalstva. Dolga je bila ipot štafet v našem okraju, od veličastne Ojstrice v Savinjskih Alpah preko snežišč na Škarjah v zeleno Logarsko dolino, od vseh martcantnih planinskih postojank v celjski kotlini, povezala je vse vasi- ce, naselja, trge, industrijska naselja in mesta, celo po Savinji so kajakaši prenašali pozdrave tja do izliva v Sa- vo in od tod po njej do Zagreba. Okrog 600 km so tekači pretekli v nekaj urah, saj jih je büo blizu 4.000! Preko 30.000 prebivalstva je pozdravljalo nosilce štafetnui palic. Bila je to pestra in lepša prireditev od prejšnjih let, veli- častne jša v vsem svojem obsegu. Po- vsod pa je prevevala želja vsega zbra- nega ljudstva ob letošnji Titovi šta- feti: naj živi tov. Tito še dolgo let! Razprava O predlogu družbenega plana in prorocuno zo oliroj Celje Na deveti seji zbora proizvajalcev ^crajnega ljudskega odbora Celje so r ponedeljek dopoldne obravnavali predlog družbenega plana in proračuna Okraja Celje za letošnjo leto. Razpravo je vodil inž. Štrukelj. Direktor Zavoda ea planiranje, tov. Mrzlikar, je podal poročilo iz vsebine plana in primerjal lanskoletne uspehe družbenega plana okraja Celja z letošnjimi ter opozoril ma bistveno važne stvari in ekonomske «icrepe, Jci jih je bilo treba upoštevati pri sestavi letošnjega plana. Dan pozneje, to je v torek, 22. maja pa je o isti temi razpravljal okrajni abor Okrajnega ljudskega odbora Celje. Torkovo sejo je vodil sekretar Okraj- nega odbora SZDL, tov. Jakob Žen. Pri iei razpravi sta bila navzoča tudi se- kretar Okrajnega komiteja ZKS, tov. Prane Simonič in predsednik Sveta aa dravstvo LRS, tov. Olga Vrabičeva. Kot na seji zbora proizvajalcev je tudi na seji Okrajnega zbora OLO tol- mačil vsebino družbenega plana direk- tor Zavoda za planiranje, tov. Mrzlikar. V razpravi je sodelovalo le manjše šte- vilo odbornikov in je zgledalo, da se z ▼eebino družbenega plana kar stri- njajo. O vsebini letošnjega družbenega pla- na in proračuna smo v našem časopisu obširneje poročali v zadnji številki, Beto se bomo tu omejili predvsem na pripombe o planu, ki so jih posamezni •dbomiki omenjali т medsebojni raz- pravi. Glede predloga družbenega plana so l^îli odborniki mnenja, da je v živUski »dustriji predvideno povečanje za 42% •epram lanskemu letu vsekakor previ- «oko in da ne odgovarja možnostim, ker je ix>večanje proizvodnje v tej pa- nogi predvsem odvisno od investicij. Övomüi so tudi, da bi v letošnjem 1% Povečanju industrijske proizvodnje lah- *co ostali pri ietem žterilu zaposlene *«iome eile. Deljeno je bilo tudi mnenje glede ob- činskih ddklad. Družbeni plan predvi- deva, da bi občine razpisale doklade od 3—7% na katastrski dohodek. Padel je predlog, da bi bilo treba ta razpon povečati tako, da bi občine imele pra- vico razpisati doklade do 10% katasti> skega dohodka. Družbeni plan predvideva, da se bodo davki zasebnih kmetov v letošnjem letu povečali za 32% v primerjavi z lanskim letom. Okraj ima za to dejanski razlog, saj so dohodki kmetov v lanskem letu pa tudi prej nesorazmerno rasli in je bil standard kmeta brez dvoma boljši od delavca. Glede investicij v kmetijstvu so od- borniki menili, da jih je treba naložiti tako, da se bodo čimprej pokazali po- zitivni rezultati. Družbeni plan pre/i- videva za kmetijstvo preko 100 mili- jonov dinarjev (36 milijonov za kme- tijski sklad, 66 milijonov pa za inve- sticijski sklad). Okrajni zbor je nadalje sklenil, da je treba v družbenem planu natančneje določiti delitev dobička v gozdnih go- spodarstvih. To je važno zaradi tega, ker bi znali nekateri spričo netočne opredelitve neutemeljeno razsipavati sredstva, e tem pa tudi dvigate cene. Odborniki so precej živahno razprav- ljali tudi glede delitve dela dobička med okrajem in podjetji. Družbeni plan predvideva, da bi podjetja dobila od dobička, ki se deli med podjetjem in okrajem 30% za svoj sklad za samo- stojno razpolaganje. Odborniki okraj- nega zbora pa so bili mnenja, da bi se udeležba podjetij povečala do mak- simuma, to je do 40%, s čemer bi se, kajpak zmanjšal okrajni investicijski sklad. Vendar pa so se tu mnenja delila in so zagovorniki prvotnega predloga utemeljevali, da je bolj pametno, da ostanemo pri 30% udeležbi, ker pod- jetja svoja sredstva za samostojno rar- (Ifadaljervanje na tretji strani) TEDEN LJUD BZi^ E IM L A D I N E Velika manifestacija miadíDe celjskega okraja Vsa mladina celjskega olkraja ee že več tednov živahno pripravlja na naj- večjo mladinsko prireditev po osvobo- ditvi — na Teden ljudske mladine, ki bo v dneh od 27. maja do 3. junija. Po vseh aktivih in občinah se pripravlja- jo na najrazličnejše športne in kultur- ne prireditve ter tekmovanja. Sklep o organiziranju te politične manifestacije mladinskih organizacij našega okraja je bil sprejet že na I. plenumu Okrajnega komiteja Ljudske mladine. Mladina je to pobudo z ve- seljem »prejela ter račela z intenziv- nimi pripravami. Pri Okrajnem komi- teju LMS Celje je bU ustanovljen po- seben pripravljalni odbor za izvedbo »Tedna Ljudske mladine«, ki je pri- pravil podroben program in sedaj v gla\'-nem že zaključu vse priprave. Danes lahko rečemo, da je »Teden Ljudske mladine« razgibal vsak mla- dinski aktiv v naši tovarni, šoli ali na vasi. Že ob prvih manifestacijah naše- ga tedna lahko ugotovimo îwvecano zanimanje vseh mogočih faktorjev za vprašanja naše mladine. Povsod opa- zimo tudi večjo pomoč merodajnih fo- rumov, kot tudi posameznikov naši mladini, ki ni ostala samo na besedah in kritikah, ampak je prešla tudi na dejanja. Eden od glavnih smotrov teh prire- ditev in posvetovanj v našem tednu je prav T tem, da naše mladinske orga- nizacije zaktiviziramo na konkretnih ■vprašanjih ter jih približamo celotne- fnu družbenemu dogajanju. Res je, da že same priprave na ta teden vnašajo precej resnosti in odgovornosti v naše mladinske aktive ter stopnjujejo to ak- tivnost, ki jo bo treba tudi po tem tednu ohraniti in obdržati v enako- mernem tempu. Poudariti je treba, da se nismo omejili na zaključne priredit- ve v Celju, ki so vsekakor vrhunec tega tedna, ampak da hočemo množič- no razgibati mladino r vsakem kraju in ПЛ vseh področjih udejstvovanja. Tako bodo v vseh občinah našega okra-r ja razsne akademije, predavanja, tek- movanja ter medsebojna gostovanja mladinskih dramatskih skupin. Najvažnejša prireditev tedna pa bo vsekakor politični shod mladine ce- lega našega okraja na Glaziji v Celju, kjer bodo govorili naši najvišji poU- tični predstavniki. Opozoriti moramo tndi na pionirsko zaobljubo pionirjev, na katero se že pridno pripravljajo in na nastop združenih mladinskih pev- skih zborov ob istem času na Glaziji. V lep okras te manifestacije pa bo ve- lika »Parada mladosti« pred shodom na Glaziji iT>o celjskih ulicah. V tej pa- radi bo sodelovala vsa mladina naše- ga okraja, ki bo izvedla prikaz v treh skupinahi: fizkulturni, industrijski in kmečki. Svečana otvoritev Tedna ljudske mla- dine bo v nedeljo, 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mestnem gledališču, kjer bo nastopila folklorna skupina kultur- nega kluba ljubljanske mladine. Po- poldne istega dne pa 'bo na stadionu Borisa Kidriča množični telovadni na- stop celjskih srednješolcev. V ponedeljek dopoldne bodo v Mest- nem muzeju odprU oddelek Mladinskih delovnih brigad. Za pionirje celjskih osnovnih šol pa pripravljajo mladinsko igrico Pepelko, ki jo bodo igrali iste- ga dne dopoldne in popoldne v Narod- nem domu. V torek zvečer bodo v Narodnem domu gostovale najboljše amaterske dramatske družine iz celjskega okraja, v sredo î)opoldne pa bomo gledali po celjskih ulicah veliko parado obvezni- kov pred vojaške vzgoje, kjer bo sode- lovalo preko 700 mladincev. V čeiartelc zvečer bo v Unionski dvo- rani nastop mladinskih pevskih zbo- rov pod naslovom »Mladina poje«. Po- leg celjskih »borov bodo nastopili še mladi pevci iz Vitanja, Bistrice ob Sot- H in Žalca. V petek bo gostovala kulturna sku- pina Ljudske mladine iz Kruševca, ki jo Ima celjska mladina v lepih spomi- nih že z lanskega gostovanja. Petkov večer pa bo posvečen tudi padlim bor- cem NOB, zato 'bo ob grobnici narod- nih herojev Vere Slandrove in Dušana Kraigherja ob 20. uri žalna svečanost. Na stadionu Borisa Kidriča bo v so- boto ob 13'r uri pričetek finalnih tek- movanj vseh špomtikov celjskega okra- ja, zvečer pa veliki zlet tabornikov, združen z zborom brigadirjev MDB. Taborniki pripravljajo lep kulturni pro- gram ob tabornem ognju. Za zaključek tedna bo v nedeljo do- poldne po celjskih ulicah manifestirala »Parada mladosti«, kjer bo prikazana veličina mladinca kot delavca, dijaka, športnika, kmeta in zadružnika. Po pa- radi bo na športnem igrišču Glazije politični zbor mladine, združen s pio- nirsko zaprisego. V okviru Tedna ljudske mladine je bilo na programu tudi več zborovanj mladine po strokah. Tako so 13. maja zborovali mladi hmeljarji v Žalcu, 20. maja mladi zadružniki v Celju, 23. t. m. je bilo posvetovanje srednje- šolske mladine, kjer so prisostvovali tudi ravnatelji šol in zastopniki šol- skih odborov, v soboto, dne 26. t. m. bo v Velenju zbor mladih rudairjev, v Storah pa zbor mladih kovinarjev in metalurgov. V nedeljo, 27. maja se bodo v Laškem srečali mladi tekstilci iz vsega okraja. Od teh posvetovanj bodo imeli naši mladinci brez dvoma velike koristi, saj se bodo seznanili z delom drugih podjetij in izmenjali iz- kušnje med seboj. Vse te temeljite in živahne priprave za Teden ljudske mladine nam priča- jo, da bo ta največja prireditev ljud- ske mladine lepo uspela in rodila bo- gate sadove. Stev. 21 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 25. maja Pogled po svetu Minister državnega pečata Velihe Britanije, Buttler, je nedavno izjavil, da so uvideli vsi, komunisti, kapitali- sti in nevtralisti, nesmiselnost atom- ske vojne. Ni dvoma, da je vojna ne- varnost danes manjša zato, ker je strah pred atomskim uničenjem tako velik in tako povsod pričujoč. Obstoji pa še vedno nevarnost, da se tu in tam vna- me lokalni spor, ki pa se lahko raz- širi v vsesplošen atomski spopad. Eno takih žarišč je Srednji vzhod. Buttler meni, da so angleško-sovjetski razgo- vori v Londonu nevarnost spopada pre- cej zmanjšali. Jasno je, razmerje med Vzhodom in Zapadom je poglavitna os mednarodne politike. To kaže tudi ohisk. francoskih predstavnikov v Moskvi. Gre za spre- membo odnosov do SZ, ki naj bi jo omogočila korenita destalinizacija v SZ, istočasno pa tudi nujne spremembe v miselnosti in praksi zapadnih držav. Morda je res, da se SZ že nekako spo- r^azumeva z Anglijo in Francijo, da pa še ni mostu med obema glavnima sila- ma, med SZ in ZDA. Celo stari Chur- chill je v Aachenu poskušal ustvariti ta most z izjavo, da bi SZ utegnila pristopiti k 15 državam v NATO, da je treba razumeti rusko globoko in iskreno skrb za varnost njihove do- movine pred tujo invazijo. Kaže, da postaja Moskva svetovni rendez-vous. Rusi si prizadevajo, da politiki koeksistence nudijo stvarno oporo. Ze francoska socialistična dele- gacija, ki je šla pred Molletom in Pi- neaujem v Moskvo, je prinesla v svet novico, da bo SZ do 1. maja 1957 zmanjšala svojo vojsko za 1,200.000 vo- jakov, to je za najmanj toliko, kolikor je amerikanske vojske v 950 oporiščih, ki jih imajo ZDA po vsem svetu. Nato je Dulles že odgovoril, češ da ZDA ne bodo posnemale SZ, ker je tako zni- žanje nemogoče nadzorovati, da bi mo- rala isto storiti tudi LR Kitajska, da je treba omejiti nevarnost mednarod- nega napada na minimum itd. Dullesu in njegovi politiki koeksistenca ne gre v račun. To ni pokazal samo on, mar- več tudi njegovi pomagači v Evropi. Tako je Brentano, Adenauerjev zuna- nji minister, odločno odklonil Churchill- ovo misel. Kdo bi kaj drugega priča- koval! Adenauer jeva druščina ne ve- ruje v »novo« Rusijo, ne v koeksisten- co. To se vidi tudi iz vatikanske poli- tike v Franciji, kjer je Bidault enakega mnenja kakor Brentano, njegov stran- karski tovariš — Schumann pa je ne- davno izjavil, da so Nemci lahko sreč- ni, da imajo Adenauer ja. Krščanski de- mokrati v Franciji, Italiji in Nemčiji se proti koeksistenci bore v znamenju boja proti komunismu. Pri tem ne iz- birajo sredstev, kar je pokazala afera Dides v Franciji. Z veseljem pa lahko ugotavljamo, da svetovna reakcija ne žanje uspehov, čeprav bi rada elastično odgovorila na miroljubne poteze koeksistenčne poli- tike. Tako je Zapadna Nemčija v skrbi, da bi rusko-francosko zbližanje ne ogrozilo njenih zvez, pristala na to, da bo letno prispevala 2,4 milijarde za vzdrževanje atlantske vojske v Zap. Nemčiji, pod pogojem seveda, če to ne bi škodovalo formiranju nemške vojske in če tega ne bo treba plačati z go- tovino. Tudi v posaarskih pogajanjih so pristali na primerne pogoje, le za- deva z mosellskim prekopom in warnd- skim bazenom še ni urejena. Dbibro voljo so pokazali tudi pri gospodarskih pogajanjih z našo državo. Adenauer pa bo seveda kljub temu odšel v Ameriko na posvet k Eisenhowerju in Dullesu, kajti dejstvo je, da se je v Evropi na- bralo zoper amerikansko blokovsko po- litiko mnogo nejevolje, da je ta po- litika izgubila trdna tla tam, kjer je najmanj mislila. In še nekaj drobnih novic: Egipt je kot prva arabska država priznal LR Kitajsko. Cang Kajšek je z njim seveda prekinil diplomatske stike, toda to ver- jetno ne bo preplašilo drugih arabskih držav, da bi Egipta pri tem pametnem sklepu ne posnemale. To kajpak ni v skladu z ameriško politiko na Sred- njem vzhodu. ZDA bi rade odstranile od tu sovjetski vpliv, ki ga sicer pri- znavajo, čeprav jim je na potu. Zato hi Amerika rada imela dobre zveze z Arabci, z Zidi, pa tudi Angležem se ne hi rada zamerila. Egiptovski korak pa kaže, da jim ta politika ne uspeva pre- več. —■ Tudi v jugovzhodni Aziji bi si rada utrdila svoj voložaj, kar se vidi iz sprejema dr. Sukarna, predstavnika Indonezije v Washingtonu. Indonezija je proti kolonializmu in zoper pomoč, ki naj bi pomenila kolonializem v drugi obliki. Zato je dr. Sukamo istočasno poslal parlamentarno delegacijo tudi v Moskvo. — Zastopnik Singapura, Mar- shall, v Londonu ni dosegel samo- uprave. Angleži so se izgovarjali, češ, Singapur je važen za obrambo »svo- bodnega sveta«, za boj proti komuniz- mu. Ni izključeno, da bo zavrelo kmalu tudi tu. — V sosednji Avstriji so se končale volitve, v katerih je največ glasov odnesla klerikalna stranka, če- prav so napredovali tudi socialisti. V Tprejšnji koalicijski vladi je bilo raz- merje med poslanci 74 : 73, zdaj pa je ÖVP (Ljudska stranka) dobila 82 man- datov, socialisti pa jih imajo 75. Na- cisti so nazadovali. Ključno vprašanje avstrijske notranje politike so podr- žavljena podjetja, zaradi katerih so se volitve tudi vršile. Gre za avstrijsko nafto, za nemško premoženje in za tuji kapital. Socialisti ne odstopajo od po- državljenja, medtem ko se klerikalna stran zavzema za privatni kapital. — SZ bo odpravila vsa koncentracijska taborišča, tudi vse poboljševalne ko- lonije. —■ General James Gavin je v Frankfurtu prevzel posebno ustanovo, ki bo skrbela za znanstveno in teh- nično sodelovanje med Washingtonom in zapadnimi državami v vojaške na- mene. — Nek atenski trgovec pa je namenil 200 zlatih funtov za tistega, ki bo izvršil krvno maščevanje nad angleškim generalom Hardingom, ki ga je angleška konservativna vlada poslala na Ciper zato, da upostavi sloviti »po- kopališčni* mir. 7. O. Z obiska v Vzgojno poboljievalnem domu v Radečah Ne gre za kazen - temveč za prevzgojo mladoletnikov v torek popoldne je Društvo pravnikov organiziralo eks- ^ ^ kurzijo v Vzgojno poboljševalni dom v Radečah. Poleg prav- nikov, uslužbencev javnega tožilstva, okrožnega in okrajnega sodišča, se je te ekskurzije udeležilo tudi nekaj uslužbencev Tajništva za notranje zadeve in oblastnih forumov, ki imajo opravka z vzgojnimi problemi mladine. Vzgojno poboljše- valni dom so med drugimi obiskali tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju tov. FYaao Simomič, predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman, sekretar Okrajnega odbora SZDL v tov. Jakob Zen ter sekretar Občinskega komiteja ZKS v Ce- lju tov. Ovete Pelko. Javni tožilec v Celju tov. Edo Grgič ter načelnik Tajni- štva za notranje zadeve tov. Jože Ančik sta pred ogledom doma seznanila navzoče o nekaterih problemih mladinske kriminalitete. Povzemamo nekatere misli iz njihovega izva- janja, kar bo prav gotovo zanimalo široko javnost. Mladinska kriminaliteta je družbeni pejav Čeprav mladinska kriminaliteta po statističnih podatkih pri nas iz leta v leto stalno pada. je vendar to problem, za katerega se mora zainteresirati vsa naša družba. Ni dovolj, da se s temi problemi pečajo le tiste ustanove in ljudje, ki so za to po službeni dolžno- sti poklicani, temveč je treba, če ho- čemo ta pojav zmanjšati, da pri tem pomagajo po svojih močeh tudi ostali državljani. Pravniki prihajajo glede zatiranja mladinske kriminalitete do zaključka, da je pri tem treba iskati novih poti, kajti dosedanja praksa ne zadovoljuje več. Predvsem bo treba iskati možno- sti, da se odstranjujejo okolnosti, za- radi katerih prihaja do kriminala med našo mladino. Ce predstavlja kriminala družbeni problem, velja to še prav po- sebej za mladinsko kriminaliteto in prav zato je dožnost vse naše družbe, da sodeluje pri odstranjevanju tega negativnega pojava. FUNKCIJA VZGOJITELJA NAJ PREVLADUJE NAD FUNKCIJO SODNIKA Pravnik, ki obravnava mladinsko kri- minaliteto, naj ne bo le sodnik, tem- več naj fvmkcija vzgojitelja prevladuje nad funkcijo sodnika. Osnovna značil- nost nove poti pri obravnavanju teh problemov pa naj bi bila v tem, da bi posvetili prvenstveno pozornost pre- ventivnim meram, namesto dosedanje- ga načina kurativnega obravnavanja problemov. Kij nam ptwedo Številke Ce primerjamo statistične podatke zadnjih let s podatki iz bivše Jugo- slavije, lahko z zadovoljstvom ugoto- vimo, da mladinski kriminal ni tako velik kot v stari Jugoslaviji. Vseh ovadb mladinskega kriminala je bilo lani v Sloveniji 1175 primerov, v celj- skem okrožju 186, v celjskem okraju pa 137. Ta številka ni velika, še manj sen- zacionalna, saj je to le 0,8 mladoletnih oseb v okraju in je dokaj manjša od svetovnega povprečja. Kazniva dejanja mladine predstavljajo vsega 4,8 % vseh kaznivih dejanj v okraju. Od teh ka- znivih dejanj odpade največ na tatvi- ne, med njimi je nekaj drznih tatvin in ropov, razen tega je nekaj primerov pobega čez mejo ter primer uboja iz tnalomamosti. Kdo s« storilci kaznivih dejanj med mladoletniki] Iz statistike je razvidno, da so največ kaznivih dejanj med mladoletniki na- pravili nekvalificirani delavci, nato va- jenci in šele za njimi kmečka mladina. Brez dvoma je pri tem imel nekaj vpli- va tudi nizek standard, slabe družinske in socialne razmere, saj v 75 % prime- rih nam statistika pove, da so bile pri teh mladincih premoženjske razmere slabe. Zanimivo je to, da pri vseh pri- merih pobega preko meje niso bile kri- ve slabe premoženjske razmere, kajti vsi ti mladinci so bili zaposleni ter jih je do tega nepremišljenega koraka pri- vedel zgolj mladostni avanturizem. Da- lje nam številke povedo, da je bilo 72 storilcev kaznivih dejanj iz podeželja, 61 pa iz mest, iz česar se da sklepati, da na kriminalna dejanja mladoletni- kov vpliva tudi zaostalost našega ,po- deželja. Številke nam tudi povedo, da na mladinsko kriminaliteto zelo močno vplivajo družinske razmere, saj je naj- več storilcev iz takšnih družin, kjer so starši preveč zaposleni, kjer se ne ra- zumejo, kjer vlada nemoralno življenje in pijančevanje in kjer ne posvečajo dovolj časa, da bi otroke pravilno vzga- jali. Vzgojno vprašanje na prve« mistu Vsi ti podatki nag silijo, da začnemo vprašanje mladinske kriminalitete ob- ravnavati na drug način, saj gre pri tem predvsem za vprašanje vzgoje, ne pa zgolj za obravnavanja kriminala. Ze sam postopek zoper mladoletnike pri sodiščih je v tem znamenju. Mladolet- nike sodi .ix>seben mladinski sodnik, obravnave so pa posebej, v odsotnosti polnoletnih oseb. Na tožilstvu in so- diščih se specializirajo posEimezniki za obravnavo mladoletnikov. Praktičen jurist išče novih metod de- la predvsem kot vzgojitelj, ki mora nu- diti mladini predvsem pomoč, saj je pubertetna doba polna čustvenih mo- mentov, ki so močnejši od intelektual- nih. Na mladoletnika slabo vpliva tu- di to. da se" največkrat kazenski postoj)- ki prepočasi odvijajo, saj je več kot polovica postopkov v celjskem okraju trajala preko 5 mesecev. Nič kaj dobro ne vpliva na mladoletnika tudi dose- danji način preiskave, kajti preden pri- de zadeva pred sodišče jo obravnavajo najprej organi Ljudske milice, nato Tajništvo za notranje zadeve, tožilstvo, preiskovalni sodnik, nakar šele pride pred sodišče. Potrebno bi bilo, da se ta postopek poenostavi, da mladolet- nika obravnava čim manj oseb in čim hitreje. Skrb za vzgojo mladoletnikov je naia skupna skrb Družba, zlasti pa organi, ki so prvi »poklicani, da bi se zanimali za mladin- ske problème, predvsem pa za njeno vzgojo, posvečajo tem vprašanjem pre- majhno skrb. Ko zahtevajo preiskoval- ni organi za mladoletnike, ki so za- grešili kaznivo dejanje, razne podatke od vodstev šol ali pa od organov so- cialnega skrbstva, so ti podatki zelo skopi. Namesto, da bi ti podatki vse- bovali duševno stanje mladoletnika in okolnosti, v katerih živi, največkrat ne povedo ničesar. Tudi ko je mladolet- nik obsojen, po navadi dvignejo roke cd njega vsi, ki bi se morali zanj za- nimati, namesto da bi še naprej sprem- ljali njegov razvoj. Pri pogojnih sod- bah sodišča ne obveščajo merodajnih, da bi še nadalje bdeli nad ix)našanjem mladoletnika. Prav gotovo bi bilo zelo koristno, da bi take obsojene mlado- letnike čez 6 mesecev poklical sodnik na pogovor ter se pozanimal, kako in v kakšnih pogojih tak mladoletnik živi. Posebno bi morali spremljati mla- doletnega storilca, ko se po odsluženi kazni vrne domov. Ce se vrne v tako okolje, "kakršno je bilo prej, bo prav verjetno zopet zabredel na stranpota, saj je bilo 51 primerov, ko so se mla- doletniki več kot štirikrat zagovarjali pred sodiščem. Zato bi naj skrb za take mladoletnike prevzele posebne komisi- je pri delavskih svetih, zanje bi se mo- rali boli zanimati tudi pravosodni de- lavci, socialno skrbstveni organi, sin- dikati in odbori državljanov. Na obrav- nave za mladoletnike bi naj sodišča vabila tudi vzgojitelje, predstavnike mladinske organizacije in druge, ki so zanimajo za vzgojne probleme mladi- ne, da te probleme spoznajo ter poma- gajo tako mladino spraviti na pravo pot, da bo postala enakovreden član naše družbe. Kajti pri mladinskih ob- ravnavah T^ed sodiščem ne gre toliko za sojenie na podlagi ugotavljanja te- žine kaznivega dejanja, temveč je teži- šče bolj na prevzgoji takega mladoletni- ka. Sodišča večkrat sodijo tudi člove- ka, ki je komaj dopolnil 18. leto prav tako kot polnoletnika, namesto da bi upoštevala, da je obsojenec komaj ipo- stal polnoleten in ostale okolnosti n. pr. pod kakimi pogoji je živel, kako je njegovo socialno in duševno stanje ter vpliv slabe druščine. Tajništva za notranje zadeve, tožil- stva in sodišča naj bi bolj tesno sode- lovala tudi z vzgojnimi posvetovalni- cami, ki bodo v posameznih primerih nudile tem organom nasvete. Le ob tesnem sodelovanju vseh merodajnih faktorjev, predvsem pa vseh ljudi, ki jim je vzgoja mladine pri srcu, lahko pričakujemo, da se bodo razmere v tem pogledu izboljšale, kar je seveda v interesu vse naše družbe. (V prihod- nji številki bomo objavui nekaj vti- sov o delu in življenju gojencev v Vzgojno poboljševalnem domu v Rade- čah.) Orfani Tajništfa za MtraJRe zaëeve v Celju so sttîaRo proslavili svoj praznik Tudi organi Tajništva za notranje za- deve v Celju so 13. maja svečano pre- slavili obletnico ustanovitve varnost- ne službe. Letos so proslavili svoj prav- nik na izredno slovesen način. Da^ pred praznikom, 12. maja, je bil sve- čan sprejem vseh vodilnih uslužbencev Tajništva za notranje zadeve pri pred- sedniku okraja, tov. Riku Jermanu. Po^ leg predsednika okraja sta delegacij* sprejela še sekretar Okrajnega komi- teja ZKS v Celju, tov. Franc Simoni^ ter predsednik celjske občine, tov. An- drej Svetek. V pozdravnih besedah s« pohvalili dosedanje uspešno delo or- ganov Tajništva za notranje zadeve ter jim zaželeli še več uspehov v njihovi odgovorni službi. Predvsem pa so iz- razili željo za še večjim in tesnejšim sodelovanjem med Tajništvom za no- tranje zadeve in ljudskimi odbori okra- ja in občin. V imenu delegacije Taj- ništva za, notranje zadeve se je za prisrčen sprejem in čestitke zahvalil načelnik Tajništva za notranje zadeve v Celju, tov. Jože Ančik. Istega ^e zvečer je bila v dvorani Okrajne zadružne zveze svečana pro- slava za uslužbence Tajništva za no- tranje zadeve ter za povabljene goste. Načelnik TZN, tov Jože Ančik, je v slavnostnem govoru prikazal razvoj in pomen varnostne službe ter dosežene uspehe, poudaril pa je zlasti vlogo sveta za notranje zadeve, s katerim naj bi sodelovale široke ljudske množige v cilju hitrejšega odkrivanja raznih škodljivih pojavov v našem gospodar- skem in družbenem življenju spioh. Po govoru je sledil kulturni spored, na katerem je sodeloval pevski zbor celjske Svobode ter recitatorja Celj- skega gledališča. Ob tej priliki so slav- ij enei sprejeli tudi delegacijo Društva pravnikov v Celju, ki jim je prišla če- stitat k njihovemu prazniku. Organi Tajništva za notranje zadeva so sprejeli za njihov praznik tudi šte- vilne čestitke. Med njimi čestitko ko- lektiva Javnega tožilstva. Okrajnega in Okrožnega sodišča, Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL, Okr. in Obč. ljudskega odbora, Obč. komi- teja ZKS in Občinskega odbora SZDL, Društva pravnikov v Celju ter osebno čestitko od sekretarja Okrajnega ko- miteja ZKS, tov. Franca Simoniča, v kateri je poudarjeno, naj bi organi Taj- ništva za notranje zadeve še naprej ščitili in pospeševali socialistični raz- voj, predvsem pa krepili družbeno upravljanje kot osnovo vsega našega razvoja. Vajenska mladina v Celju bo razstavljala v Celju se bo mladina Vajenske šole raznih strok I vključila v prireditev Celjskega tedna. Pridružila sta se ji še Vrtnarska šola v Medlogu in Vzgoj- ni zavod mladine v Radečah. V soboto, dne 9. junija bodo dopol- dne odprli veliko razstavo ročnih in šolskih izdelkov vajenske mladine iz vseh strok, oziroma obrti, ki so zasto- pane v teh šolskih ustanovah. Na Va- jenski šoli I so najmočneje zastopane kovinska, lesna, oblačilna, frizerska in živilska. V mešanih razredih so zasto- pane tudi druge stroke. Namen te razstave ni samo to, da vajenci pokažejo, kaj zmorejo ustvari- ti v teku svoje učne dobe. Ne, s svoji- mi izdelki hočejo vzbuditi veselje do ročnega dela in kar je glavno, vzbu- diti tudi zanimanje za vključevanje v različne poklice. Novost vajenskih razstav bo tudi re- vija O'blačilne in frizerske stroke, ki bo z dvema predstavama v soboto zvečer na živih modelih j>okazala sodobno mo- do in tehniko v teh strokah. Revijo bo spremljal celjski plesni orkester. Kot priznanje za uspešno delo in lep napredek v šoli in y delavnicah bo vajenski paladini v nedeljo popoldne prirejena zabavna prireditev, pri ka- teri bo sodelovala domača godba mla- dinske organizacije na coli. -nüc V Dobrni je nujna dograditev nove šole Kako je s šolskim poslopjem v Dobr- ni? Današnja šolska stavba je bila zgrajena leta 1861 kot pritlična in leta 1867 ji je bilo prizidano še prvo nad- stropje. V njej so bile tri učUnice, ka- kor so še danes. Takrat je posečalo šolo 96 učencev, danes pa naj bi v iste pro- store spravili 485 učencev osnovne šole in dijakov nižje gimnazije, ki obisku- jejo pouk v 15 oddelkih. Za vse te mlade ljudi pa je pri dopoldanskem in popoldanskem pouku potrebnih vsaj 8 učilnic, da ne govorimo o delavnici za ročna dela, pionirski sobi, knjižnici, te- lovadnici itd. Jasno je, da uprava šole ni mogla spraviti 15 oddelkov v 3 učil- nice. Zato je uredila en prostor za učil- nico v stavbi stare občine, en prostor v bivši mizarski delavnici, tri prostore pa je odstopila šoli uprava Mladinskega doma v začasno uporabo. In tako se da- nes pri nas vrši pouk na štirih mestih, ki so drug od drugega oddaljeni 5 do 10 minut. Ker pa je v nižji gimnaziji predmetni pouk ter sc učitelji in pro- fesorji vsako uro menjavajo, je jasno, da se to menjavanje vrši v večjih sprehodih, ki gredo na račun šolskega pouka. Da zato ne more biti učni uspeh na šoli takšen, kakršen bi lahko bil v povoljnejših razmerah, je povsem razumljivo. Da je v Dobrni i>otrebna zidava nove šole, so uvideli že y bivši Jugoslaviji. Toda tedanja oblast se ni zganila, če- prav so prebivalci sami zbrali ie pre- cej denarja za zidavo, ki pa je bil uporabljen v druge namene. Prišla st leta vojne in doba okupacije. Stanje našega šolskega pK)slopja se je poslab- šalo. V letih po vojni pa je zavel nov ustvarjalni duh, nova želja po delu in obnovi. Tudi v Dobrni je postajal glas ljudstva po novi šoli iz leta v leto glasnejši. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, ki je preskrbel potrebne načrte, katere je izdelal tov. inž. Ungar iz Maribora, okrajni ljudski odbor pa je zagotovil potrebna denarna sredstva. In 26. september 1954 je bil za Dobrn* velik praznik. Ta dan je v tuk. šolski kroniki zaznamovan kot dan gradnje nove šole. Gradbeno podjetje Granit i2 Slovenske Bistrice je prevzelo rs« gradbena dela ter je v pospesenei» tempu do 25. decembra istega leta zgra- dilo temelje in 2 m zidu do betonske plošče. Takrat pa je bilo delo zaradi zime ustavljeno in je počivalo vse let* 1955 prav do danes zaradi pomanjk«' nja denarnih sredstev. Letos mnogo govorimo in pišemo • reorganizaciji naše šole, pri čemer je važen faktor vprašanje higienskih uč- nih prostorov. Želja Dobmčanov je, d* bi naj to pričelo enkrat veljati za dO' brnski mladi rod. Nikakor pa tudi smemo dopustiti, da bi dosedanje delJ»» v katerega je bilo vloženih 8 in milijona dinarjev ljudskega preiaole' nja, propadlo. . Takole čaka gradbišče nove šole v Dobrni že skoraj dve leti. TEDNIK, 25. maja 19ö6 Stev. 21 — stran 3 Pred drugim celjskim turističnim tednom Od 9. do 17. íiínlja bo celjsko Olepševakio in turistično društvo pri- pravilo že drugi Cel¿ki turisitični teden. Lanske prireditve Celjskega tu- rističnega tedna so zavzele že obseg uspelega fes.tival3. Čeprav bo letoš- nji program nastopov, razstav, konferenc in športnih prireditev nekoliko manjši, bo v vsebini letošnjega Celjskega turističnega tedna prišla še bolj do izraza turisitična propaganda in delo Olepševalnega in turističnega društva v mestu ob Savinji. Da bi poudarili čimbolj velik pomen toga tedna, se je uredništvo odločilo uredifti v času priprav na drugi Celjski tiiristični teden in med njegovim trajanjem stalno rubriko, v kateri bomo bolj sistematično ob- ranrnavali turisitično problematiko. Zato uredništvo poziva vse turistične delavce in ostale, da pošiljajo svoje prispevke za to rubriko. Uredništvo 2joran Vudler: Celjsko turistično področje Malo krajin sestavlja tako strnjeno turistično ipodročje kakor Celje z bliž- ajo in daljno okolico. To področje je ijikovito in pestro ter naravnost idealno za uspešen razvoj turizma — predvsem domačega, pa tudi inozemskega. Na tem področju se prepletajo leto- viški turizem z izletniškim in zdravili- škim ter močno zastopanim planinskim turizmom. Vsi imajo pogoje tako za let- no, kakor za zimsko sezono. Po ožji zemeljski opredelitvi so se kot turistični kraji uveljavili: Celje, kot sre- diščna točka s številnimi kulturnozgo- dovinskimi spomeniki, Starim gradom. Celjsko kočo in Svetino. ZdravUišča: Do- brna, Rogaška Slatina, Laško in Rimske Toplice so centri zdraviliškega turizma. Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Podčetrtek, Kozje, Jurklošter in Planina v obsotel- skem območju pridejo v poštev pred- TBem kot kraji izletniškega in v per- epektivi tudi letoviškega turizma. Pod- ročje severno od Celja s kraji Makole, Slovenske Konjice, Frankolovo in Vi- tanje z izletniškim turiz;mom. Šaleška dolina s Šoštanjem kot središčem tega področja in Velenjem z novo ipostojan- ko počitniškega turizma ob Velenjskem jezeru in slednjič še kraji v spodnjem in zgornjem delu Savinjske doline. Ta- ko Žalec, kakor Šempeter, Prebold, Go- müsko, Braslovče, Vransko, Letuš in Šmartno ob Paki, predvsem kot kraji z izletniškim turizmom, Šempeter pa za- radi znamenitih zgodovinskih rimskih izkopanin. Nadalje kraji v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini: Mozirje, Rečica, Rad- mirje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Gornji grad, Ljubno, Nazarje, Luče, Solčava in prelepa Logarska dolina, ki se uveljav- ljajo kot kraji z izletniškim in letovi- škim turizmom. Iz vseh teh krajev v Zgornji Savinjski dolini vodijo ,pota na bližnje in daljne sloveče planinske 'po- stojanke, kakor na Mozirsko planino, Smrekovec, Raduho, Korošico, Okrešelj, Savinjsko sedlo itd. Vsa ta pestrost je izpolnjena z bogatimi lovišči divjačine in rib. Posebno slovi športni ribolov na postrvi poleti ter na sulce pozimi. Vsa krajina je povezana z železni- škim, predvsem pa še dokaj doibrim av- tobusnim omrežjem. V vseh naštetih krajih so gostišča, prav tako je na voljo dovolj čistih sob pri zasebnikih. Omeni- ti je še treba, kar je odločilno za uspe- šen razvoj turizma na tem območju: cene dnevnih pensionov bodo dosegle letos kljub splošnemu zvišanju samo 470 do 700 din za vso dnevno oskrbo, skupno s prenočiščem. Hotelske zmogljivosti na celjskem tu- rističnem področju niso majhne. Roga- ška Slatina ima 984 postelj, Dobrna 469, Logarska dolina 140, Celjska koča 86, Celje 188, ostali kraji pa 276. Pri zaseb- nikih v raznih krajih je mogoče dobiti 406 postelj, kar bi dalo skupaj 2549 po- stelj, brez planinskih' postojank, ki šte- jejo zase 303 ležišča. Ta zapisek bo dopolnil pregled nočnin na vsem področju, ki jih je büo v letu 1953 251.600, v letu 1954 232.200 in v letu 1955 251.700. Odstotek inozemskih noč- nin je minimalen in znaša približno 3 odstotke. Kakor smo omenili že uvodoma, po- večuje vtis naravnih lepot teh krajev še prijetno kopanje v Savinji, ki je vsaj še v svojem zgornjem toku bistra ter ba- zenih na prostem v Rimskih Toplicah, Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah, v Preboldu in v Mozirju. • Razni kulturnozgodovinski spomeniki, kakor celjski Stari grad, strop v celjski grofiji, pomembne rimske izkopanine v Šempetru v Savinjski dolini, Olimje ter spomeniki NOB, predvsem v Celju in na Frankolovem, vzbujajo zanimanje in dopolnjujejo privlačnost prirodnih le- pot celjskega turističnega sveta. To področje je v resnici lepo in zani- ' mivo, ljudje so prijazni in postrežljivi, gostišča primemo čista in dovolj dobro urejena. Lepoto narave dvigajo zanimi- vi kultum>oizgodovinski spomeniki iz davnih dni in nedavne veličastne osvo- bodilne vojne. Mogoče izberete tudi vi letos za svoj letni dopust enega naših prelepih kra- jev. Proračun za komunali in gradnje v znamenju sicrajne štednje SEJA SVETA ZA KOMUNALO IN GRADNJE PRI CELJSKI OBCINI LETOS LE 65 MILIJONOV DIN — OBRAVNAVA POROCiLA O DEL¥ ODD£L£.A . Pretekli teden se je sestal svet za komunalo in gradnje pri celjski občini. Sejo je vodil predsednik zbora, tovariš Rado Jenko. Glavna točka dnevnega re- da je bila obravnava letošnjega prora- čuna za komimalno vzdrževalna dela v celjski občini. Letos bo svet razpolagal z razmeroma omejenimi sredstvi, ki so v okviru splošnih proračunskih možnosti občine. Sredstva bodo znašala le 65 milijonov. Da je ta znesek minimalen, kaže dej- stvo, da je bUo lani za komunalno vzdr- ževalna dela predvidenih kar 149 mili- jonov din, pa je bilo še vedno premalo. V letošnji proračunski znesek je zajeta čista komunalna vzdrževalna dejavnost brez kakršnih koli investicij. Svet sicer upa, da bo možno med letom še dobiti kakšna sredstva, in to iz dela negospo- darskih investicij, vendar so izgledi za to minimalni. Obstaja celo resna ne- varnost, da bo še ta znesek proračuna malo nižji, z ozirom na splošno pomanj- kanje sredstev na drugih področjih (presveta, zdravstvo, socialna politika). Prisotni so skušali podrobneje pre- gledati predloge za razdelitev sredstev, vendar do kakšnih sklepov ni prišlo zaradi prepričanja, da kar se kje vza- me, se bo drugje poznalo. Kako težko stališče ima svet, kaže le nekaj dej- stev. Za kanalizacijo je predvidenih 3 milijone din, in to le za vzdrževalna dela in čiščenje. Za prepotrebna dela pa bi samo v Storah potrebovali 4 milijone din. Uprava za ceste bo dobila tako mi- nimalna sredstva, da bo morala nekaj zposlenih celo odpustiti. Stroški za električno razsvetljavo so zmanjšani za 10 odstotkov. Dotacijav stanovanjski skupnosti je v celoti črtana. Poleg vseh drugih neprilik pa je še za preteklo leto za okrog 15 milijonov neplačanih ra- čunov, kar bo treba kriti iz letošnjih sredstev. Prevladovalo je splošno mnenje, da bo letos potrebna res skrajna in pamet- na štednja s proračunskimi sredstvi. Vsak dinar bo treba dvakrat obrniti, preden se bo izdal ter tako točno in temeljito proučiti smotrnost izdatka. Sprejete sklepe bodo dosledno izvajali, da se tudi letos ne bodo dogajali pri- meri, ko so na komunalo prihajali ra- čuni brez predhodnega odobrenja, svet pa jih je nato moral »hočeš ali nočeš« plačati. S taknšo prakso bo treba enkrat za vselej prekiniti. Svet je na seji med drugim obravna- val tudi poročilo o delu oddelka za ko- munalo in gradnje. Kako obširno je to delo, nam kaže le nekaj številk. V nje- govo pristojnost spada preko 300 km cest, 12 mostov, 30 brvi, 4543 zgradb ћ 8751 stanovanji, 56 km javne razsvet- ljave s 1570 lučmi, 15 km plinovodov in 70 km vodovodnih napeljav. Nadalje de- vet hektarov parkov in nasadov, štiri igrišča, 9 km drevoredov, tržnica, ko- pališče. 4 stranišča, vrsta komunalnih podjetij. Sicer pa bi teh številk lahko naštevali še več. Vsi ti podatki kažejo na izredni obseg dela. Oddelek je med drugim še reševal vprašanja regulacije Savinje, ureditev železniškega vozlišča, urbanističnega in zazidalnih načrtov, stanovanjske grad- nje in zadruge, ljudskega kopališča in drugo. Lani so gradili 81 zgradb s 132 stanovanji, dočim je še 208 stavb nedo- grajenih. Vse to spada v reden obseg dela oddelka za komunalo in gradnje pri celjski občini, ki ga opravlja 12 red- nih in 2 honorarna uslužbenca. SOCIALNE RAZMERE VPLIVAJO NA DEJAVNOST GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Vpliv socialnih razmer na gospodar- sko dejavnost se lahko kaj hitro ugo- tovi prav v vsakem podjetju. Včasih zadostuje le bežen pogled po delovi- šču, da spoznamo, da v podjetju ni pravega veselja in ljubezni do dela. Zaposleno osebje opravlja svoje na- loge večinoma avtomatično, brez vsa- kega poleta in zagona. Kjer ni potreb- ne skladnosti in medsebojnega razu- mevanja, prizadevanja {x>žrtvo valnih posameznikov ne pridejo do izraza. V takšnem podjetju, kljub vsem priza- devanjem, da bi delovni proces izbolj- šali, ne moremo v celoti izkoristiti strojnega parka in vseh možnosti sto- rilnosti ter kvalitete dela. V naših podjetjih so že strokovnja- ki, ki ugotavljajo, kako vpliva zrak, voda, teža, delovni proces itd. na su- rovino. Proučujejo tudi kako predmet dela vpliva na stroj, da se ta ne bi preveč izrabil in prehitro uniču. Ven- dar pri nas še ni strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s človekom in s tem, kaj vpliva na njegovo delovno storilnost^ na njegovo življenje ter na njegovo občutje in počutje. Prav to je tisto, kar zavira dvig storilnosti dela, izboljšanje njegove kvalitete in borbo proti obrat- nim nezgodam. Za čimveč j o delovno storilnost in družbeno aktivriost posa- meznikov je nujno potrebno osebno za- dovoljstvo, ne samo pri delu in v de- lovni okolici, ampak tudi v privatnem življenju. Ce torej izhajamo iz predpostavke, da bodo ljudje vložili vse svoje sile v delo le takrat, kadar ga bodo oprav- ljali z veseljem, ljubeznijo in vso po- zornostjo, moramo poskrbeti v prvi vrsti za to, da bodo ustvarjeni objek- tivni pogoji za nasitanek in razvoj osebnega zadovoljstva x>osameznikov. Ljudem, zaposlenim v podjetjih, bo- mo morali posvetiti več pozornosti. Morali bomo zaposliti strokovnjiake, ki se bodo ukvarjali tudi s človekom in ljudskimi odnosi. Torej z najvažnejšimi socialno-psihološkimi činitelji, ki vpliva- jo med drugim tudi na število odsotnih od dela, bodisi zaradi bolezni ali pa zaradi neprilagojenosti pri delu. V nekaterih zahodnih državah so že pred 50 leti začeli uvajati v gospodar- stvu industrijske ^psihologe in socialne delavce, ker so ugotovili, da je vpliv socialnih razmer na dejavnost podjetja velikega pomena. Industrijski psihologi v ixxijetjih se ukvarjajo bolj s psihološkimi činitelji, socialni delavci pa z urejevanjem dru- žinskih prilik zaposlenega osebja, ■ usmerjanjem in urejevanjem odnosov med delavci in odnosov nadrejenih do podrejenih. Socialni delavec v podjet- ju posveča posebno skrb in pozornost osebam, ki se delu ne morejo prilago- diti. Pri takih ljudeh socialni delavec uporablja posebne metode dela: social- no-psihološko terapijo s iwmocjo kate- re poskuša doseči osebno zadovoljstvo takšnega človeka ter istočasno zvišanje njegove delovne storilnosti. Socialni delavec mora skrbeti za to, da se vsi. v podjetju dobro i)očutijo ter da je v podjetju čim manj sporov in prepirov. V (Podjetjih je na področju ljudskih odnosov vrsta vprašanj, ki zahtevajo strokovne obdelave. Tu so nadalje vprašanja kolektivne prehrane, vpra- šanja razporejanja odmorov in dopu- stov, vprašanja vzrokov poklicnih obo- lenj, katera proučuje socialni delavec skupno z obratno ambulanto in po- dobno. Z ustanovitvijo šol za socialne de- lavce v Zagrebu in Ljubljani bomo tu- di v naših .podjetjih lahko uvedli stro- kovno socialno delo, ki bo marsikje pripomoglo do boljšega uspeha -pòd- jetja. Da bi čim uspešneje organizirali to delo po podjetjih v celjskem okraju, so lani pri Tajništvu za zdravstvo in socialno politiko OLO Celje ustanovili referat, ki se ukvarja tudi z organiza- cijo socialnega dela v gosp>odarstvu in nudi podjetjem strokovno pomoč pri reševanju teh problemov. J. R. Razstava tehničnih novosti v 10 letih po osvoboditvi Preteklo soboto so v Celju odprli raz- stavo tehničnih novosti Ljudske teh- nike celjskega okraja, ki prikazuje tehnični napredek v industriji in kme- tijstvu v 10 letih po osvoboditvi. Otvo- ritvi so poleg članov LT prisostvovali še predsednik Glavnega odbora Ljud- ske tehnike Jugoslavije, tov. Franc Le- skošek-Luka, sekretar Okrajnega ko- miteja ZKS v Celju, tov. Franc Simo- nič, predsednik Okrajnega ljudskega odbora, tov. Jerman Riko, sekretar Okrajnega odbora SZDL, tov. Jakob Zen, predsednik celjske občine, tov. Andrej Svetek in drugi. Pred otvoritvijo razstave je sprego- voril nekaj besed o pomenu razstave LT predsednik Okrajnega odbora LT, tov. Jože Piki, nakar so si navzoči ogledali razstavljene predmete. Na razstavi sodeluje 29 društev in kolektivov z 287 najrazličnejšimi raz- stavljenimi predmeti. V dvorani Dru- štva inženirjev in tehnikov pa je isto- časno odprta tudi foto razstava, ki vse- buje preko 270 del. Razstavo si je do danes ogledalo že preko 2000 obisko- valcev. Razstava je izredno pestra in zani- miva, škoda le, da so ji namenihi tako tesne prostore. Na desni steni vidimo v legendi prikazan razvoj elektrifika- cije na področju OLO Celje, takoj zra- ven pa razvoj Termoelektrarne Šoštanj. Celjske in okoliške tekstilne tovarne prikazujejo v grafikonih in slikah po- ra.st proizvodnje v zadnjih letih, izbolj- šanje kvalitete in delovnega i>ostopka. Pri tekstilni tovarni Prebold opazimo kot novost desene, ki so izdelani s pri- grajeno napravo za poltone. Tu vidimo tudi slike najbolj iznajdljivih članov LT. Ferdo Luhe], novator, je uvedel iz- delavo držal votkove cevke in s tem omogočil nemoteno obratovanje tovar- ne. Drugi novator, Golavšek Milan, je izdelal elektropantograf, napravo za iz- delavo povsem novih vzorcev. Posebno pvozornost na razstavi vzbu- jajo predmeti, izdelki članov LT To- varne emajlirane posode. Kot novost vidimo prevrtljivo posteljo za bolnike, mizo za mavčenje, operacijsko mizo, laboratorijski mlin in drugo. Na raz- stavi je prikazan tudi star in nov način žganja posode. Sosednji razstavni oddelek ponazarja vinograde in sadovnjake v terasah, ki omogočajo v strmih legah me- hanizirano obdelavo sodobne agroteh- nike in dajejo visoke hektarske donose. Rudniki okraja Celje predstavljajo v grafikonih rudniške storitve, porast let- ne proizvodnje in povprečno število zaposlenih. Pozornost na razstavi vzibuja tudi xiniverzalni mešalec >Velemixer« z osmimi delovnimi operacijami, ki je izum inž. Kocjan Milana iz Cinkarne. Konstrukcija predstavlja veliko higien- sko prednost pred vsemi dosedanjimi uvoženimi mešalci. Vrat Jjosode je »a- krit z mešalnim mehanizmom, kar pre- preči vsak vdor prahu ali druge ne- snage v posodo. Uporaba tega stroja je mnogostranska: slaščičarji ga bodo uporabljali za izdelovanje sladoleda. Nadalje se uporablja za mešanje vseh umetnih mas, v zdravilski in farma- cevtski industriji, v keramični, steklar- ski, eksplozivni, papirnati, metalurški in prehranbeni industriji ter za vse vrste tehničnega mešanja. Izum je bU patentiran v decembru lanskega leta. Tovarna tehtnic razstavlja lično novo tehtnico. Tovarna organskih barvil pa prikazuje vse osvojene proizvode od leta 1948 do 1956 ter primerke barva- nja z azo in žveplenimi barvili. Razstava bo odprta do vključno so- bote, 26. maja. Z ozirom na pestrost razstavljenih predmetov in trud in pri- zadevanje, ki so ga v to razstavo vlo- žili člani LT, bi bilo želeti, da si raz- stavo ogleda čim več Celjanov in oko- ličanov. Zaradi slabe zaščite pri delu je bila delavka 826 dni v bolniškem stanju Delavka je bua zaposlena v oddelku zažganjekuho pri podjetju »Oeleia-Sad« v Celju. Zaradi tega, ker ni bil bazen, v katerega vlivajo vročo maso, ustrez- no zavarovan, je delavki spodrsnilo in je padla v vročo maso. Dobila je hude opekline po vsem telesu, zaradi kate- rih se je morala zdraviti v celjski bol- nišnici polnih 748 dni — skupno pa je bila v bolniškem staležu 826 dni. Ali so take nezgode .potrebne? Goto- vo ne, in se tudi ne bi dogajale, če bi v nekaterih ixxijetjih izvedli vsaj osnov- ne varnostne ureditve. Kdo naj nosi posledice takih pomanjkljivosti? Po- sledice trpi predvsem poškodovani. Po- stavlja se vprašanje, ali naj družba pre- vzame odgovornost za nastalo finanč- no škodo? Nikakor ne! Za opustitev osnovnih varnostnih ukrepov naj nosi vso odgovornost in finančne stroške ko- lektiv oziroma za varnost pri delu za- dolžena oseba v podjetju. Prav bi pa tudi bilo, da bi ljudje ali pa kolektivi, ki opuščajo varnostne ukrepe kljub vsem opozorilom, tudi kazensko odgo- varjali. Rizirava o predlogu družbenega plana in proračuna za ekrij Celje (Nadaljevanje s 1. strani) polaganje že tako preveč trosijo za razne manj koristne investicije, rekla- Äie in podobno. Sicer pa je vsota skla- dov za samostojno razpolaganje že tako 2a precej milijonov večja od lanske vsote. Glede obdavčitva kmetijskih gospo- darstev so odborniki predlagali, da bi i>ilo treba predlog družbenega plana v ^еш pogledu v toliko popraviti, da bi •iržavna posestva plačevala stopnjo na katastrski dohodek, ta stopnja pa bi bua enaka višini stopnje občinske do- klade plus 13 %. Povprečno bodo potem državna posestva še vedno obdavčena •krog 18% na katastrski dohodek. Celjska občina je predlagala, da bi Prisi)evek za stanovanjski sklad, ki ga 2a svoje zavarovance plačuje Zavod za Socialno zavarovanje, dobila v celoti •eljska občina. Prispevek znaša 40 mi- lijonov. Glede tega vprašanja so od- borniki sklenili, da bi bilo prav, če bi naprosili za pK)jasnilo Izvršni svet, ker •kraj za to ni pristojen. V drugem delu zasedanja so odbor- niki razpravljali o proračunu. Kot smo *e pisali v zadnji številki našega lista, bodo proračunski dohodki in izdatki v ^upni vsoti enaki lanskim občinskim ^ okrajnim izdatkom. Formalno bo ï^roracun sicer višji od lanskega, iz- ravnal pa se bo s tem, da bodo občine ^ okraj morale iz letošnjega proračuna I^^ačati 110 milijonov dinarjev za lan-i 'ke obveznosti. Na okrajni proračun bo- '0 v letošnjem letu prešli tudi izdatki 'a okrajna sodišča. Proračun za presveto in šolstvo je ^os precej omejen. Po namenu pro- računskih izdatkov naj bi se dajatve za kulturo in presveto povečale na- pram lanskim od 373 na 441 milijonov dinarjev. Tu gre predvsem za pove- čane osebne izdatke — nove učne moči, prispevek za stanovanjski sklad in po- dobno. Pri socialnem skrbstvu se bodo pro- računski izdatki letos zmanjšali skupno za približno 7%, to je za dobrih 9 mi- mijonov dinarjev. Ta skrajna štednja pa se ne bo smela maščevati nad ti- stimi resničnimi sirotami, ki jih ima okraj, odnosno občina na skrbi in za katere morajo biti zagotovljena sred- stva. Proračun predvideva tudi 20 mi- lijonov din za občasne p>odpore socialno ogroženim osebam, zlasti na podeželju pa je treba iskati drugih možnosti, da se bodo preživljali. Pri socialni zaščiti bi občine lahko precej prihranile tudi s tem, da bi svojim podpirancem pre- skrbele cenejšo preskrbo pri zasebnih družinah, ker oskrbni dan v domovih za onemogle stane občino 8000 dinarjev. Tudi izdatki za zdravstvo se bodo predvidoma v tem letu zmanjšali za 13 %, to je za 16 milijonov dinarjev. Močno se bodo znižali tudi izdatki za komunalno dejavnost — za 21% na- pram lanskemu letu. V glavnem so se odborniki z okrajnim proračunom stri- njali, vendar pa so bile umestne pri- pombe, da bi bilo treba za zdravstveno presveto določiti večje zneske. Družbeni plan in proračun bo obrav- navala še komisija za gospodarstvo, v soboto, 26. maja pa ga bodo na skupni seji Zbora proizvajalcev in Okrajnega zbora sprejeli. 10. JUNIJA 1986 Okrajni zlet Partizana v Velenju Stev. 21 — stran 4 CELJSKI ТЕ1ЖЖ, 35. maja l»st 40 novih stonovanj bo do jeseni na „otoliu" »otok« imenujemo prostor za celjsko prvo gimnazijo rned Ljubljansko cesto in Savinjo, tja do izliva Ložnice. Ta otok je bil do nedavnega še skoraj ne- obljuden, danes pa tam nastaja nova mestna četrt. Kogar E>ot zanese ob Savinji navzgor, se lahko na lastne oči prepriča, kako naglo se širi naše Celje v severnoza- padno smer. Poleg stavb, ki jih je zgra- du občinski odbor v Celju, poleg šte- vilnih privatnih hiš so »s prvo travo pognale iz tal« nove stavbe, ki jih gra- di celjska stanovanjska zadruga. Pivi dve stavbi sta že prerasU temelje, tret- ja jih dobiva, četrta pa že ima izkopane. Letošnja gradbena sezona stanovanj- ske zadruge bo do jeseni omogočila vse- litev štiridesetim družinam v nova sta- novanja. Teh štirideset stanovanj gradi 28 članov zadruge, nadaljnja stanovanja pa gradijo celjska podjetja in ustnove za svoje člane. Dve začeti stavbi gradi »Savingrad«, tretjo pa »Beton«. Člani zadruge-privatniki vlagajo med gradnjo predvsem denarna sredstva in material, medtem ko podjetja prepuščajo gradnjo zadrugi in so po pravem le naročniki- gotovih stanovanj. Kakšna bedo stanovanja? Po načrtu sodeč, bodo stanovanja kljub razmeroma nizkim gradbenim stroškom zelo prostorna in komfortna. Vsako stanovanje bo imelo okoli 70 pro- stominskih metrov čistega stanovanjske- ga prostora. Vsal^o stanovanje bo imelo tri sobe, kuhinjo, kabinet, kopalnico, »hrambo, klet, pralnico in ostale pri- tikline. Ogrevanje bo na principu lon- čenih peči, kopalnice pa bodo imele električne bojler j e za 60 litrov vode. Zaradi cenejše gradnje bodo hiše gra- jene po ри-incipu četvorčkov. Pod eno streho bo takorekoč četvero popolnoma ločenih hišic, ki jih bodo združevale edi- no skupne strehe. Drugače bo vsako stanovanje imelo svoje prostore popol- noma ločeno, lastne vhode itd. Zaradi mnogih olajšav, ki jih uživa stanovanjska zadruga, bo gradnja se- veda mnogo cenejša. Za zgoraj opisano stanovanje predvidevajo približno okoli dva in pol milijona dinarjev stroškov. Tajnik zadruge, tovariš Uršič meni, da bo ta znesek zaradi vedno večje Í2Íku- šenosti pri štednji občutno manjši. Ime- ti moramo pred očmi, da je zadruga še- le začela z delom in da še ne more ime- ti ne vem kako razvite organizacije niti potrebnih priprav. Toda če računamo, koliko so stala stanovanja v dosedanjih stanovanjskih blokih, potem lahko vidi- mo ogromno razliko med ceno teh in onih. Zadruga si za cenejše stroške pomaga na najrazličnejše načine. Tako sami iz- delujejo »opeko<; iz žlindre in cementa. ki je prvič lažja kot opeka, drugič pa najmanj za eno tretjino cenejša. Za- m'udno zidanje dimnikov z c^peko so re- šili tako, da cementirajo velike kose, ki že imajo luknje za dimmike. Le-te po- tem lahko veliko hitreje in ceneje po- lagajo enega vrh drugega. Iznajdljivost bo tu verjetno našla še druge oblike čim hitrejše in čim cenej- še gradnje. Vsekakor je zadruga dobro začela in bo s časom pridobila vedno večje izkiušnje. Letos bo na »otoku« dokončanih deset blokov ali 40 stanovanjskih hiš. S temi hišami bo napolnjen ves prostor med zadnjimi vilami, pa do pivih hiš on- stran prostora, ki je bil svojčas name- njen za letno kopališče. Po načrtu, ki so mi ga dali v gradbeni pisarni na vpogled, sem videl, da je v krogu teh četvorčkov predvidena tudi štirirazred- na osnovna šola. Poleg tega bo v tem predelu prej ali slej tudi nekaj trgov- skih lokalov »a potrebe na nov« nasta- jajočega mestnega pi'edela. Prvih 2,0 staiiovanj bo predvldcma končanih že do sredine septembra, osta- la pa vsaj do zime. Začetek je vediko- poteznejši kot smo pričakovali. Ce bo šlo tako naprej, bo »otok« v nekaj letih nova mestna četrt, kjer ne bo več niti sledu o bivših koruznih in zelenjavnih poljih. »Otok« ima^zelo posrečeno lego, ko pa bo njegov severni rep zaključe- valo novo ljudsko in športno koí>ali¿ce, bo brez dvoma ludi med najlepšimi pre- deli mcdernega Geija. Na Kozjanskem bo treba posvetiti vso skrb zadružništvu OBČINSKA KONFERENCA ZK V KOZJBM Pred dnevi je bila y Kozjem občin- ska konferenca ZKS. Kot gost je bU navzoč tudi sekretar Okrajnega komi- teja ZKS Celje in zvezni poslanec tov. Franc SinMmič in sekretar Obč. komi- teja ZKS Šmarje pri Jelšah, tov. Jože G-ojtan. Sekretar Obč. komiteja ZKS Kozje, tov. Joško Loien je podal izčrpno po- ročilo, v katerem je bila zajeta vsa problematika občine in ki je številčno in nazorno prikazalo politično in go- spodarsko stanje tega področja. Po- ročilo je nudilo mnogo pobude za raz- pravljanje. Predvsem je bilo premalo študijskih sestankov, kar se je odražalo zlasti pri tolmačenju novih gospodarskih pred- pisov. Ponekod je skušala reakcija to slabost"izkoristiti, vendar so komunisti to preprečili. Pri nas je namreč kme- tijstvo še posebno zaostalo, zato mo- rajo hiti komunisti še bolj zgrajeni, da prikažejo ljudem resnico. Področje občine Kozje je izrazito kmetijsko in je več naselij, kjer so same male- kmetije. O indiistriji ne mo- remo govoriti in tudi obrt je primi- tivna. Zato moramo vs(\ skrb posvetiti zadružništvu, ki je temelj lepše bodoč- nosti kozjanskega loneta. Samo pravil- no izkoriščanje rebrovite zemlje, goji- tev donosnih kultur, preizkušeno sad- jarstvo in živinoreja ustrezajoče pasme more j O) dvigniti kozjanskega kmeta, naši pogledi morajo biti zategadelj obrnje- ni k zadružnim pospeševalnim odsekom. Ti so se dobro razvijali v aadru§i Kozje, deloma v Lesičnem, drugod pe», malo. V zadrugi v Podsredi se je ^ zadnjem občnem zboru stanje izbolj- šalo, vendar so še vse tri funktlj« predsednika, upravnika in poslovoc|j« pod vplivom ene in iste osebe. Pri ve- čini zadrug so bUi v odboi-e vkljuëeai mladi ljudje. Odbori žena-zadruaiti* Se p>očasi razvijajo, vendar je tu imi prebit. — Velika naloga je še v skriti za mladino. Z ustanovitvijo aktivov mladih zadružnikov, predvsem v Koe- jem in v Lesičnem, se je delo mla^li- ne obrnilo na bolje. Razpravljali so tudi o šolskih «oUi*- rih. o šolski reformi ter o prosvetneit delu v občini. Nekatera društva «• vkljub težkim pogojem dobro opraTil* svojo nalogo. Politično so začeli delati tudi v Bi- strici ob Sotli, kjer je bilo ustanovlje- nih pet vaških odborov SZDL in iodi v Podsredi so dobili tri vaške odbore. Člani Zveze komunistov, ki se iaofi- bajo odgovornosti in se otepajo fiinkeij in sodelovanja v organizacijah in dnx~ štvih, se morajo sprijazniti s tem, «Ut ne spadajo v vrste komunistov. Med drugimi je posegal v razg^rav» tudi tovariš ïYanc Shnonič. V svoje« govoru je povedal mnogo tega, kar ni«- rajo vedeti komunisti o družbenem upravljanju in novih gospodarstóli predpisih, o našem notranjem življenjи in o dogodkih daleč izven naših meja. Prvi zbor mladih zadružnikov celjskega okraja Na povabile Okrajnega k£»tiiteja LMS v Celju se je preteklo nedeljo zbralo v novi dvorani OZZ nad 70 mladih zadružnikov iz vsega celjskega okraja na I. zbor mladih zadružnikov. Namen tega sestanka je bil, da pregledajo do- sedanje delo in si določijo nove nalo- ge. Pred kratkim ustanovljeni prvi ak- tivi mladih zadružnikov so se po vsem okraju razrasli v veliko in močno or- ganizacijo, ki šteje že 48 aktivov in 1700 članov. Pi-edsed. kmečke komisije pri Okraj- nem komiteju Ljudske mladine Slo- venije, tov. Firidio Gradišnik je začel zborovanje. V svojem uvodnem pre- davanju je pojasnil vzroke naše za- ostalosti v kmetijstvu. Za izvršeno in- dustrializacijo in elektrifikacijo je se- daj na vrsti naše kmetijstvo, da se dvigne iz zaostalosti. Vrzel, ki je na- stala v kmetijski proizvodnji na vasi, je treba odpraviti, zahteva pa smotr- nejše delo in nalaga mladini večje na- loge. Ce starejši zadružniki odklanjajo mladino pri samoupravljanju, je vzrok Y tem, da je mladina naprednejša in^ bolj dovzetna za naprednejše ideje. Ne sme pa zastopati samo ožjih mladinskih interesov, temveč mora postati, oboro- žena z znanjem in razgledanostjo, no- silec naprednih idej. Potrebna ji je strokovna vzgoja v kmetijskih gospo- darskih šolah in tečajih. Naše kme- tijske zadruge se morajo -pomladiti z vstopom mlajšega članstva, kajti 50-letna povprečna starost sedanjih za- di-užnikov ni razveseljiv pojav. Mno- gim prosvetnim delavcem moramo iz- reči priznanje za njihovo veliko priza- devanje za nadaljnjo izobrazbo kmečke mladine. Organizatorično delo pri ustanavlja- nju in podrobni razdelitvi dela v ak- tivih je v glavnem končana. V pravil- niku so zajete vse naloge. Aktivi naj izidelajo načrte celotnega dela. Hvale vredne so samostojne pobude, kakor je to storil aktiv mladih zadružnikov v Strmcu, ki se je sam lotil pogozdova- nja golicav. V reieratu, ki ga je podal tovariš Grabiner, je opisal strokovno delo mla- dinslîih aktivov. Celotno strokovno de- lo naj prevzamejo kmetijske zadruge. Pri tem naj pomagajo kmetijski stro- kovnjaki. Povsod, kjer so dani pogo- ji, se naj ustanavljajo kmetijske go- spodarske šole. Ce je aktiv dovolj mo- čan, nai prireja predavanja in tečaje. Aktivi se naj poslužujejo pospeševal- nega dela v zadrugah. Aktivi mladih zadružnikov pri KZ se naj poslužujejo vseh oblik dela. Poslušajo naj dobre nasvete starih kmetovalcev, pri tempa se ne smejo zanašati na tujo pomoč. Prebirajo naj strokovno literaturo, zla- sti revijo Naša vae. Odbori aktivov se naj sestajajo vsakih 14 dni, redni se- stanki članov pa naj bodo enkrat »a mesec. Osnovna organizacijska oblika strokovnega dela so delovni prograiei, ki se naj sestavljajo jeseni s pomoč je strokovnjakov. Obsegati m.orajo celet- no strokovno in družbeno problemati- ko. Kmetijstvo je stroka, ki zahteva večletnega študija in prakse. Kmečka mladina mora biti ra^ledana. Med razpravo so se oglašali k besetì delegati iz raznih krajev in poročali e delu svojih aktivov. Med njimi je spre- govoril tudi navzoči predsednik OZZ tov. Lubsj, ki je pohvalu uspehe naj- mlajše organizacije in med drugim de- jal, da mora biti kmečka mladina pri- pravljena na srečanje z ljudmi, ki ima- jo različna naziranja. Delo bo uspele, če bo mladina pokazala dovolj energi- je. Konservativnot zadružnih upravrati odborov bo premagala splošna strokor- na izobrazba. V imenu CK LMS je pozdravil aber tov. Jurak, ki je pozival mladino k borbi proti primitivizmu. O Tednu ljudske mladine, ki se be zaldjučil z veliko povorko mladine, js spregovoril tov. inž. Videnšek. V tope- v.orko se naj vključijo tudi aktivi mla- dih zadružnikov in kmečke mladijie sploh. V sprevodu naj prikažejo kme- tijsko proizvodnjo in mehanizacijo. De- bro-došle so skupine na okrašenih ve- zovih, skupine kolesarjev, koscev, ke- njenikov in narodnih noš. Z izvolitvijo okrajnega odbora akti- vov je bil zaključen I. okrajni aleer mladih zadružnikov. -Rik Potrebna bo večja aktivnost in samostojnost vaških odborov SZDL Preteklo nedeljo je bua v Rogaški Slatini občinska konferenca SZDL za rogaško občino. Flonference se je ude- ležila tudi zastopnica Okrajnega odbora SZDL, tov. Helena Borovšak. O delu te organizacije v preteklem letu je po- ročal sekretar občinskega odbora SZDL, tov. Vlado Birsa. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je včlanjenih v to organizacijo preko 51% vseh volivcev. Vsi ti člani delajo v štirinajstih vaških odborih. Njihovo delo pa je še v nmo- gočem pomanjkljivo. Predvsem je treba omeniti, da so ti odbori v; premalo aktivni in samostojni pri rc:.vanju go- spodarskih in političnih vprašanj svo- jega kraja. Tako mora poseči mnogo- krat direktno v njihovo delo Občinski odbor SZDL. V bodoče bo treba te od- bore usposobiti za večjo samostojnost. Za vzgled naj služi vaški odbor Rog. Slatine. Nadalje se je tov. Birsa dotak- nil še družbenega upravljanja. Dejal je, da je le-to doseglo lep napredek. Kritiziral pa je delo nekaterih svetov, ker premalo pritegujejo k sodelovanju in odločanju krajevne odbore, kar bo treba vsekakor popraviti. V mnogih prim.erih bo treba organizirati razne komisije, ki bodo proučevale razne pro- bleme ter bodo na ta način mnogo ko- ristile delu naših svetov. Nato se je dotaknil še dela podjetij in društev. Pohvalil je delo »Svobode«, p>osebno Ljudsko knjižnico, ki je ena najboljših v okraju. Prav tako je pohvalil Dru- štvo prijateljev mladine, ZB, sindikal- ne podružnice, ki zadnje čase zelo aktivno delajo pri raznih proslavah in zborovanjih, premalo pa skrbijo za iz- obrazbo in vzgojo delavstva. Pridno dela tudi mladinska organizacija. V razpravi so govorili še o delu so- cialistične zveze v Rogatcu in Straži, ki spada že pod LRH. Vsi so izrazili potrebo po združitvi teh dveh orga- nizacij, ker je njihovo delo na ostalih področjih družbene, gospodarske in kulturne dejavnosti nerazdružljivo. Za- to naj nastane tako sodelovanje tudi na političnem področju. JVelloferf komunisti v Lnshem so premalo detovni Preteklo nedeljo je bila v Laškem občinska konferenca ZKS, katere se je udeležil tudi sekretar Okrajnega komi- teja ZKS v Celju, tovariš Franc Si- monič. Poročilo sekretarja občinskega komiteja ZKS, tovariša Ivana Grešaka je prikazalo dosedanje delo komuni- stov. V njem je prikazal vrsto nepi-a- vilnosti in nediscipliniranost posamez- nih članek ZK. Poudaril je, da je delo posameznih članov med ljudmi v pod- jetjih in ustanovah premalo vidno. Med člani ZK je še vedno mnogo malome- ščanstva. katerega je posebno v La- škem še precej. Komunisti se ne mo- rejo otresti starega načina dela in pre- malo upoštevajo navodila in smernice VI. kongresa ZKJ. So primeri, da po- samezniki niso plačali več kot leto dni članarine in se niso udeleževali po več mesecev sestankov. Tudi v podjetjih, kjer delajo komunisti v sindikatu in delavskem samoupravljanju, nimajo vedno pravilnih stališč, kot je to bil primer komunistov v tekstilni tovar- ni »Volna« ob zadnji delitvi dobička. Poudarili so pomen dela z mladino, ki je bila doslej prepuščena sama sebi ter razpravljali o učiteljih, članih ZK, ki v prostem času malo, ali nekateri celo nič ne delajo v društvih »Svo- bod« in ostalih prosvetnih društvih. Grajali so kino podjetje v Laškem, ki predvaja največ »kavbojskih« fUmov, ki vplivajo negativno predvsem na šol- sko mladino. Komunistov ni dovolj ču- titi v javnem življenju, saj mnogi ne delajo nikjer aktivno. V odborih, dru- štvih in organizacijah jih je tako malo, da njihovo delo ne pride do izraza. V razpravi je sodeloval tudi sekre- tar okrajnega komiteja ZKS v Celju, tovariš Franc Simonie, ki je obsodil nedelavnost in nedisciplino laških ko- munistov in apeliral na vodstva or- ganizacij ZK, da čimprej razčistijo vprašanje članstva. Kdor ne bo aktiv- no delal v organizaciji zveze komuni- stov in ne bo spoštoval programa in statuta organizacije, bo moral zapusti- ti vrste komunistov in dati mesto dru- gim, ki s svojim delom to zaslužijo. Ob zaključku so sklenili, da bodo morali komunisti v prihodnje več delati v pod- jetjih, šolah in ustanovah in v sistemu družbenega upravljanja sploh. Ta kon- ferenca naj bi bila prelomnica vsega dosedanjega dela. Sklenili so, da se bodo vsi vključili v sistematični štu- dij in sodelovali v odborih društev in organizacij. Komunisti bodo nosilci na- prednosti le. če bodo aktivno sodelo- vali pri utrjevanju delavskih- svetov podjetij, kmetijskih zadrug in množič- nih organizacij ter društev. T. K. PISARNIŠKO MOC z nekaj prakse in z znanjem strojepisja išče za Gozdni obrat Ro- gaška Slatina Gozdno gospodarstvo Celje. Nastop takoj! OBČINSKA KONFERENCA SZDL V ŽALCU Socialistična zveza deiovnega ljudstva mora usmerjati vso družbeno dejavnost v nedeljo so se sestali delegati vaških organizacij SZDL z, območja občine Žalec na konferenci, kjer je dal odbor I>oročilo o delu in sprejel po razpravi smernice za nadaljnje delo. ^ SZDL ima na tem delu Savinjske doline močno politično organizacijo, saj šteje skoraj 12.000 članov. Vendar je to le 62% volivcev in prav zato so dele- gati sklenili, da bodo vaške organiza- cije povečale članstvo vsaj do 80%. Poročilo predsednika Ivana Kovača je delegate seznanilo z raznim.i zani- mivimi podatki o uspehih družbenega upravljanja v podjetjih in o pomanj- kljivostitî v obrtnih in uslužnostnih obratih, ki so posledica nezanimanja odborov SZDL za probleme v njih. Tudi iniciativo za komunalno dejav- nost mora skupno s krajevnimi odbori dajati članstvo SZDL, kot je to primer v Seščah, kjer bodo skoraj popolnoma z lastnimi sredstvi in delom zgradili most preko Savinje. Delegati so razpravljali o vlogi pro- svetnih delavcev pri vzgoji mladine s socialističnimi vrlinami in potrdili, da prosvetni delavci v pretežni meri svoje delo opravljajo dobro. Naloge v gospodarstvu, predvsem pa v kmetijstvu, bomo uspešneje izvršili, če bomo s tiskom, tečaji, krožki, v okviru Ljudske tehnike in predavanji v okviru zadrug članstvo strokovno in idejno izobraževali. Šolski odbori in društva prijateljev m-ladine so uspešno začeli opravljati razne akcije, ki so v prid mladini, ven- dar je to primer le v večjih naseljih,. medtem ko v obrobnih krajih ni tolik- šne vneme in še niso pristopili k for- miranju pionirskih odredov. Delegati so v razpravi dopolnjevali poročilo s predlogi, naj bo skrb odbo- rov SZDL tudi pomoč pri vodstvu za- drug in ostalih množičnih organizacij ter društvih, skratka SZDL mora biti stalen pobudnik za aktivno delo v go- spodarstvu in v prosveti. Predstavnik predsedstva Okrajnega odbora SZDL Miran Cvenk je utemeljil potrebo štednje proračunskih sredstev občine in pravilno izkoriščanje skiador za kmetijstvo, stanovanja in komimaln* dejavnost. E. B. iSCemo samostojnega knjigovodjo ali knjigovodkinjo! Plača po kolektivni pogodbi. Na- stop službe takoj ali s 1. junijem. kmetijska zadruga letus Komunalno podjetje »POGREB* Celje prodaja osebni avto »MERCEDES 170-Cahriolet« Po generalnem popravilu je pre- vozil 400 km. Cena ugodna. Stev. 21 — stran 5 Jubilejne prireditve ob IDD-letnici ušlierčevega rojstva Ob letošnjem devetem januarju, ko gino se spominjali stoletnice rojstva največjega mojstra slovenske pripoved- ke pesmi, Antona Aškerca, je naš list proglasu letošnje leto za Aškerčevo ju- bilejno leto. Temu so se v svojih spo- fliinskih člankih pridružili tudi ostali glovenski časniki in revije. Ze takrat gmo povedali, da bodo glavne jubilejne prii-editve šele proti koncu pomladi jato, da bodo lahko proslavile pesnikov gpcmin čim širše miiožice Slovencev. Oba odbora, osrednji republiški in paš domači pri Svetu za kulturo in prosveto OLO Celje, sta pripravila vrsto jubilejnih prt>slav v Ljubljani in v celjskem okraju, ki se bodo zvrstile v dneh od 7. do 10. junija. V Ljubljani bedo v četrtek, 7. junija 2večer priredili slavnostno akademijo pod pokroviteljstvom Društva sloven- skih Icnjiževnikov, 9. junija dopoldne pa bodo odkrili na vogalu Aškerčeve, Emcnske in Zoisove ceste Aškerčev spomenik. Načrte zanj je napravil aka- demik arhitekt Jože Plečnik, pesnikov kip pa i e delo pokojnega kiparja Nika Pimata. V Celju bo v petek, 8. gxuaii* »b dvaj- setih v dvorani Narodnega doma slav- nostna akademija z govorom o pesniku, ki ga bo imel predsednik SPK OLO Ce- lje prof. Tine Orel, z recitacijami Ašker- čevih pesmi in z nastopom pevsJteg« zbora PD »France Prešeren«. V soboto, 9. junija ob sedemnajsti uri bo odkritje pesnikovega spomenika v urejenem parku od srednjeveškem ob- zidju med poslopjem centralne lekarne in poliklinike ob Vodnikovi ulici, ki bo preimenovana v Aškerčevo. Pesni- kov kip, ki živo izraža Aškerčevo ne- uklonljivo borbenost, je delo akadem- skega kiparja Cirila Cesarja, načrte шл spomenik in ureditev parka pa je ia- delal inž. arh. Janko Hartman. Sponie- nik bo z nagovorom odkril in ga izročil v varstvo celjski občini književnik proi. Fran Ros. Sodelovanje celjskega komor- nega moškega zbora pa bo dalo tej od- dolžit vi celjskega mesta in okolice svo- jemu največjemu rojaku še slovesnejži poudarek. V nedeljo, 10. junija ob devetih do- polflne bodo v Šmarju pri Jelšah, kjer je Aškerc y času svojega službovanja od leta 1883 do 1889 napisal svoja naj- močnejša dela ter zlasti kot tajnik či- Osnutek pesnikovega spomenika, ob njem akademski kipar Ciril Cesar. talnice razgibal slovensko narodno za- vest v tem trgu, odkrili spominsko plo- ščo na hiši šmarske posojilnice, v kate- ri je imela prostore nekdaj tudi čital- nica. Slavnostni govor ob odkritju bo imel univ. prof. dr. Anton Slodnjak. Isti dan ob pol dvanajstih dopoldne, to je po prihodu vlakov iz Celja in Ljubljane, pa bodo slovesno odprli ob- novljeno Aškerčevo domačijo na Seno- žetih nad Rimskimi Toplicami. Odslej bodo ta kulturni spomenik, narodopisno značuni kmečki dom s spominsko sobo pesniku, ki je tu preživljal svojo mla- dost, lahko obiskovali vsi Slovenci, ki jim je pri srcu Aškerčeva pesem, nje- gova svobodoumna borbenost in zako- reninjenost v slovenskem ljudstvu, zla- sti rada pa bo hodila sem slovenska mla- dina. Aškerčevo domačijo, katere pre- novitev je oskrbel okraj Celje, bo z go- vorom slovesno odprl javnosti zastopnik republiškega odbora za proslavo Ašker- čevega rojstva, ki se mu bodo s po- zdravnimi nagovori pridružili zastojmi- ki oblasti, književnikov, kulturnih de- lavcev in družbenih organizacij. S kul- turnim programom pa bo sodelovalo »PD Anton Aškerc« iz Rimskih Toi>lic, Za udeležbo na neštetih slavnostnih prireditvah v počastitev stoletnice Aškerčevega rojstva ne bo posebnih va- bil. Spomin na velikega ljudskega pe- snika, neuklonljivega borca za narodne in socialne pravice slovenskega ljud- stva, bo privabil k tem slovesnostim množice iz vse Slovenije. Posebej pa je vabljena mladina, prosvetni delavci, ki se bodo v znamenju pesnikove stoletni- ce tedaj zbiali v Celju, in vse prebi- vlastvo celjskega okraja. Naša pesem v Skopju »Zagotavljamo vam, da smo prišli med vas z istim namenom, s kakršnim ste prišli preteklo leto vi med nas, a to je, da z našo pesmijo in glasbo utrdimo naše bratstvo«. S tem zagotovilom so si med slovensko pozdravno koračnico na I)eronu velemestne skopjanske železni- ške postaje 12. t. m. segli v roke celj- ski »Pi-ešernovci« in člani tamošnjega želeiiničarHrkega kulttimoumetniškega društva »Vlado Tasevski«. Celjsko PD »France Prešeren« je prišlo vračat ne- pozabni koncert makedonskih narodnih pesmi in plesov skopjanskih tovarišev iz septembra lanskega leta. Na njih željo se je društvo »France Prešeren« odzvalo s pevskim zborom in tambura- škim orkestrom. Na sporedu sta bila dva koncerta: v soboto, 12. in v nedeljo, 13. t. m. Prvi je bil v Domu gradbincev, drugi pa v ve- ličastni dvorani Oficirskega doma, na- menjeni za najimenitnejše kultumo- umetniške nastope. Koncerta sta obse- gala slovensko umetno, partizansko in narodno pesem, tamburaški del še tudi nekaj klasike. Pevski del, ki ga je vodil;. tov. Jože Kores, je v glavnem črpai iz programa, s katerim se je zbor pred- stavil celjski javnosti na svečanem kon- certu za 60- letnico ustanovitve Celjske- ga nevskega društva, tamburaški orke- ster pa, ki je nastopil pod taktirko dru- štvenega predsednika tov. Janka Ho- čevarja, iz svojega že znano obsežnega repertoarja. Vmes, med obema deloma, sta prvi večer kot solista nastopila še tov. Marija Tabor jeva in tov. Jože Ko- res. Zaradi boljšega razumevanja izva- janih pesmi je »Prešeren« poskrbel tudi za kratek komentar pred vsako pesmi- jo. Obisk, aplavz, ix>navljanje posamez- nih pesmi oziroma skladb, cvetje, da- rila in pozdravna beseda na odprtem odru pričajo, da sta bila oba koncerta zelo toplo sprejeta. Pozornost in simpatije, s katerimi so bili »Prešernovci« sprejeti v Skopju, pa so se odražale tudi izven oficielnega de- la gostovanja: v dejstvu, da je prišla »Prešemovcem« naproti posebna tri- članska delegacija do postaje Ristovac, v organizaciji ogleda mesta in njegovih znamenitosti, v organizaciji bivanja in prehrane in končno na zaključnem dru- žabnem večeru, ki je spričo svojega sporeda pomenil pravcato akademijo, še več, s počastitvijo Aškerčevega spomi- na in deklamacijo njegovega Makedon- skega vstaša, celo nepozabni zaključni akord makedonsko-slovenskega brat- stva. Po vsem tem je očitno, da je gosto- vanje doseglo svoj namen: prispevek k bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. In končno je gostovanje za- pustilo med samimi »Prešernovci« še svoj vzgojni vpliv: z obiskom makedon- ske prestolnice so si dorwlnili svojo kulturno, gospodarsko in socialno sliko naše domovine, posebej pa Makedonije, ki jo — res — premalo poznamo. Zaradi tega pa je tem bolj hvale vredno, da je gostovanje finančno podprl tudi okraj- ni svet Svobod in prosvetnih društev.. Želeti je le, da bi podobna medrepubli- ška gostovanja spričo svojih pomemb- nih posledic zavzela še večji qbseg. Skopje — na desni Dom JLA Laško in laški muzej %j> smo prvič obiskali L^eko — a to le Earadi toplic — nae je nekdo ree čas pregovarjal, naj si ogledamo ti*di muzej. Zdelo ee nam je dokaj nenavad- no; kaj naj bi bilo v muzeju tako izred- nega, da bi zanimalo one, ki gredo v Laško le zaradi toplic... Ko pa smo se približali mestu, smo neèteti svoje mne- nje povsem spremenili. Ze 2 vlaka smo namreč zagledali čudorito, nei23brisno podobo: grajske razvaline, nenavadno oblikovano cerkveno arhitekturo in vse polno zgoščenih profanih stavb. Tse to nam je v23budüo tolikšno zanimanje, da smo si zaželeli, da bi si činaprej vse lahko ogledali in da bi zvedeli éimveí o ,preteklosti tega merta... Laščani so nam pripovedovali, da je bilo mesto naseljeno že v predzgodovin- ski dobi in da je v rimskih časih vodila tod važna cesta. Zanimivo je, da je ime- lo Laško trške pravice že v začetku 13. stoletja, mestne pa je dobilo leta 1927. In še več so povedali o svoji zgodovini. Razkazali so nam vse znamenitosti.. Nad mestom je bil grad Tabor (ome- njen že proti koncu 13. soteltja), kamor so se v turških časih prebivalci nešteto- krat zatekali pred nevarnostjo. Kot do- kument so ostale le še razvaline, ki predstavljajo za mesto poseben čar... Potem cerkev poleg glavnega trga z ostanki romanskega sloga, z neštetimi gotskimi arhitektuminni elementi in ba- ročnimi do2ddavami. — Izx&dno učin- kovita stavba na zimaj, hrani v svoji notranjščini dragoceno umetniško opre- mo. In staro župnišče z dvoriščnimi ar- kadami, z ostanki tajinstvenosti... Mi- mo v steno vzidanega rimskega reliefa in renesančnenga nagrobnika, pa tudi mimo rojstne hiše zemljepisca Frana Orožna, smo med ogledovanjem prišli do gradu. Ta je omenjen že v 13. stol.; večkrat je n>€njal lastnike in nekoč je bÜ v vomemtá eeljskih grofov. Sedanja stavba je ie 17. stoletja, vsa polna zna- čilnosti baročnega sloga. V njem imajo Bdaj Bvoje prostore nešteti uradi in tudi laški muzej. Poiskali smo dr. Pernata, kateremu je zaupana vsa skrb za muzej. Z veliko ljubeznivostjo nas je popeljal po dvostranem stopnišču v prvo nad- stropje, kjer ima muzej tri razstavne proetore. Skoraj celotna muzejska zbirka je plod dolgotrajnega skrbnega zbiranja pokojnega Vaientinčiča, čigar veselje do zbiranja je .јоио tolikšno, da je zbiral najrazličnejše predmete, med njimi tudi vozne listke. Po njegvi smrti je zbirko prevzelo mesto, adaj pa pripada Okp- ševalnemu društvu. Izredno nas je presenetila bogata 1»- leontološka zbirka; ¡potem predzgodo- vinska keramika in več drugih izkopa- nin iz tega časa. Brez dvoma je veli- kega pomena rimska opeka z žigom II. Italske legije, ki se je mudila v naših krajih v 2. pol. II. stol., fragmenti rim-„ ske keramike in lepa oljenka. Občudo- vanja je vredna rimska marmornata zensîîa glava v školjkastem medaljonu in drugi kamniti predmeti. Lahko se piKiašajo tudi z majhno numizmatično zbirfco. Iz srednjega veka je polno de- tajlov krogovičja, lepa konzola in sklep- nik s celjskim grbom iz Svetine, nato reliefno (vinska trta z grozdjem) okra- šena pećnica, oblikovana značilno za pozni srednji vek. Med najdragocenej- še pa spadajo listine, s katerimi je do- bilo Laško trške privilegije. Pisane so na pergament, v bogatih inicialkah. Med najlepšimi je ona iz leta 1666, na kateri je tekst okrašen z zlatimi lilija- mi (prej so büe v laškem grbu srebrne lilije). S posebnim zadovoljstvom nam je pokazal dr. Pernat zemljevid Slove- nije iE 18. stoletja, veliko redkost. Lepa je tudi zbirka orožja in mučilnih pri- prav. Veliko vrednost ima ostala kul- tumo-zgodovinska zbirka : pohištvo, porcelan, lepo staro steklo, portretne in ^?ominske slike, pa tudi plastike. Naj omenim le kip-portret Franca Jožefa, ki je signiran z Meštrovičevim imenom. In lepa rokokojska pahljača, s katero se je marsikatera premožna dama hla- dila od dolgočasja ... Etnografska zbir- ka ima več kot 50 predmetov: kmečke poslikane skiinje in čelešniki, s kateri- mi so sveuh, ko ni bilo pri hiši petro- leja in še niso büe naše vasi elektri- ficirane. Skoda, da je od narodne noše zastopana le slavonska in nekaj gorenj- skih avb. Mar je tista tipična laška na- rodna noša povsem izgubljena? ... Tudi naša narodnoosvobodilna borba je pri- kazana v dokumentih in fotografijah kot dokaz, da so tudi Laščani prispevaM svoj delež k osvoboditvi. Letno ima laški muzej nad 1000 obisko- valcev in skoraj vsakdo je presenečm nad ureditvijo tolikih predmetov v teh malih prostorih. Največjo zaslugo ^ri tem ima dr. Pernat, ki iz samega spo- štovanja do muzealij skrbi za mali mu- zej in ga z vso vestnostjo urejuje. Pri restavriranju in inventarizaciji mu v polni meri pomaga Mestni muzej v Ce- lju. Ob odhodu smo dr. Pernatu želeli, da bi ijrav kmalu dobil primerne raz- stavne prostore, v katerih bi sistematič- no uredil svojo bogato zbirko. Moškon Milena Literarni večer v Gornjem Gradu Prejšnji četrtek je Društvo slovenskiL književnikov priredilo v Gornjem gra- du literarni večer, na katerem so brali iz svojih del slovenski književniki: France Bevk, Ivan Potrč, Lojze Zupane, Peter Leveč in Ivo Minatti. V imenu domačega KUD »Franjo Zmavec«, ki je povabilo slovenske književnike v Gomji grad. je kulturne delavce iz Ljubljane ix»zdravil književnik Lojze Zupane ter udeležencem literarnega večera, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano v zadružnem domu, prikazal njihovo življenjsko pot in umetniško poslanstvo. Učenci osnovne šole in di- jaki nižje gimnazije pa so se s prisrč- nimi besedami zahvalili pisateljem za obisk ter jih obdarili s cvetjem. Literarni večer v Gornjem gradu je bil dostojna manifestacija lepe sloven- ske besede, ki je bila v letih okupacije tako kruto zatirana in preganjana prav v Zgornji Savinjski dolini. Pohvalno mo- ramo omeniti zlasti dejstvo, da so se lepega kulturnega večera v Gornjem gradu udeležili tudi ljubitelji slovenske knjige celo iz daljnih Luč, Ljuhnega, Smartnega ob' Dreti, Radmirja, Bočne in Nove Štifte, ki so peš, na kolesih in z dvema avtobusoma prihiteli v Gornji grad, da bi počastili delo slovenskih književnikov. Zlasti za mladino je bil to velik praznik, ki ji bo ostal še dolga leta v neizbrisnem spominu. Književni- ki iz Ljubljane so bili ganjeni nad le- pim in prisrčnim sprejemom, živ kon- takt s hvaležnimi poslušalci pa je bilo eno najlepših srečanj, ki so jih doslej doživeli na tovrstnih nastopih po Slo- veniji. Da je ta kulturna prireditev doživela v Gornjem gradu tako lepo manifesta- cijo lepe slovenske besede, pa je zaslu- ga predvsem domačega KUD in Kme- tijske zadruge v Gornjem gradu, ki sta za prireditev prevzeli vse stroške, da je bil udeležencem literarnega večera omogočen brezplačen obisk. Slavnoslni koncert gojencev Glasbene šole v Celju v sredo je bil v Celju slavnostni koncert gojencev Glasbene šole ob pri- liki 10-letnice njenega obstoja. Okusno okrašeno dvorano v Narodnem domu so poleg staršev in mladine napolnili še mnogi ljubitelji glasbe, ki leto za letom obiskujejo interne in javne pro- dukcije Glasbene šole. S svojim obi- skom so počastui koncert član Zvezne- ga izvršnega sveta tov. Franc Lesko- šek-Luka in predstavniki naših oblasti in množičnih organizacij. Uvodoma je ravnatelj šole, prof. E. Kunej na kratko orisal zgodovino šole, njene napore in uspehe ter poudaril pomembnost splošne glasbene izobraz- be. Izrekel je zahvalo našim ljudskim oblastem, ki z razumevanjem in pri- znanjem nudijo šoli svojo podporo. Na slavnostnem koncertu je nastopi- lo 16 gojencev od V.—VII. razreda s kvalitetnimi deli, ki so jih izvajali na klavirju, violini, trobenti, rogu, pozav- ni in čelu. Nastsopili so tudi pevci — so- listi. Ze tako pester spored je v zadnji točki še izpopolnil šolski orkester pod spretnim vodstvom prof. D. Sancina. V orkestru je nastopilo 24 gojencev, med katerimi se opaža že resen glasbeni na- raščaj. Vsi mladi glasbeniki so pokazali visoko stopnjo znanja, ki so ga dosegli le s pridnostjo, vztrajnostjo in ljubez- nijo do glasbe. V aplavzu, s katerim je bU nagrajen vsak izmed njih, so izra- žali navzoči zahvalo celotnemu kolek- tivu te šole, ki s smotrnim in požrtvo- valnim delom pod vodstvom rav. Ku- neja od leta do leta dviguje svoj slo- ves. Ko iskreno čestitamo vsemu učitelj- skemu zboru, pa tudi vsem nastopajo- čim gojencem, izražamo tudi željo, da bi šola v doglednem času — kot Sred- nja glasbena šola — dobUa za nadalj- nji razvoj neobhodno potreben svoj kulturni dom! Vse poverjenike Preiernoifre druSbe vabimo da nam pošljejo do 10. junija 1956 poimenski spisek tistih članov Pre- šernove družbe, ki so kmečki proizvajalci in nimajo rednih dohodkov iz kmetijstva. Na osnovi tega spiska bcmo izivedli posebno žrebanje aa člane PD — kmečke proizvajalce. Najkasneje do 10. junija 1956 naj nam tudi vrnejo vse neraz- pečane »Vpisnioe«. »Vpisnice«, ki jih poverjeniki ne bodo vmili do tega roka, bomo smatrali, da so bile dane novim članom in bomo poverje- nike obremenili za toliko članarine po 320 din, kolikor so prejeli »Vpis- nic«, pa jih niso vraUi. Najkasneje do 10. junija 1956 naj člani in poverjeniki poravnajo tudi vse obveznosti, ker sicer ne bodo imeli pravice do slučajno izžre- banega dobitka na njihovo števnko »Vpisnice«. Žrebanje bo v petek, 15. junija 1956 ob 12. uri v prostorih Pre- šernove družbe pred posebno komisijo iz vrst poverjenikov. Oeiloten izid žrebanja bo objavljen v 7. številki »Obzornika«, glavnih dobitkov pa v dnevnem časopisju. Tajništvo âter. 21 — stran б CELJSKI TEDNIK, 25. maja 1966; Iz celja Deset hiš je že pripratljioih za vselitev OBCNI zbor STANOVANJSKE ZADRUGE »dom« V CELJU Pred dnevi so se zbrali člani Stano- vanjske zadruge »Dom« k svojemu red- nemu občnemu zboru. Predsednik za- druge tov Melhior Jost je v svojem po- ročilu poudaril, da zadruga ni več sa- mo premoženjsko aktivna, marveč je postala tudi produktivna. Zadruga že gradi na tako imenovanem ceijskem »Otoku« 40 stanovanjskih hiš. Ne sa- mo, da zadruga s svojim delom ob t>o- moči zadružnikov povečuje stanovanj- •ki sklad, temveč hoče gradnjo tudi poceniti. Ni več daleč čas, ko bo za- druga lahko sama gradila hiše in sta- novanja, ter jih prodajala svojim čla- nom. V svojem delokrogu bo morala •krbeti za gradbeni material, uvesti montažni sistem in povečati skrb za ekonomično gradnjo, kar bo izdatno znižalo ceno. Zadruga šteje že 217 članov, med ka- terimi jih je 95 izpolnilo vse pogoje za vpis med redne člane. Živahna razprava je nakazala neka- tere probleme. Tako je n. pr. upravni odbor že upošteval želje zadružnikov, da se prilagodijo gradbeni načrti prak- tične j šim potrebam. Drugi so želeli, da bi odpadle vmesne stene v sanitarijah in da se v kopalnicah namestijo peči. Pri dnevni sobi bo zgrajen balkon, spodnji prostor pa se bo lahko upo- rabljal za sobo. Od 40 stanovanjskih hiš jih bo v kratkem že 10 urejenih za vselitev. Hi- še bi naj imele različno fasadno barvo: rdečerjavo, rumeno in sivo. Zadružniki se zavzemajo za skupno razdelitev ce- lotnih stroškov. Za izvedbo celotnega gradbenega programa bi potrebovali okrog 93 milijonov. Upravni odbor so člani pooblastili, da najame 60 milijo- nov kredita, čeprav bo dejanska zadol- žitev znašala samo 52,5 milijona. Izvoljeni odborniki in velika zain- teresiranost članstva sta porok, da se celjsiki Stanovanjski zadrugi obeta ve- lik razmah in lepa bodočnost. -nik OBIŠČITE STARI GRAD Od sobote dalje bo ob priliki Tedna Ljudske mladine Stari grad zopet slav- nostno razsvetljen. Obiščite lepo izletniško točko! Ob ne- delj ah boste dobro postreženi v restav- raciji, bife pri vhodu v grad pa je stalno oskrbovan. DRVARNICA PRI POSTAJI Ob parku pri železniški postaji stoji baraka, v kateri so drvarnice. Ta ba- raka ni v okras parku in jo je treba odstraniti. Zel. uprava pa bi podaljša- la plot do železniškega poslopja. S KREDO POCeCKANE HISE • Nekatere hiše f>o mestu so s kredo tako počečkane. da jih bo treba dobe- sedno prebarvati. Treba si je ogledati samo hišo Kovinskega podjetja v Koc- bekovi ulici, poslopje Pošte, restavra- cije »Pri belem volu«, kjer so pričeli pisati nedostojnosti že v veži restav- racije. V šolah naj bi ix>učili mladino, da je nedostojno tako početje in ne- vredno naše inladine. IZREDNO USPEL MNOŽICNI SESTANEK SZDL lll. CETRTI Na množičnem sestanku Socialistič- ne zveze se je pretekli petek zbralo v dvorani Narodnega doma preko 500 članov SZDL III. četrti. Tako lep obisk potrjuje izredno dobro organizacijo de- la na tem terenu. Po uvodnem govoru predsednika SZDL III. četrti je povzel besedo zvez- ni poslanec in sekretar Okrajnega ko- miteja ZKS v Celju, tov. Franc Simo- nič, ki je govoril o zunanjepolitičnem položaju in o vlogi Jugolavije v svetu. Posebno zanimiva so bila njegova izva- janja v zvezi z odnosi Jugoslavije do SZ po XX. kongresu. Njegova izvaja- nja, podkrepljena s konkretnimi pri- meri, so dala članom SZDL smernice za bodoče delo. Ta dobro organiziran sestanek, ki je bil tudi vsebinsko zelo bogat, je v ce- loti zadovoljil člane SZDL in bi želeli, da bi jih posnemale tudi druge orga- nizacije. Takih sestankov si bi v III. četrti še želeli. PRVI USPEHI STROJEPISCEV IN STENOGRAFOV V ekonomski srednji šoli v Celju so ee pred tednom zbrali člani društva etenbgrafov in strojepiscev. Društvo je priredilo vrsto tečajev, ki so bili dobro obiskani. Mnogo se jih je prijavilo v etrojepisni tečaj, tako da so se morali učiti v več izmenah. Letos je društvo priredilo tudi začetni tečaj iz knjigo- vodstva, katerega so dovršui vsi tečaj- niki. Vse kaže, da so bili tečaji dobro pripravljeni in da je strokovno vod- stvo udeležence zadovoljilo. Teže je bilo pri organiziranju stenograf skega tečaja višje stopnje. Poleg tečajev je organiziralo društvo več sestankov in stenografskih vaj. Na občnem zboru so sklenili, da si bodo uredili lasten dru- štveni prostor, kjer bodo imeli knjiž- nico s strokovno literaturo. Tu bodo lahko vadili in se izpopolnjevali naj- boljši člani. Naloga društva je izpopolnjevanje pisarniških moči, saj lahko te s pra- vilno organizacijo dela in u3po.soblje- nostjo mnogo koristijo in pripomorejo k zvišanju storilnosti v podjetjih, ura- dih in ustanovah. promenadni koncert v mestnem parku Pevska zbora, in sicer moški zbor DPD Svobode in mešani zbor Mladin- ske sekcije Svobode iz učiteljišča v Ce- lju, bosta priredila v soboto, 26. maja ob 19.30 uri pevski koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Koncert je bil preložen na ta večer zaradi deževnega vremena minulo ne- deljo. Ljubitelje petja in lepe narave po- novno oi)ozarjamo na to prireditev. trganje lepakov Z oglasnih desk Komaj so nalepljeni lepaki za razne prireditve, jih ponekod že potrgajo z desk. Lepada za mladinski teden, ki bo prihodnji teden v Celju, so ponekod jxìpolnoma raztrgani. Neki nepridiprav je bil v soboto pri trganju lepakov za- loten in bo predan sodniku za pre- krške. pazimo, kako gradimo Pod bivšo tako imenovano romarsko hišo na Aljaževem hribu je zrastlo no- vo naselje. Po večini so nove hiše lepe stavbe, vmes pa je nekaj takih, ki tja prav nič ne spadajo. Pri izdaji stavb- nih dovoljenj bi morali malo bolj pa- ziti, kje in kako si bo kdo postavil svojo hišico, da ne bo kvarila svoje okolice. i SMRTNA NESRECA NA CELJSKI ŽELEZNIŠKI POSTAЛ Pretekli petek popoldne se je na že- lezniški postaji v Celju pripetila nesre- ča, ki je zahtevala smrtno žrtev. 34-let- ni Rudolf Mikola, ki je bü kot kret- nik uslužben na celjski postaji, je da- jal signal tovornemu vlaku. Stal pa je na tiru, po katerem je privozil savinj- slci vlak. Prišel je pod kolesa lokomoti- ve, ki so ga prerezala na dvoje. Pone- srečeni železničar zapušča v Šentvidu pri Grobelnem, kjer je stanoval, ženo in eno leto starega otroka. cene na celjskem trgu v tem tednu (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) » Krompir 18 (18—20), čebula, stara — (200), česen, stari — (100), čebula, nova 50—90 (100), česen, novi 120 (60—200), fižol, vis. 75 (60—80), fižol, niz. 50 (50 do 65), solata 70—90 (80—150), špinača 40—60 (80—100). peteršilj — (100), ze- lena — (100—180), zelje, ribano 35 (—), korenjček — (25—80), hren — (150), por 60 (80), redkvica — (80—100), ja- bolka 40 (30--Î5), limone 240 (—), ro- zine 380--100 (—), fige suhe 150—166 (—), sadje suho — (60—80), jajce — (13—15), mleko — (30—32), skuta — (120), smetana — (200), maslo — (500), med — (450), vino — (130), žganje — (350), kokoši — (400), koruza — (50), pšenica — (50—60), koruzni zdrob — (40), grah, str. 120—140 (—). KAJ JE S PODVOZOM PRI »POSTI« Podvoz pri »Pošti« je bil pred vojno dobro zavarovan s pločevinasto streho, ki jo je postavila in tudi vzdrževala železniška uprava. Med vojno je bua ta streha zanemarjena in imičena, nato pa odstranjena ter je tako podvoz še danes brez strehe in nezavarovan. Pa- santom kaj rado prileti na glavo in obleko kako neprijetno presenečenje iz- pod železniških voz, ob slabem vreme- nu pa umazanija kar temeljito kaplja na uboge pešce. Tako ne gre več naprej. Železniška uprava bo končno le morala oskrbeti primemo zavarovanje tega važnega podvoza. y čnsn od 12. do 19. maja 1956 je bilo roje- mih 37 dečkot in 33 deklic. Poročili so se: Branislar Vede, mehanikarski pomočnik iz Pečovnika in Ingrid, Marija špan, šivilja iz Celja. Bernard Cater, ključavničar iz Pečov- ■ika in Alojzija Metličar, bolničarka iz Ce- lja. Franc Knez, ključavničar iz Lave pri Ce- lju in Marija Mimik, šiviljska pomočnica iz Medloga. Alojzij Rode, upokojenec in Zofija Žepek, delavka, oba iz Celja. Umrli uo: Anton Korez, otrok x Donačke gore, star i dan. Ivan Zimšek, upokojenec iz Kresnik, •tar 73 iet Kristina Krajno, poljedelka s Brega pri Celju, stara 46 let. Jože! Cirar, •oc. vzdrževan iz Celja, star 43 let. Franc Krušič, upokojenec iz Celja, star 77 let. Jernej Celofiga, oskrbovanec iz Domžal, star 63 let. Štefanija Regoršek, gospodiiija iz Zepine, stara 47 let. Ana Zimerl, soc. podpiranka ia Celja, stara 64 let. Tone Gribelnik - 60 letnik V teh dneh praznuje svojo šestdeset- letnico tovariš Tone Grobelnik iz Celja. Vzrasel je v skromnih razmerah kot kmečki sin. Po končanem šolanju je služboval kot bančni nameščenec v Celju. Ze v mladosti je kazal izredno zanimanje za telovadbo in se vključil v vrste takratnega celjskega Sokola. Kot zaveden Slovenec z naprednim gle- danjem je bil leta 1941 interniran in nato izgnan v Srbijo. Po vrnitvi v osvobojeno domovino se je z vsemi/silami oprijel dela pri ob- navljanju nove telovadne organizacije. Svojih dolgoletnih isikušenj ni samo koristil, ampak jih je prenašal tudi na svoje mlajše sodelavce, ki so se od njega marsikaj koristnega naučili. Leta 1948 je postal načelnik Okrožnega telo- vadnega odbora v Celju, kasneje načel- nik Okrajne zveze Partizan Celje in je kot tak vodil tehnično delo celjske zveze vse do letos. Tovariša Toneta, ne pwznajo le celjski telovadci, znan je v vsakem partizanskem društvu našega okraja, saj je ta društva neštetokrat obiskal, pomagal njihovim vaditeljem, jih vzpodbujal pri njihovem delu in jih vodil. Za svoje požrtovalno delo je bil leta 1948 nagrajen in pohvaljen od Glav- nega odbora zveze sindikatov v Ljub- ljani, leta 1949 je prejel pohvalo Fiz- kultume zveze FLRJ v Beogradu, leta 1951 je prejel priznanje in pohvalo od Telovadne zveze Slovenije v Ljubljani, leta 1955 priznanje in plaketo od Parti- zana Slovenije v Ljubljani in pohvalo od Partizana Jugoslavije v Beogradu. Nesebičnost, skromnost in čut druž- bene odgovornosti so črte njegovega značaja in zato nam lahko služi za vzgled požrtvovalnega in delavnega tovariša. Ob jubileju mu iskreno čestitamo, z željo, da bi ostal med nami še dolgo vrsto let čU, veder in zdrav! ReztrvRi tfidrii v ctljskem okraju st dtsegli Itpi uspehe Preteklo nedeljo dopoldne je bila v dvorani Sindikalnega sveta v Celju redna letna skupščina Okrajnega od- bora Združenja rezervnih oficirjev Ju- goslavije, na kateri je bilo polnošte- vilno zbranih 94 delegatov, ki so za- stopali skupno 10 občinskih odborov in 8 pododborov UROJ. Konferenci sta prisostvovala tudi predsednik Glavne- ga odbora Združenja rezervnih oficir- jev v Ljubljani, narodni heroj, rez. polkovnik tov. Tone Vidmar-Luka ter poveljnik celjske gamizije, narodni he- roj, podî>olkovnik tov. Jože Ožbolt. Po izvolitvi delovnega predsedstva in potrebnih komisij je predsednik Okraj- nega odbora UROJ v Celju, tov. Ivo Divjak podal letni obračun o delu or- ganizad i rezervnih oficirjev na pod- ročju celjskega okraja, kakor tudi ob- širen referat o notranjem ter zunanjem političnem položaju. Ugotovil je le majhno število onih, ki še niso našli ■ooti, da bi se vključili v organizacijo, saj je v okraju Celja vključenih nad 90 % rezervnih oficir- jev. Organizacije so imele vsega 189 vojno-strokovnih predavanj, katera so VodUi večinoma aktivni oficirji delo- ma pa tudi rezervni. Zaželeno je bilo, da bodo predavanja v bodoče še bolj kvalitetna in praktična. Pri predvojaški vzgoji usposablja na- še mladince 72 rezervnih oficirjev. Ugo- tovili so. da kažejo člani, ki so se izka- zali že m.ed NOV kot dobri borci in po osvoboditvi kot marljivi delavci, več zanimanja za delo v organizaciji UROJ, kakor pa mlajši člani, ki prihajajo se- daj iz vojske. Od Občinskih odborov UROJ pred- njači jo: Vojnik, Laško, Sentjur, — slab- ša pa sta odbora v Slov. Konjicah in 2alou. Delegati so ugotovili, da bo v bodoče potrebno več stikov med Okraj- nim odborom in posameznimi organi- zacijami UROJ ter so poudarili važnost sodelovanja rezervnih oficirjev v cent- rih predvojaške vzgoje. Zvezi borcev in Strelskih družinah, katerim bodo morali nuditi večjo pomoč. Sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje, tov. Cveto Pelko je poudaril raz- veseljivo dejstvo, da je organizacija UROJ dosegla že lepe uspehe. Pripom- nil je, da morajo rezervni oficirji, ka- kor sp dejavni v organizacijah UROJ, vedno prednjačiti tudi v političnih, družbenih in gospodarskih organizaci- jah. F. K. In zaledja V dobrih Í4 dneh hodm v Seicah zgradiU mmêi Ze nekajkrat smo v našem časopisu omenjali Seščane kot dobre organiza- torje pri vsakovrstnih delih krajevnega značaja. Tako so pred letom dni začeli razmišljati tudi o tem, da bi z novim mostom preko Savinje skrajšali 6 kilo- metrsko pot do Šempetra, ker so mo- rali hoditi tja ali preko preboldskega mostu, ali pa okrog na Zabukovco. Do- mačini so bili pripravljeni z lastnimi prispevki zgraditi ta most. Organizirali so razne prireditve in začeli takoj še z zbiralno akcijo, ki je proti pričako- vanju dobro uspela. Kar v kratkem času so zbrali okrog 160 kub. metrov lesa, posamezniki pa so priskočili na pomoč tudi z izdatnimi denarnimi pod- porami. Izračunali so, da, če bi delalo most kako podjetje, bi predračun po načrtu znašal najmanj 6 milijonov din. Toda Šeščani so znani kot precej iz- najdljivi in so si pomagali tudi iz te zadrege. Ko je bil denar in material v glavnem zbran, odnosno zagotovljen, so se člani SZDL (predvsem pa dobri organizatorji iz Tekstilne tovarne Pre- bold) povezali z inženirci celjske gar- nizije in pretekli ponedeljek je grad- bišče oživelo. Inženirska edinica ma- jorja Samardžiča iz Celja je prispela s popvolno vojaško mehanizacijo in s svojo vzorno vojaško disciplino odre- dila delo. V neposredni bližini gradbi- šča so si strokovnjaki postavili svoje kovaške, tesarske in druge delavnice in graditeljem sproti pripravljajo ma- terial. Ce vreme ne bo nagajalo, bo most zgrajen do 3. junija. Razen vojaških edinic, ki je prevzela vse delo in ga vzorno opravlja, pravijo domačini, da gre dosti zaslug za dogra- ditev tega mostu predvsem organiza- torjem, tov. Žagarju, delovodji Cijanu in Drči, ki so pri tem delu žrtvo- vali ogromno svojega prostega časa, de- lovodja pa v to delo zabil celo svoj letni dopust. S prispevki za most pa so največ pripomogle Sešče same, ter so- sedne vasi Matke, Gornja vas. Griže in Roje. Pa tudi kmečkim fantom se- ske okolice gre vse priznanje, saj vse dni v napornih terenih sekajo les in ga sproti prevćižajo na gradbišče. Istočasno z mostom gradijo v Seščah tudi cesto v dolžini kakih 200 m, ki bo peljala k mostu. Svečana otvoritev mostu in ceste bo 3. junija združena tudi s predstavo preboldske igralske družine na prostem. Šeščani in sosedne vasi so tudi to pot dokazali, da se da z dobro orga- nizacijo in z delovno slogo mnogo do- seči. Vredno bi jih bilo posnemati. starši in ueiteljstvo SE zbližujejo Obisk siaršev na roditeljskih sestan- kih osnovne šole in gimnazije v Dobrni je bil vedno izredno slab in ni nikdar dosegel svojega namena. Šolski odbor je premalo skrbel za zbližanje siaršev in učiteljev, za kar je poskrbela sindi- kalna organizacija prosvetnih delavcev. Sklenili so, da bodo imeli roditeljske sestanke po vaseh in naseljih v okolici Dobrne. S tem so tudi poizkusili in uspeh ni izostal. Starši so se roditelj- skih sestankov tako raie udeleževali povsod, razen v Vrbi. Razpravljali so o problemih šolstva, o pomoči učencev doma, o obiskovanju šole, o učenju, domačih nalogah itd. Na teh sestankih so se slarši zbližali z učileljslvom, kar znatno olajšuje delo v šoli. Učiteljstvo je doseglo velik napredek pri indivi- dualni obravnavi učencev s slabim uč- nim uspehom. Vse kaže, da bodo lahko posnemali tak način dela tudi drugod čc hočemo, da se bo šolstvo na pode- želju izboljšalo. B. D. PRIMANJKUJE ЛМ STROKOVNEGA KADRA Kmetijska zadruga v Slovenskih Ko- njicah nima potrebnega strokovnega kadra, zato ne more nuditi svojim čla- nom potrebnih strokovnih navodil in nasvetov. Sklenili so, da bodo v ta na- men štipendirali 5 študentov kmetij- skih in veterinarsikih šol. Tako bo za- druga precej pri dobila v strokovnem pogledu. Vsi odbori p>ospeševalnih odsekovza- druge so že imeli seje po občnem zbo- ru. Sprejeli so nove delovne progra- me. Od lanskosletnega čistega dobička nameravajo nekaj določiti za elektri- fikacijo Špitaliča in bližnje okolice. Zadruga je za svoje člane nabavila 6 ton semenskega krompirja in nov trak- tor. L V. PRIJAVE NA TEDEN MLADINE CELJSKEGA OKRAJA Te dni je videti podvojeno delo mla- dinskih organizacij v rogaški občinL Vsi aktivi se skrbno pripravljajo na praznovanje Tedna mladine celjskega okraja. V ta namen organizirajo razna tekmovanja med aktivi v raznih pa- nogah telesno-vzgojne in kulturne de- javnosti. V začetku tedna bodo pri- pravili mladinsko akademijo s pestrim kulturnim programom. Na parado mla- dine v Celju pa bodo poslali okrog 200 mJadinoev in mlađink, ki bodo prika- zovali kmetijska dela rogaške občine. Razen tega bodo mladinci iz Steklarne prikazovali proizvodnjo isifeklenih iz- delkov. Prav bi bilo, da bi začela v teh pripravah sodelovati tudi ostala mla- dina, ki še sedaj stoji ob s.trani, poseb- no mladina iz Rogaške Slatine. PROSLAVILI BODO MEDNARODNI DAN BORCEV Pred kratkim se je sestal občinski odbor Zveze borcev v Rogaški Slatini. Med drugim so razpravljali tudi o praznovanju Dneva borcev. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo vodila priprave. V načrtu je osrednja akade- mija, na kateri bodo sodelovale razne sekcije »Svoboc^e« iz Rogaške Slatine. Osnovne organizacije pa bodo na ve- čer pred praznikom kurile kresove ter otrganizirale delovne in zabavne fee- stanke. I. J. obCni zbor kz v tepanju pri slov. konjicah Tudi KZ v Tepanju pri Slov. Konji- cah je imela pred kratkim svoj redni občni zbor. Poleg večine članstva se je zbora udeležil tudi predsednik OZZ iz Celja, tov. Lubej Franc. Na zboru so največ razpravljali o njenem do- sedanjem delu in sklenili, da bo še na- prej samostojna. Večji del lanskega do- bička bodo dali za gradnjo novega za- družnega doma, v katerem bo imela za- druga svoj sedež z vsemi svojimi od- seki, skladišči itd. Ker teh sredstev ne bo dovolj, bodo pri gradnji pomagali ie Člani a materialom, delom in vožnjami. ljubno ob savinji je praznovalo svoj krajevni praznik V soboto, dne 19. maja 1956 so pre- bivalci Ljubnega in okoliških vasi praznovali svoj drugi krajevni praz- nik. Odbor Zveze borcev je v .počastitev 19. maja — ljubenskega krajevnega pramika organiziral budnico, povorko z godbo, slavnostno akademijo in brez- plačno predvajanje slovenskega filma »Vesna«. Po okoliških hribih so na ve- čer pred praznikom zagoreli kresovi. Vse stavbe so bile dostojno okrašene s cvetjem, zelenjem in zastavami. V soboto zjutraj pa je bila spominska svečanost pri grobu padlih borcev na Rosuljah, zvečer pa družabni večer v prosvetni dvorani. BI. sprejem titove štafete v šoštanju Sprejem Titove štafete v Šoštanju je bil zelo slovesen. Ze precej časa pred napovedanim sprejemom je skoraj dva tisoč ljudi napolnilo Trg svobode, kjer je nato predsednik občinskega ljudske- ga odbora tov. Podvratnik sprejel lo- kalne štafete iz Raven, Zavodnje, To- polšice in Planinskega društva. Ko 60 pritekli nosilci republiške štafete, na- vdušenja ni hotelo biti kraja. Republi- ška štafeta je nato nadaljevala ix>t pre- ko Mozirja v Ljubljano. (-ič) iz šoštanja Prva skupina obveznikov predvoja- ške vzgoje iz občine Šoštanj je te dni odšla na taborjenje, ki so ga priredili na stadionu pri Šoštanju skupno za mladince Šoštanjske in mozirske občine. Na kraju taborjenja je zraslo mesto šotorov. Celotno taborjenje je razde- ljeno na štiri skupine po 14 dni in se ga bo udeležilo iz Šoštanj ske občine 500 in iz mozirske 400 mladincev. Poleg obvezne predvojaške vzgoje in taborjenja obsega program dela še vr- sto političnih, gospodarskih in drugih poučnih predavanj, za katere so skrbno izbrali tudi nastavni kader. Zbore volivcev je sklical v vseh vo- lilnih enotah Občinski ljudski odbor Šoštanj. Na teh zborih bodo odborniki tolmačili volivcem družbeni plan in proračun občine, v 113. volilnih enoti, ki zajema bivšo občino Velnje, pa bo- do sestavili kandidatno listo za nado- mestne volitve poslanca v republiški zbor Ljudske skupščine LRS, ker je se- , danjemu poslancu mandat potekel. festival v Šentjurju pri celju Prosvetno društvo bo organiziralo od 2. do 10. junija kultumoprosvetni festi- val. Nam.en tega festivala je, da poživi kulturno dejavnost šentjurske občine. Sodelovale bodo štiri dramske dru- žine: Store z »Operacijo« M. Puc, Šmar- je s Finžgarjevo »Razvalino življenja«, Ponikva z dramo M. Kranjca »Pot do zločina« ter Šentjur z Goetzovo »De- dinjo«. Razen nastopa pevskih* zborov iz Štor, Šmarja in Šentjurja t>o še li- terarni večer celjskih kulturnih delav- cev. V okviru prireditve bo enodnevni mladinski festival, katerega se bodo udeležile vs« iole т občini. CELJSKI TEDNIK, 25. maja 1»56 Ster. 21 — strsK T AVION IZ GUME Nedavno so v ZDA končali poizkuse z najnovejšim gumijastim avionom, ki se pred letom napihne, po letu pa lahko spustimo iz njega zrak. Avion se zvije, zloži in spravi v skladišče. Zgradilo ga je znano ameriško podjetje GAC (Go- odyear Aircraft Corporation). Ta eno- sedežnik, monoplan z visokimi krUi, se laže napihne z zrakom kot avtomobil- ska guma. Krila, rep in pilotov sedež so napravljeni iz spojenih slojev nay- lonske tkanine, ki je prevlečena z gu- mijem. Trup aviona kopvaste oblike je narejen iz materiala za zepeJine. V avionu so kovinasti samo: motor 40 konjskih sil, podporniki avionskega trupa in ogrodje pilotovega sedeža. Motor 40 konjskih sil tega gumija- .stega aviona je zelo enostaven. Vsi .avionski deli, razen motorja, podporni- kov avionskega trupa, koles in pilo- tovega sedeža^ so iz gumijaste tkanine. Ce se pri tem avionu odstranijo motor, kovinski podporniki trupa, kolesa in ogrodje pilotovega sedeža, ostanejo deli, napolnjeni z zrakom. Ko spustimo zrak iz njih, lahko zložimo avion v majhen sveženj, ki zavzame zelo malo prostora. MOST, KI BO DOLG 32 KM Največje zanimanje je izzval v angle- ški javnosti članek nekega strokovnja- ka, v katerem je objavil projekt gi- gantskega mostu preko La Mancha. Ta most, ki bi povezoval Anglijo in Fran- cijo, bo dolg 32 km. ter bo zgrajen na številnih ïKDdpornikih. Dva stebra bosta dolga 100 m. Na njih bi zgradili majhno naselje s hotelom in garažami. Ladje bi plule skozi kanal tako, da bi se most odpiral na določenih mestih. Za uresničenje tega načrta bi zadostovalo, po računih strokovnjakov 1 milijon funtov, gradnja pa bi trajala deset let. Ce so ta načrt odobrili, še ni znano. Celjske bodice URO ZA MATURO Ce sinko naredi maturo, za njo dobi od mene uro, ki pravi čas mu bo kazala in jurčkov pet me bo veljala. Z besedo sem se mu obvezal, a vendar malo tudi urezal. Denar nabira se po niti, brez njega ure ni dobiti! Zdaj delam plačane nadure, da pridem z dinarji do ure, ker že se bliža dan mature, ko vendar konec bo torture! Sto ur — nadur za ročno uro, ki fant dobi jo za maturo! Ta cena nič ni previsoka, če gre za edinega otroka. Nabiram pridno si nadure, ki mi ne vro iz sinekure. Garám, peham se neprestano in uro že imam izbrano. Me ni več strah zaradi ure, natekle so se mi nadure. Zdaj le bojim se, da mature ne bi naredil sin moj — Jure. STROCJI FIŽOL Tovarna v Izoli stoji, konzervno hrano nam pripravlja, fižolek stročji in reči še drugih v škatljah nam dobavlja. Kovače štiri da grosist tovarni za konzervo eno, iz nje pa stisne sam korist, ko ji na osem dvigne ceno. Jo kupi detajlist nato, še višjo ceno hoče imeti. Kovačev štirinajst hudo potrošniku je zanjo šteti! Takole stročji se fižol ujame v mreži, nikdar siti, ki razprostrta hodi v lov za prevelikimi profiti. NIC HORUK Horuk! Le z mesno ceno gor! Tako Ljubljana, Maribor potrošniku sta zasolila, ko mesu ceno sta navila. A Celje jima ne sledi, ko stare cene se drži, ker standard naš ne sme nič pasti, če Celje hoče srečno rasti. OB VOGLAJNI Za sestanek sva se domenila, ob Voglajni bova se dobila, kjer pod gradom jelše šelestijo in zelene trave valovijo v maju na večer ... Tiho mesec je na nebu plaval in oprezoval, kako zabaval mlad se parček tam bo ob Voglajni v mehki uri, pomladansko bajni v maju na večer ... Ob Voglajni, na samotni poti sva prišla drug drugemu naproti, a k poljubu nisva se objela, ko sva se oba za nos prijela v maju ta večer ... Iz Voglajne, temne kot črnilo, puhnil smrad je, da se mi stemnilo pred očmi je in ljubezen moja, oh, povesila je krila svoja v maju ta večer ... Vonj pomladni, čar ljubezni sladke, z deklico predrago sanje kratke vzel, odpeljal siromaku meni ob Voglajni črni, zasmrajêni v maju je hudir ... Fran Roe: Deoki (Pred petnajstimi leti) Tisto jutro v aprilu, petega dne po prihodu Nemcev, je Jure brez pravega teka v kuhinji popil skodelko kave, kruha pa se je komaj dotaknu. Vse njegove misli so se še oprijemale do- godka, ki sta ga z materjo doživela si- noči, ko so Nemci odpeljali očeta. Pet jih je prišlo z revolverji, privedel pa jih je Zamida, trgovec z vinom, ki je bil zdaj v črni uniformi in je na ro- kavu nosil trak s kljukastim križeni. Njegov sin je bil Juretov sošolec. Juretova mati je medtem v omaro, skrinjo in zaboje pospravüa še nekaj stvari, ki so jih bili Nemci pometali iz njih po vsej sobi, ko so iskali orožje. »Kakšno orožje vendar iščete pri me- ni? Moje orožje je bua samo šivanka. Krojač sem...« Tako jim je dejal oče z majhnim posmehom, ki je büo v njem tudi nekaj poguma. Nazadnje so si prilastili lepo sukno za dve naroče- ni Obleki, ki ni'bilo očetova last. »Več sto so jih to noč prijeli v me- stu,« je tožila zdaj mati in žalost je bua v njenih očeh, na njenih drobnih licih. »Vse so .jih zaprli v kasarno. Iz naše hiše so vzeli tudi Marka, knjigo- veza. Bila sem pri njegovi ženi, ko si ti še spal.« - »Zakaj to počenjajo?« je Jure zma- jal z glavo. »Slovenci smo. Oče pa je vedno bü tudi še socialist.« »Tudi Zamida je bil Slovenec, mi- slim. Najbrž i>a je bil fašist in vohxm, ali ne? Njegov Ivanček je govoril le slovensko. Kaj pa bo zdaj z očetom?« »Kdo ve kakšen namen imajo! Moixia ga spet pošljejo domov...« Nekdo je potrkal na duri. Vstopil je Tonček, sin knjigoveza Marka, Hodil je v razred z Juretom, bü pa je manj- ši, a krepkejši od visoko zraslega ble- dega sošolca. »Moja mati pravi,« je dejal Tonček, »da bodo očeta samo zasUšali, potem pa poslali domov. Tri sto so jih to noč...« »Kaj jim vendar hočejo očitati?« je rekla Juretova mati. »Da pa nismo Nemci, to ne more biti greh.« »AJi gre Jure lahko z menoj?« je vprašal Tonček. »Po ndeko moram.« »Res bi rad šel, mama. Izvedel bom kaj.« »Ce boš pameten in previden. Jure. A na svoje zajčke v drvarnici tudi danes ne smeš pozabiti ...« »Jesti jim moram dati,« se je spom- nü. »Le kako bomo živeli, če očeta ne b» nazaj?« je še slišal materin vzdih, k* je s Tončkom stopil skozi duri. • Dečka sta hodila po ulici, ki ji je bii tlak vlažen od nizküi sivih megel т aprUskem jutru. Z mnogih hiš so vi- sele zastave s kljiikastim križem in precej nemških napisov je bilo že vi- deti. Mimo je trdo lïrikorakalo pet vo- jakov v zelenih uniformah in s čelada- mi na glavah. Plaho so se nanje ozrl« tri ženske, motene v svojem tihem, skrbi polnem razgovoru. »Veš kaj, pojdiva mimo Zamidovih!« je predlagal Jure. »Morda vidiva Ivan- čka...« »Da, vprašala bi ga,« je pritrdil Ton- ček, ki je držal v roki kanglico za mleko. Dospela sta do železne ograje pri gosposki viH Zamidovih. Kdo bi si bil mislU., da Zamida ni bil Slovenec! Zdaj je z njegovega doma plai>olala Hitler- jeva zastava. Ze od daleč sta zagledala Zamidove- ga sina, svojega sošolca. V beli srajci in črnih hlačah je korakal po vrtni ste- zi in visoko dvigal noge. »Ivanček!« mu je 2iaklical Tonček. Zamidov sin je obstal in zapičil svoj« sive, hladne oči v oba sošolca. »Rad bi te nel^aj vprašal,« je pričel Jure. »Veš, tvoj oče je bil sinoči pri nas in pri Tončkovih. Oba očeta so odpeljali. Zakaj so to storili in kaj bo z njima? Ali ti kaj veš?« »Was?« je odvrnil Zamidov sin. »Kaj vidva še ne govorita nemško? Seveda, ko pa ne znata! Jaz pa!« Približal se j« ograji: »Ampak jaz nisem več Ivanček, zdaj sem Hanzi, to je lepiše. Pišem i» se Samida. Razumeta?« »Mi smo pa mislili, da ste Slovenci.« »Samo delali smo se tako. Oče je tako več vina prodal. Zdaj pa je Hitler zmagal in z vami lahko naredi, kar hoče.« »Kaj x>a hoče z nami narediti? Tvoj oče to gotovo ve, saj je bil sinoči zra- ven ...« »Bolj tiho govorita! Nihče ne sm» . slišati, da z vama slovensko govorim. To je zdaj prepovedano.« »Lepo te prosim, Ivanček ali Hanzi, vprašaj očeta, kaj bo s tistimi, ki so jih zaprli!« je prigovarjal Tonček. »Midva sva še lani v šoli skupaj sedela, večkrat si bü pri meni, v račtmstvu sem ti pomagal...« »Nisi mi dosti pomagal! Nič ne bom vprašal očeta, še hud bi bü. Zdaj ima mnogo dela, ko p>omaga Nemcem. Vs« noč je bil v službi. Jaz pa se zdaj učim korakati po nemško: Eins, zwei! V ne- deljo bo Hitlerjev rojstni dan. Imam že imiformo, poglejta!« »Hansi! Sofort!« se je tedaj zaslišal zveneč glas. Skozi okno v vüi se je nagnu gornji del obünega Zamidovega telesa v črni uniformi. »Ja!« mu je odgovoril sin in stekel k hiši. (Konec prihodnjiči RUDNIK LIGNITA VELENJE objavlja da v bodoče ne bo več dajal denarnih podpor društvom in posamez- nikom. Na prošnje ne bo odgovarjal! . Zgodba z divjega severa 25 Na «bali majhnega nezaledenelega zaliva je ležalo kakih deset tjulenjev. Tu so se udobno namestili in počivali na svojih večnih potovanjih iz severnih morij proti jugu. Te kraje so si izbrali vedno iste, vsi tjulenji iz roda v rod s» jih spoznavali in uporabljali, poznali pa so jih tudi njihovi sovražniki. Take kra- je je moral poznati sleherni Eskim, za- kaj tjulenji so pomenili zanj življenje, zanj in za njegove pse. Živali niso niti slutUe, da se jim približuje njihov naj- hujši sovražnik — človek. 26 Proti počivajočim tjulenjem so se pre- vidno plazile tri postave: Eskimec Ne- pa, njegova žena in sin. V rokah je vsak imel dolgo nazobčano harpuno in vrv, ki naj bi zadržala ranjeno žival, če bi še mogla pobegniti. Se nekaj kora- kov, tri roke so se neslišno dvignile, troje harpun je švis.tnUo skozi zrak in se zabodlo v živali. Strašni kriki ranje- nih tjulenjev so pretresali ozračje, lov- ci pa so hiteli s lesenimi bati pobijati ranjene živali. 27 Takrat pa se je slišalo oddaljeno za- molklo rjovenje. »Medved«, je pomemb- no dejal Nepa in se sklonil, da bi začel odirati tjulna. Toda medvodov glas nI utihnil, besni kriki razdivjane zverine so postajali vedno hu^i in žena je za- skrbljeno menila: »Kakor da bi bilo т bližini naše koče.« Nepa jo je začuden pogledal, toda v ženinih očeh je opazil tak strah, da je v hipu pustil tjulna in skočil proti sanem. I>ve pasji vpregi sta se pognali po planjavi 28 Medvedovo rjovenje je postajalo ved- no razločnejše. Še oster ovinek in za- gledala sta svojo kočo in medveda, ki se je trudU, da bi zlezel v notranjost. Zena je v silnem strahu glasno krikni- la, še nekaj skokov in vpregi sta вл ustavUi. 2ena je zgrabila dolgo harpu- no. Nepa pa je držal v rokah težko pu- ško. Medved je začul ženski krik, em obnul in zravnal, da bi napadel nov* nasprotnike. Nepa je stopil še dva k#- raka naprej in dvignil puške. Stev. 21 — stran 8 Šport Rev^SJai zđraTla in mlacloeti Celje že nekaj let «i imel« ргШк« yñ*- stvoTuti množičnemu teleTadme«« Bast«p«. To- liko manifestacijo v pretekleat let» — pokra- jinski zlet Partizana — je •■«■toeottlo vreme. Letos so za uved т mlaoiaskì festival pripravili učitelji in profesorji toleea« ▼ecoje T Celju javni telovadni nastop celjske ioltk* mladine. Okrog 4.000 bo naetO]»«j*čik. »d aaj- mlajših pionirjev in pionirk i« MBOvaik iol do mladincev in mladink viijik rureder шт«Л- njih šol. Letošnji nastop šolske niadine b» твекакаг pomenil s svojim ргосгашош ia aaéiaoia ia- vedbe prelomnico v dosedanjeai jledanje ia pojmovanju množičnih tovpetaik prireditaT. Nie ne bo opaziti oinejene^a tibaaja. fonea- lizma in statike, ki smo jih bili doslej тее ali manj navajeni gledati pri vsek vajak. кјат smo se posluževali značk. T aedeljskera a»- Btopu bodo mladi ljudje Imeli na raspolaf« več zelene trate, ва kateri s« boda v dina- mičnih vajah bogato razgibali. Načela, ki §• vodila sestavljalce posameenik vaj aa letaiaji nastop, so bila predvsem v sprostitvi, т boga- tem gibanju, ki fizioloiko aadoToljaje mlad organizem, v postopnosti in argaaski ротааа,- nosti šolske telesne vzgoje od I. rasreda asaar- ne šole do absolventa eredaie šole. fiolski ва^ stop bo le odraz novega, sodobnega aiaeffa na- črta za telesno vzgojo. Otroci I. in II. razredov eeaorafk iol M nam bodo predstavili e igrami, ki tvorijo se- stavni del njihovega iivljenja т tej elarestai dobi. Učenci III. in IV. rairedov bodo a вта- jim programom pokazali že več aaaaja ia т tekmovalnih štafetah tudi več epretnoeti. T ostalih točkah bo nastopila srednješolska mla- dina. Pionirke I. razredov rimaasije se boda razgibale na švedskih klopeh, II. in Ш. ras- redov pa v sproščenem rajanju. Pionirji L in II. razredov bodo demonstrirali ▼ ekraj- Sani obliki bogato vadbeno aro, trotjeielei oa metodski postopek pri učenju tekov, itaret in skoka v višino, ob tej priliki pa bodo ic- brani atleti celjskih zavodov pokaeaH io 4o- vHloao laaje tefkmovalaem wisl«. IfUdin- ko TÍijík raareJoT м bodo predstavile z êi- aaaičaiaM prootiaii vajami la Ijndskimi plesi, mladiaoi pa s iportnimi igrami, kjer bodo aajprej demoaatriraU metodski postopek aéo- aja koiarke, odbojke, maleça rokometa ia Bogometa. na BaJdjafek pa ae bodo predista- rili 6e e icraani. Takiea je program letofajega Šolskega telo- vadaega aastopa^ ki bo r aedeljo. B7. maje ob 14,M aa stn^ioaa Borisa Lidrièa. LOSOKE T LOrroOWÜ - DMÜGI CT PETII Pretekli tedea je aastopal т Londona aa brltaaskik igrak v atletiki Staako Lorger. Me 110 m сег ovire je dosegel ias 14.5. istega kot amagovalec Irec Hinsel!. Irec je odločil zmago le ca aekaj oml!I Drugi daa je moral Lorger nastopiti v tek* IM m čea ovire, ca kar ni bil pripravljen aiti obveičea т Jugoslaviji, da bo moral nastopiti т tej áiscipliai. Nič čudnega, ie se je znašel v tej disciplini na mesta. He moremo raaameti. da ga k&piten jugoslo- vaaeke ekipe ni odredil aa tek na 100 m, kjer : e amagovalec (Anglež) dosegol čas 10.6, nai •goslovaa Oslakovii pa 11.6111 T tej disciplini â lakko naü Staako pokaaal vse svoje spo- sobaoeti. Atletika RAZGIBANO ŽIVLJENJE NA ATLETSDBÍ STADIONU Stadion Borisa Kidriča je v aa^BJib Inok hñ prizorišče velikih tekmovanj. Res je sicer, đa se za točke še niso spoprijeli naši aaiboljii atleti in atletinje ter da sedaj preiskaiajo svoje znanje v prvenstvenih naetopik le mla- dinci in mladinke. Tako je bile tudi preteklo soboto, ko smo gledali т П. &oIa srroan« mla- dinske lige borbo na tekališču in skakaliačih med ZAK Mariborom in AD Kladivarjem. Mla- di atleti Kladivarja so bili enatao boljši od gostov, kar nam pove že rasmorje doeežoaih točk — Kladivar : Maribor 17.505 : 16.5W. Pri mladinkah pa je bila slika prav «^rataa. Џ»- ribončanke so slavile visoko zmago c lf.3a9 točkmi, Celjanke pa so obstalo pri iteviia 8.691. Mladinci Kladivarja so se po nspekik т obeh kolih uvrstili v finale državnega prvoa- stva. ki bo v prvih dneh septembra, do4ina 80 mladinke nabrale premalo točk, đa bi te uvrstile med prvo šestorico v državi. Od po- sameznih rezultatov moramo zopet postaviti v osredje izvrstnega Leska, ki jo ва IM m emagai z 11.2, v skoku v daljiao • ia ob palici s 3.80. Stebri mladinske okipe so i« Brodnik (palica 3.70, krogla 14.4*. višina 175), Bzirsky (kladivo 50.59. met diska 48.23). Dime« (disk 43.25, kopje 48.62) in Kač (kopje 53.92). Nič manjše zasluge nimajo za uspek tndi Ua- škatevc, talentirani Naraks in Baa — tekači na srednje proge. Pri mladinkak skorajda no moremo omeniti dobrih posameenic is Celja^ ker so gostje pobrale dvojno zmago domala т vseh disciplinah razen v teku 80 m *e« »vira, kjer je zmagala Rečnikova s 14.5. V vmesnih točkah so se spoprijeli starejtt atleti in atletinje. Vipotnik se je kljub vetrov- nem vremenu približal svojem* rekerdu aa 1000 m (2:26,8), Sikovčeva je izenačila slovenski rekord na 100 m z 12.3, Kopitar Marjan je do- segel doslej najboljši rezultat v stilno zelo lepem teku na 300 m z ovirami z 30,3, Slam- nikova pa izvrsten rezultat na iOi m z 1:39.5. Pruv lep rezultat je dosegel v teka na 5.000 ш s 15:17.0 tudi Važič Simo, ki se je aspeino boril z vetrom. v nedeljo so na stadionu nastopili na re- publiškem prvenstvu srednjik in strokovnik gol atleti in atletinje iz raznih krajev Slo- venije. Nenehno deževje je onemogočilo do- sego boljših rezultatov. Y ekipnem tekmova- nju, v katerega .so se uvrstile 3 celjske ženske in 2 moški ekij)i, so nas celjski srednješolci razočarali. Kvalitetni tekmovalci so računali, da tekmovanja ne bo in so zato ostali doma . . . Tako se moški ekipi I. in П. gimnazije ne moremo čuditi, če sta obfičali na 4. oziroma 5. mestu. Več smo računali tudi od celjskik atletinj. Mladinke I. gimnazije so sicer aa častnem 2. mestu, bile bi pa lahko ob kom- pletni sestavi tudi prvakinje. Tndi П. gimnar zija bi si lahko privoščila lepše mesto od če- trtega, v ekipi pa so bile odsotne kar 3 kva- litetne tekmovalke. V poedinskem prvenetv* tudi niso celjski predstavniki dosegli aajviljik mest. Republiško prvenstvo je dosegla le ženska štafeta L gimnazije na 4 X 10« m, Ocvirkova (I. gimn.) 2. mesto v metu krogle, Bitenčeva 3. mesto na 60 m (II. gimn.), Rečnikova (1. giran.) 2. mesto v skoku v daljino, Batičeva (I. gimn) 2. mesto v skoku v višino, Matekova (ESS) 5. mesto v metu krogle in ženska štafeta П. gimn. ter moška štafeta I. gimn. 3. mesto. Na tekmovanju je nastopilo preko 158 sred- nješolcev. 'Organizacija tekmovanja je bila prav dobra. NOT SULOED VIPOTNITA T torek je aastopil v Zagreb* v odmor* no- 5ometBe tekaae aa stadion* Dinama Vipotnik ^ndrej v tek* aa 3.000 m. T tej disciplini je Tipotnik aa domačik tlek pred dnevi že iz- boljšal letošnji slovenski rekord. V Zagreba se je spoprijel e odličnim Muratom. Tempo je bil inredno oster in sta se tekmeca stalno me- njavala v vodstva. T borbi aa zmago je v aadnjem krog* Marat prekitel Tipotnika pred samim ciljem. Rezaltat te velike borbe je bil nov krvatski in slovenski rekord, katerega je Ti^tnik iz^jšal kar za • eekand. Njegov re- Vogtmset BOKBA T. BLATOM IH TODO To je bila največja saačilaost nedeljske во- fometne tekne med Nafto in Kladivarjem. Te*- ji del gledalcev je sicer aiival v pehanju 32 nogometaiev v globoki brozgi do gležnjev, kjer eo bili igralci bolj podobni aamorcem kot bel- oem. tisM pa, ki so si želeli lepe in efektne igre. s« iii raaočaraai e Glaaije. Kladivar je lakoristil prve minute igro in je po znajdlji- Tosti Bolcerja prišel v vodstvo s 3:0. Najprej Jo potresel mreSo Poeiaek. aato Belcer, aa Mkljnèek I. polčaea pa ie Piki. Tsi trije goli •o bili več ali manj delo Belcerja. T П. pol- ias* ioga Bi kotela т mrežo. Tudi gostje so imeli vei arelik aitaacij, ki •» jik pa zastre- Ijali drago aa drago. Kladivar ie v drugem poliasB igral mlačno. Ree je. da so igralci kar trikrat aadeli prečko, pa vendarle bi lakko ob večji požrtvovalnosti ia borbenosti dosegli veSÄTinja«, Celje; Reetavracija »Zrerdac, Celje in Sadje- aelenjan, Orfje. — Teéoimiti* M din. Kronika Ma delavca Rada Sitarja ie Letuàa {jrf MoEirju ee je zvmil r. eskami nalOG^en OK. Dobál je poškodbe na glavi in ro- kah. Dominik Bas iz Staneftove ulice j« klestil koitanjevo drevo. Padel je z dre- vesa okrog 10 metrov globoko. Neza- vestnega 8o laripeljali v bokiišnico. V kamnolomu v Zagradu je padel težek kamen na nogo delavcu Antonu Ceduli in mu jo poškodovaL Pri delu v rudniku Láboje sta dva jamska vozička rudarju Rudolfu Omer- zi etisnila nogo in jo poškodovala. Einica Dolar ee je s kolesom peljala z Dola proti Frankolovem. Padla je in ei zlormla ključnico. Delavca Ludvika Gregla so v Kaplji pri Taboru našli nezavestnega loa cesti. Imei je i)oèkodbe na glavi. Najbrž ga je podrl kak avto in ga pustil ležati. Krava je na bodla v Hotunju pri Po- nikvi -posestnika Antona Zdolška. Utr- pel je težje poâkodbe na glavi. Pri jahanju je padel s konja Ivan Spindler iz Zovneka pri Braslovčah. Poškodoval si je hrbtenico. Poaestnica Matilda Zagajšek iz Crno- lice pri Šentjurju je v eamomorilneia namenu püa lizol. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer so ji rešili živ- ljenje. S kozolca je padel Aloje Crepinšdc iz Rakove steze pri Frankolovem. Zlomil ei je nogo. V vinjenosti si je pri padcu poškodo- val glavo AntonZo^r is Celjeu. Odbojka Nie USPEHA ZA fflrrON Odbojkarska ekipa Betoaa. ki t^uaaje т vakodni slovenski ligi. Bi ioslej imela aebe- aik as{)ekov. Te« erečaaja so odbojkarji ic- gnbili. LIP USPEH MLADINK BSS Жа odbojkarskem mladiaskeaa tarairj*, kjer so sodelovali Betoa. nSiteljii£e, I. in П. gim- aaaije ter ESS, м najve¿ aapeka imele mla- điake ШаЛ ki so aaaložeao osvojile prvo me^! ŠPORTNI SPORSD Nedelja, Ш. maja ob t*Ji» aa stadiona Bo- risa Kidri«a TILOTADNI NASTOP CELJSKIH SOL. RAZPIS Na podlaci /%L 4 Pravilaflta • 8рге|ежаај« vajencev trgovinske stroko т шк in ва pod- tafti iadaalk odločb občiaakik lj*dekili odborvY RAÏPISUJÏ TrsoTinaka aboraiea za okraj Celje prazna «tea mesta pri nasledajik trgovskik podjetjik ii trgovinak področja Okrajaeff* Ijadakega od- bora Celje; TAJVICit »JadraB« Celje 1 Kmetijska cadraga Stkvttm ras i »Voglajnac Celje i »Pri zvon*« Celje 1 Ljadski magazin Celje 2 »Podplat« Celje t >Man*faktnra< Celje i »Eorotaa« Celje 1 »Usnje« Celje t »Kovinotehna« Celje 5 >Merk*r< Celje i »Borovo« Celje 1 »Na križišč*« Celje 1 »2elezninar« Celje 1 »Delavska« Celje 1 Trgovsko podjetje Péteos 1 »Radar« Griže i Kmetijska zadrnga Sempetar t Kmetijska zadrnga Braalovie i Kmetijska zadrnga Prebold i Kmetijska aadraga Petrovie 1 »Savinjski magazin« 2alee 1 Kmetijska zadruga Tabor á Kmetijska zadruga 2alee 1 Kmetijska zadraga Gotovlje i Kmetijska zadruga Yraaako i »Reprodukt« Smartao Л Prtrf 1 »Zarja« Soštaaj 1 »Potrošnik« Šoštanj 1 »Oljka« Šmartno ob Paki t Kmetijska zadraga Podčetrtek 1 Kmetijska zadraga Imene 1 »Resevna« Šentjar i Kmetijska zadraga Prevarje 1 Kmetijska zadraga Slivaloa 1 Kmetijska zadraga Zreie 1 »Fažinar« Titanje _ < Trgovin« X mešanim blago« Ljabao t Kmetijska zadraga Ljabno t Kmetijska zadrega Gonji (rad t »Prodaja« Mozirje 1 Kmetijska zadrnga Rečica Л Saviaji 1 Kmetijska aadraga Laike 1 Kmetijska aadraga KocJe 1 TAJBNKS: »Krisfalija« Celje 1 »Pri Cinkarni« Celje 1 »Pod gradom« Celje 1 i2elezninar< Celje 1 Kmetijska zadraga èaiémmi 1 »Radar« Telenje i »Merkur« Celje 1 Kmetijska zadraga Sladka pera 1 Trgovski dom Slovenske Koajice 1 Kmetijska zadraga »Pokorje« Zreče i Kmetijska zadrnga Sloveaske Konjice t Ketetijska zadruga Loče 1 Kmetijska zadruga Rogaška Slatina 1 Kmetijska zadrnga Planina pri Sevnici 1 Kmetijska zadrnga Dobjo pri Plaaini 1 Kmetijska zadraga Lače i »b.bira« Laško 1 »Pri rudarja«. Hada jama 1 Kmetijska zadrnga Rimske Toplice 1 Kmetijska zadraga Bistrica eb Sotli 1 Kandidati morajo zadoaüff aaalednjim poffo- ¡em: a) starost 14—17 let; b) dovršena popolna nižja aredaja šola c) fizično in daševne adrav tor sposoben za delo v trgovini; è) državljan FLRJ; d) Bspešno položea ртегЛмш e) 14-đnevBa napešna preizkaiaa doba v pod- ietjn. latereseati vlagajo preiaja pri podjetja, piC katerem se žele učiti do 10. TL l»5é. Prošnji morajo priložiti: rojstai list, dokazilo o držav- ljanstva, spričevalo o dovráeai srednji ioH (xrel. spričevalo). Pozaeje vložeBifc prošenj no bomo npoštevali. Prosilci naj ne vlagajo prošenj pri trgovskik podjetjik, ki niso označeaa, ker jih ве bome upoštevali. Preizkasai izpit bo 27. in 28. janl- Ža 1956, vsak daa od 8. are dalje v prostorik ole la trgovske ačeace т Celja, Vodnikova ■lica 8. Istočaaao bo skapai adravniški pri- ded T Celia. TIGOTINSKA ZBORNIOè ZA OKRAJ CELJB ^ nekaj drobnih iz naših krajev rZ DOBRNE ZoloZba Kmečke knjiec v Utibliau izda vsako Icio obširno zbirko kniig s kmečkim koledarjem, ki lahko sluä vsakemu kraciovalcu koi priročnik. Knji- ge so namenjene kmctom-zadružnikom, vendar ni v Dobrni niit enega kmeta, ki bi bil naročen na !o zbirko. Ргат tako ni jEtnimanja ea revijo Maža vas. * F4)kopaliŠčc jc bilo aekai časa zdo zanemarjeno. Občina jc sedaj nastavi- la grobarja in preskrbela pesek za po- sipanje poti. Večkrat na leto bi lalikp grobove očistili plevela in »iti uredili, da sc ne bi gostje, ki jili jc tu vedno dovolj, spotikati ob ncercicncm poko- pališču. Pri nas so žc pred dvena letoma pri- čeli graditi šolo. Toda ddo je obti- čalo. Zgradili so samo temelje in me- ter granitnega zidu, ki sc žc kruSi in podira. Le kdaj tx)do ljudje, ki so od- govorni za delo, kaj ukrenili? A. E. NOV ODBOR SZDL V BEZINI JE DELAVEN Vse do začetka letošnjega leta je bil odbor SZDL v Bezini pri Slov. Konji- cah med najslabšimi v konjiški obči- ni. Na pobudo nekaterih članov pa so sklicali sestanek članstva, na katerem so izvolili nov odbor. Ta je z delom takoj pričel in je vključil že okoli 50 novih članov. Članstvo v tej okolici tvo- rijo večinoma kmetje in delavci, ki so za predsednika odbora SZDL izvolili tcv. Janeza Lotriča. a LAŠKEGA Pred dnevi je bila tu П. občinska konferenca organizacije SZDL, kater« ■e je udeležil tudi sekretar okrajnega odbora SZDL, tovariš Jakob Žen. Pred- eednik Ivan Grešak je v poročilu ana- liziral probleme dela v preteklem let«. V posameznih organizacijah je vklju^ Ceno ponekod 75 odstotkov članov, dru- god pa le nizko število. Ugotovili se^ da je v podjetjih precej delavcev, ki nisö člani Socialistične zveze. Razprav- ljali so o nalogah novega odbora. To- variš Jakob Zen je razpravljal o nalo- gah socialistične zveze na terenu. Po- udaril je učvrstitev kmetijskih zadrug Ш sociallfitičnih odnosov na vasi. V soboto, kmalu po osmi uri zjutraj je množica ljudi sprejela Titovo štafeto. Predsednik občinskega odbora organi- eacije SZDL, tovariš Ivan Grešak je iiprejel tri lokalne štafete s kratkim pozdravnim govorom. Prihod glavne štafete je preplavil val navdušenja in veklikanja Maršalu k njegovemu 64. rojstnemu dnevu. Godba na pihala je ves čas igrala koračnice. Aktiv mladih zadružnikov laške kme- tijske zadruge se že dalj časa priprav- lja za okrajni mladinski festival v Ce- lju, kjer namerava prikazati star običaj »kmečke svatbe«. I*ripravili bodo deset vozov, s katerimi se bodo pripeljali v Celje. Na festivalu nameravajo nasto- piti tudi E žanjicami in vezači. T. K. OBVESTILO Oitveščame odjemalce električne energije, da komo v Bcdoljo, dae 2?. maja i99i zaradi Tzdrževalnik del prekinili dobavo električae energije v mest* Celja od 9,50 are do 12,N. are na območje transformétorskik postaj: Spod- aj* HadiaJB, Tojašniea, Miklošičeva, Trg Svo- bode, Park. Glasbena šola, Uaioa, Železai dvor ia Klavnica. Na teritoria eeljske (Aoliee »a bo preki- altov od 8,M do 12,00 are n* eomočja traaa- tomaiorskik poataj: Tekarjc, Store, Trbae, eeatjar, UP Seatjar, Kmetijska ioU Soatjar, Stopee. SUvaie«, LIP Tebarje. Upa la Kom- p«le. T primera iiabega тгешеаа кгЕ:1ора ae bo- rne izvršili. &( varaofltnUi raalegov Je nmatrati, d* >• vse elektroaiapravc pod napeto«tjo. Ilektre Celje Tebniika iapostava Cdje mest« ia okolica POarr TSM4 TAJENCEM CELJSKEGA OKRAJAt T Celj* je bila nedavno *staBOvljeBa komi- sija, ki bo skrbela za letovaaje vajeacev celj- skega okraja. T jnlija ia avgasta, ko imate ebveaea enomesečen dopasi, vam bomo omo- gočili ceneno bivanje v znanem istrskem leto- višča, v Rovinja. Letovali boste lahko т eni izmed štirik izmen po 15 dni, in sicer od 1. do iy. jnlija, od 16. do П. jnlija, od 1. do 19. avgasta ter od li. do 91. avgusta. Stroiki letovanja bodo čim nižji, ker bodo za to ka- ristno akcijo prispevala tndi podjetja. Bivanje ob morju bo za таа izredno ko- ristno. Petnajst dni športa, sonca in zdrave- ga razvedrila ter spoznavanja aovih krajev, vas bo 4^>ogatilo za še aspešaejše poklicao delo. Prijavljajte se aernadoma Tešim šolskim vodstvom ali pa direktno aa naslov: Okrajaa komisija za letovanje vajencev — Celje, Ljab- Ijanska cesta. Zasledajte naša navodila v Coljske« ted- nika! UPOKOJENOS Sane DD podrnžaica Celje L vabimo aa redai letni občni zbor, ki bo т aedeljo, dae 27. ma- ja 1*54 ob ». ari v dvoraai »Kine Union Celje«. Dnevai red ebiiajea. Vfravai odbor »PUTNIK — SLOTENIJA« CELJE vam andi posebne agodnosti ea vaše letošnje počitaicc, zato se posvetajte a nami, predeta odhajate na dopust Smer naših potovanj v iaocemstvo v meseca jaa ija ia jalij* je aaslednja: A-daevno potovanje e avtebasom v BERLIN, ce«a 19.100 din, prijave sprejemamo do 15. j«- iija 1956; od BO. de a. 6. 1996 prirejamo avtobvsai izlei ва DUNAJ, «eaa 10.900 dia, prijave d» ». 5. 56; dvodaevBo potovaaje v Trvf v jnaija 1996, cena 4.900 dia, prijave do 5. 6. 1956. Potae liste, vjze вл vse države ter vsa po- trebna potrdila ea nabavo potnega lista vam preskrbi naša poslovalnica, poslužujte se Ba- tih *8l*g. Pohitite B prijavami za izlete bk adeležite se aaših kvalitetnih potovanj. PRODAM kosilnico za konjsko vprego. Naslov T npravi lista. PRODAM poceni 2,U ha lepega gozda. Infor- macije: Zupane, Opeka.rna Žalec. PRODAM po zelo nizki ceni rabljeno kuhinj- sko kredenco. Naslov v apravi lista. PRODAM srednje veliko posestvo. HrastnSc Terezija, Rečica 7. Laško. PRODAM ženski šivalni stroj t dolgim čet- ničkom. Naslov v upravi lista. PRODAM stavbno parcelo 950 m*, nad postaje Laško. Vprašati Laiko It. 19. PRODAM stavbno parcelo 900 m» poleg gostil- ne Cilenšek v Pečovnikn. Naslov v upravi liste. PRODAM malo posestvo (20 minnt od postaje Store). Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno krastovo jedilnico (črno). Trtovec. Celje, Tkalska U. Z niENJAM trisobno komfortno stanovanje * kabinetom v centru z\ enako аЦ dvosobno s kabinetom v centru ali v bližini. Eventu- alno dam posojilo za dograditev stanovanja Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje z balkonom, ea večje. Naslov v unravi lista. FRIZERSKA POMOČNICA sprejme takoj služ- bo. Naslov v upravi lista. POŠTENO 18-LETNO DEKLE e dovršeno osem- letko (a odličnim uspehom), strojepisaim im kuharskim lečajem želi sprejeti službo v pisarni ali v gostinstvu (v kuhinji) Tončk« Krivec, Tirovce — Pristava. GOSPODINJSKO POMOČNICO ea dopoldne do 8. are sprejmem. Vrtovec, Celje, Tkalska 14. Radio Celje Prenos sporeda Radia Ljabljana vsak dan od 9.00—8,00 in 11,00-23,00, ob ne- deljah ed 6,00-»,N. Nedelja, Z7. maja »9,1$ hbrali ate - prislnhniie! 15,50 Poje mešani zbor II. gimnazije p. v. Jnrčka Trežet* 15Д5 Domače novice, objave i* reklame 16,00 Od melodije do melodije Ponedeljek, 28. maja t?,00 Domače novice, objave ia reklame 17,15 O celjskem športa íb športaikib 17,30 Koncertni valčki ÍT,4S Dalmatieske narodM Torek, 39. maja ir,K Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Igra tamburaški orkester »Fraaee Prešeren« p. v. Janka Hočevarja. 17,« Popevke in ritmi itreda, 30. maja If.OO Domače novice, objave ia reklame 17,15 A. Dvorak: Slovanski pleei 17,30 Kaltmrni obzornik 17,36 Po «veta operet Četrtek, 31. maja 17,00 Domače novice, objave ia reklame 1?,19 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Poje mladinski pevski zbor O. gimnazije p. v. Jnrčka Trežeta 17,^ Igra instramentalai kviatet Radia СеЦе Petek, 1. jaaija 17,00 Domače novice, objave ia reklame Poje ženski pevski abor DPD »Svoboda« Store p. t. Avgaata Ulage «7,30 Igra orkester Philip Greea Í7JÍ Gojenci Glasbene lele k Cetje prod mikrofonom Seboia. e. janija fr.OO Domače novice, ebja-re ia г^Лшти V,Í9 kbrali ste - prislabnite 1?,9« I 4sbiie voljo v delepaat. 2 A H T A L A Ok isfabi naše Ij"l>IJe>e mame 2ERJAT ALOJZIJE se iakrcBO aahvalJBJemo vaem, ki so z nami •očastvovali ia jo spremili ca BJeni zadnji poti Posebej se zahvaljujemo dr. A. Ločniškarjn aa ves trad ia požrtvovalnost т njeni bolezni. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem cvetja ter DraitvB apokojencev iz 2alca. Stadence. M. 5. 1956 __Žalajoči: sjaova ia hčere _ NEDELJSKA ZDRATNISKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 27. T. 1956 dr. Biteac Maks, Celje, Can- karjeva 11. Nedeljska zdravniška dežarna služba traja od sobote od 18. are do ponedeljka do 8. are zjutraj. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 25. maja ob 15. nri — T. S. Eliot: OSEBNI TAJNIK — L srednješolski abonma Bobota, 26. maja ob 20. ari — T. S. Eliot: OSEBNI TAJNIK — sobotni abonma in izvea Nedelja, 27. maja ob 15,30 - T. S. Eliot: OSEBNI TAJNIK — aedeljski abonma in iz- ven Petek, 1. janija ob 14,30 i* 20. ari — Pn- Škin-Treves: NESMRTNI DON JUAN - Go- stovanje v Brežicah KINO UNION, CELJE Od 26. do 29. T. 1956, »PESEM ZLATEGA ZA- HODA«, ameriški barvni film Od 3«. T. de 5. TI. 1956. »STRAH«, amer, fil» KINO £>OM, CELJE Od 26. d« Ж T. 1056. »arOKKK HAPOLITA' NEC«, italijanski film Od M. T. ée 9. TL 1956. Лк CIÑO SS.ATE''^ onenflM kaprai Шт