Leto I., štev. 94 Poštnina pavSallnuMU V LJubljani, četrtek dne 9. decembra f920. Posamezna Stev. 1 K Izhaja ob 4 ajutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno. ...... 15 m Ka zased ozemlje. 300 , U inozemstvo .. 406 Oglasi za vsak mm vifin« stolpca (58 mm) . 2 S aiali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fn politiko. Uredniitvot Miklošičeva cesta St 1SJM Telefon it 72. Uoravnlštvos Sodna nlica it S Telefon it 30. Ba2aakr.poSteelt.andi štev. lXSli Ljubljana, 8. decembra. V Zagrebu se je danes odigrala orgija demagogije. Skoraj cerkvenimi ceremonijami je zaprisegel veliki duhovnik zapeljive fraze Stjepan Radič tisoč hrvatskih kmetov na fantom hrvatske seljačke republike, razredne plemenske države banovin-skega kmeta, kateri bo on, Stjepan kralj v imenu seljačkeg3 naroda. Vse kar je ustvarila tisočietna zgodovina našega od vekov razcepljenega in zato kulturno, gospodarsko in socialno tako zaostalega naroda in kar je ogromen potres svetovne vojne dovršil: narodno jedinstvo in jedin-stveno narodno državo — toje Radič danes dementiral. On pozna le Irsdicijo hrvatskega plemena ali toč-nejše, tradicijo banovine Hrvatske. Pomen današnje skupščine ne leži v tem, da so demagogi skonstruirali neukemu kmetu posebne vrste republiko, nego v tem, da so v ime-jnu znatnega dela hrvatskih selja-kov proklamirali separatizem kotna-jcionalni program! Nočemo se bav;ti z logiko politika, ki priznava legitimnost sklepa hrvatskega sabora o pretrganju zveze z Ogrsko, pa v isti sapi negira legi-ilimnost zaključka, s katerim je isti Sabor prenesel vso oblast na Narodno Veče, ki ga je proklamiral za pravno predstavništvo osvobojenega toaroda ter s tem sankcijoniral tudi iVse njegove pozneje korake. Taka razmotrivanja so državopravno igranje, ki je brez pomena za dejstvo, k!a Radič negira temelj našega na-tijonalnega obstanka, dne 1. decembra 1918. izvršeno narodno ujedinjenje. Zato si predstavlja Radič kon-isfituanto kot mirovno konferenco med Srbijo in Hrvatsko in negira njeno osnovo: da ie ustavotvorna skupščina zbor zastopnikov jugoslovanskega naroda, ki po splošno veljavnih parlamentarnih načelih sklepa o ustavi svoje države. Ako vzamemo resolucije in govore lako, kakor jih je gotovo razumela množica, ki se je vračala z zbora prepričana, da je z Radičem ustano-jvila danes svojo republiko, potem nas mora navdajati skrb, kako se bo-ido razvile prilike v bližnji bodočno-nosti In vendar. V potopu demago-igičnih gesel pa se tu in tam pojavlja zelena vejica realnega presojanja, zablišči beseda o razumu. In navzlic stetisočem kroglic, s katerimi strelja (Radič proti narodu in državi, vemo, 'da njegova vojssa ne predstavlja ve-c'ne hrvatskega dela našega naroda Vemo, da je Radič na Hrvatskem ,vzel komunistom ves veter iz jader ni da je sedaj na vrhuncu svoje moti. Vemo. da zna biti ta velikan v •demagogiji tudi realen politik. Vemo, 'da gre v konstituanto. Videli smo Radiča kot habsburške-jga pesnika, predstavil se nam je kot bodoči predsednik seljačke republike iNjegove karijere še ni konec. flvstrilanci ne moreio izvoliti predsednika. ! Dunaj, 8. decembra. (Izvirno). Danes bi se morala vršiti v narodni skupščini volitev Bundespresidenta Vkljub štirikratni volitvi ni bilo mogoče doseči rezfiltata. Krščanski socialec clr. Kienbeck je dobil 103, socialist Seitz 85, vvsenemec Ding-hofer 29 glasov. Ponovna volitev se bo vršila jutri ob 4. uri popoldne. Se ena italijanska torpedovka dezertirala. Opatija, 8. decembra (Izv.) Ko se je fu'caj izvedelo, da je pobegnila in se pridružila d'Annunzijevemu brodovju na Reki torpedovka „Bronzetti", je pobegnila tukaj stacionirana torpedovka fcN 68" v noči, ko so bili vsi oficirji na suhem, iz pristanišča in odšla na Reko, kjer je moštvo izjavilo, da hoče do konca ostati z d'Annunzijem. Ka-rabinerji, ki so bili na torpedovki, so K pridružili moštvu. Vlada bo dc^iisiloni-rala S«fe ?>$ ss$t»nku koistiteue. Beograd, 8. decembra. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je ministrski predsednik Vesnič izjavil, da ne smatra situacijo za dozorelo, da bi mogel podati de-misijo. Smatra, da se demisija more izvršiti šle po sestanku konstituante, ko bo polovica mandatov že verificira nih in ustavotvorna skupščina sposobna sklepat? Kakor se zatrjuje, je tudi kron-i osvojila Vesničevo stališče. Vzrok temu odlašanju je nepojasnjena politična situacija Dočim so demokrati takoj izjavili, da želijo sodelovati z vsemi strankami, ki stoje na načelih ustavnega načrta in zlasti tudi z radikalci. se pojavlja pri radikalcih zlasti radi dejstva da so demokrati četudi le za malenkost močnejša grupa, ki bi ji formalno pripadalo pravo vodstva nove vlade, velika nervoznost Demokrati temu nasproti izjavljajo, da akceptirajo vsako kombinacijo, ki omogoči skoraišno dovršitev ustave. Noco se vrši seja radikalskega kluba ospredju stoji kombinacija Pašič. Beograd, 8. decembra (Izv.) jutri objavijo „Službene Novine" provi-zorični poslovnik za konstituanto, v obliki kraljevske naredbe, ki ima moč zakona. V poslovnku se nahaja predpis o prisegi poslancev. Poslovnik so podpisali vsi ministri. Beograd, 8. decembra. (Izvirno) V tukajšnjih informiranih političnih krogih se zatrjuje, da podpišeta u-stavni načrt vlade tudi ministra Drinkovič in Kovačevič. D' Annunzio uspešno ruši rapalfeko pogodbo. Rim, 8. decembra (Izv.) „Messag-gero" opozarja italijansko javnost, pa tndi politične kroge, da naj na sodi o reškem vprašanju preveč optimistično. Zahteva D" Annanzijeva, da se prizna italijanska regenca Kvarnera, je samo navidezna, ker tej zahtevi bo takoj sledila zahteva po aneksiji Reke, kar bo Italijo dovedlo v skrajno mučen položaj z ozirom na rapallski sporazum. Pogum in predrznost D' An-nunzija temelji na premisi. da je Jugoslaviji sojeno le kratko življenje, toda zadnji dogodki so ravno dokazali, da je ta premisa napačna ker v slučaju konflikta bodo šli nad Reko enako navdušeni Hrvati, Slovenci kakor tudi Srbi. Opatija, 8. decembra. Položaj na Reki ie neizpremenjen. Ker so nekateri rimski listi prinesli vesti, da je D* Annunzio predložil rimski vladi pogoje, nod katerimi bi bil pripravljen pristati na rešitev vseh spornih točk, je reška vlada podala danes izjavo, v kateri dementira vse te vesti kot netočne in izmišljene, ker regenca še vedno stoji na onem stališču, ki ga je zavzela v svoji prvi noti, kjer je zahtevala korekturo meja proti Jugoslav. in priklo-pitev otokov reški državi — Reški župan Gigante je dobil od kardinala Gasparija pismo, v katerem ga ta v imenu civilizacije roti, da naj poskusi vse, da se prepreči prelivanje krvi. Kalila izvršuje rapallski dogovor. Beograd, 8. decembra (Izv.) V današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Vesnič izjavil, da Italja že izvršuje rapallsko pogodbo in da ni dvoma da jo bo tudi do krača izvršila Poudarjal je, da je tudi naša dlžnost, da izvršimo svoje obveze. -s Beograd, 8. decembra. (Izv.) Prihodnje dni se pričnejo pogajanja z Avstrijo zaradi ukinjenja sekvesirov nad avstrijskmi podjetji v Jugoslaviji in likvidacije terjatev jugoslovanskih državljanov v Avstriji v zmislu mirovne pogodbe. Kodanj, 7. decembra V Rigo je iz Moskve dospel zaboj, označen kot diplomatska prtljaga v katerem je bilo 43 slik najslavnejših ruskih mojstrov. Naprodaj so pri litvanskih prekupcih. Slike so prejkone ukradene iz moskovske zasebne zbirke. Separatistična orgija v Zagrebu. Radi« proklamira hrvatsko seisaiko republiko. (Od nagega posebnega poročevalca.) Zagreb, 8. decembra. Deževen, neprijeten dan. Zagreb je nekoliko živaauejsi, toda nič izrednega ne opaziš. NiKjer ni vojske, ne orožništva. Na petih šestih hišah vise melanholične mokre hrvatske tro-bojnice, po ulicah je mnogo nenavadno mnogo narodnih kmetskih noš. Seljaki so pričeli prihajati že včeraj, večina pa je prispela v mesto danes. Prišlo jih je okoli 15.000; na shodu pa je bilo navzočih poleg njih še okoli 1000 Zagrebčanov, tako da jih je zborovalo okoli 20 največ do 25.000 v neizmerno blatrifi/ vodo zalitim sejmiščem za jaWuico. Tam je bilo postavljena trobojnica in na platnen en paravanu 10 metrov dolgi napis: „Vira u Boga ljačka sloga!" Pred paravanom se je nahajal nizek oder, potem miza za govornike, miza za kinografske-ga operaterja in miza za novinarje, med katerimi sta bila poleg domačih novinarjev tudi poročevalca Jutra' in beograjske .Politike', trije Italijani med njimi Secchi od ..Corriere dela politični zmagovalci, ki smo v svoji dolgoletni borili dobili najtežjo bitko pciti laži, nasilju in politični neu-kosti. Pozdravljam Vas in otvarjam današnjo skupščino, ker to ni skupščina stranke, ampak osvobojenega hrvatskega rcroda meni te, da je 240.000 žuljavfli toH oddalo ?voje krogljice za to, da si na miren način ustvarimo svoj dom in da smo vsi skupaj prijatelji in bratje. Ako oni ne bodo na to pristali ne bomo krivi mi. Naj nas ne prisi-t lijo, da žuljave roke mesto gumijevih krogljic v obupu in na temelju prava revolucije zagrabijo za jekle- Hrvatje, republi kanci, beseda rt publika znači z<\ -v»3! človečnost. Narodnost brez človeč- jne krogljice. Mi, Vaši zastopniki smoi nosti je kakor lupina brez jajca in | proti revoluciji, toda^celokupni hrvat* oreh brez jedrca. Republika znač svo- " J ' " bodo za vse stanove. Republika znači Sera" in Theodor Berkes od „Berli-ner Tagblatta". Za novinarji so se postavili zastavonoše z 21 zastavami in 2 godbi, ena na pihala, druga tamburaška, za njimi pa ogromna množica seljaštva. Nastop Stjepana Radita. Burno pozdravljen je otvoril Stjepan Radič zborovanje z vsklikom: »Hrvatska seljačka brado! Hvaljen Isus, živela republika!" V zatvoru se je Radič zredil, sicer se njegova zunanjost ni izpreme-nila. Ostal je isti zanemarjeni možakar, fanatični politik z blazno kratkovidnim pogledom. Na obrazu mu je zapisano zadoščenje nad veliko u-deležbo. Smeje se preko širokega neobritega lica, maha s klobukom in govori z neobično zvonkim glasom brez hripavosti. Pa tudi sicer je opažati na njem razlika. Njegov govor ni dolg in zmeden, kakor smo ga bili vajeni od poprej, ampak je še dosti logičen, mestoma jako oster, vendar tak, da ob vseh resolucijah in izvajanjih ni absolutne jasnosti, kam pojde njegovih 50 poslancev. Seveda, ako bodo poskusili vse izvršiti, kakor se je govorilo dobesedno, in kakor je moral kmet razumeti govore, potem ni mnogo nade na mimo rešitev. Če pa je ležal naglas na pobojih in pridržkih, potem bo mogoče Radič že ta teden ban ali minister. Odločitev bo padla še le prihodnjo nedeljo v Beogradu. Vsekakor pomeni današnji dan nadaljevanje velike seperatistične demagogije, namenjene nezadovoljni in revolucijonamo razpoloženi množici Ko so ponehali pozdravni klici, je Radič govoril: „„_.,:_ Radičev govor. Prosim Vas, da pridržite vsak svo-e občutke za sebe in da ste tihi ka-cor v cerkvi Mi smo v svoji cerkvi, v svoji domovini, v svoji hrvatski državi. Prosim Vas, da noben ne kliče: doli To kar smo hoteli pokazati, je pokazano z 240.000 volilnimi krog-jicami. Hoteli smo se pokazati kra-jevi tiranski oblasti in batinski nasilni vladi in to smo dosegli tako, da gleda sedaj na nas vsa Evropa, da i *leda na nas in na naše brate Slo-' vence, Srbe in Bolgare, ker je 28. novembra 1920. v tisočletni hrvatski državi, nikdar od nikogar podvrženi, lrvatski rarod s svojo voljo izjavil, da bo ta njegova Hrvatska sveta in njegova draga domovina v mednarodnih mejah jugoslovanske republi-x kot ena narodna celota. Mi, bra-čo setjati, nismo danes več samo delavci, ki pridigajo programe. Mi smo za nas kot seljake popolno zmago se-ljačVih pravic, tako da ima vsak se-Ijalr svej svoboden dom, da ima pri-da aoravlja sam s seboj, da bo popoln gosp>xiar na svoji zemlji, da kontrolira kotare, županij^ in tudi vlado. Kontrole ne sme vršili gospoda, marveč kontrolirati mora kmet sam. Kadar je gospoda kontrolirala gospodo, je bila to lažna kontrola To je temelj našega notranjega ure-jenja, da ima seljak pravo in dolž noet, da izvršuje sam vse one posle, ki' jih more brez kontrole vrati v svoji občini, jutri tudi v kotaru, na gospodarskem, šumskem in drugih poljih, ki jih razumejo izšolani ljudje. Kjer pa tega ne zna in ne razume, kakor v državnih financah, inženir-stvu, tam naj te posle izvršuje še dalje gospoda, toda seljakom morajo pokazati kako se to izvršuje. Mi nismo krojači, pa smo oblečeni. Mi nismo čevljarji pa smo obuti. Pridemo k mojstru da nam napravi, ako pa ni dobro napravljeno, ne plačamo. Gospodi sporočamo, da naj izvršuje državne posle po zakonih in po duši, toda ona mora delati, kakor delamo mi na polju. Mi ne kričimo koliko je dela, marveč delamo, in bomo plačali tudi Vas. Oni govorijo, da smo Vas nahuj skali, toda kar zahtevamo, ni huj skanje, ampak krvava potreba. Ako ne bodo priznali naše kontrole, jim porečemo: široko Vam polje. Narode hrvatski! Skoraj boste slišali sklepe, ki jih je včeraj sprejel vrhovni sve: naših narodnih poslancev. Prosim Vas, zapomnite si dobro, da Vaši narodni predstavniki ne popuščajo oc republikanskega seljačkega programa. Videli pa boste tudi, da hočemo svoj program izvrševati sporazumno z bratskimi narodi in da ga hočemo izvrševati brez tujega vpletanja in vmešavanja onih, ki so nam še pred dvemi leti sedeli za vratom. Iz teh sklepov boste videli, da smo nepopustljivi Dekleta ljubimo s srcem, politiko presojamo z razumom. Kadar se spomnim strašnega nasilja, balinanja, zatvorov in kun-dakov (puškinih kopit) klici: „Doli Pribičevič!" Radič: „ni treba vikati, je že padel", potem lahko trdim po svojem občutku: mi nočemo več posla s Srbi in Srbijo. Če pa sodimo z zdravim razumom, je najbolje, da bomo sami svoji gospodarji oni svoji, mi svoji, oboji pa, da smo in ostanemo bratje. Prvotna politika Hrvatske republikanske seljačke stranke se ni izpremenila, ker smo na stališču, da so Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari ena narodna celota in da imajo v onih mejah, ki jih je Evropa določila, ustvariti sporazumno enotno zajedničko seljačko nevtralno republiko. (Klici: živijo!) To je naša temeljna misel. Od 29. oktobra 1918 je Hrvatska neodvisna država, od 28. novembra 1920 pa je Hrvatska prava seljačka republika. To ste dokazali s svojim glasovanjem, toda v naši državi vlada srbski kralj, srbska vojska in srbski ministri. Mi niti v sanjah ne mislimo, da bomo to vlado porušili s silo, ker smo pacifisti in ne revolucijonarji. Opozarjamo pa regenta, naj dobro pazi, kaj po- da narod, ki šteje 4 milijone, moral biti v celem svojem zgodovinskem področju Hrvatske, Bosne in Dalma* cije pognan v to revolucijo. V tej rew voluciji bi naš narod izkrvavel, propadel pa bi tudi srbski narod po svoji krivici a ne po tuji sili. Na to opo* minjamo regenta, vlado in vse stran-> ke v državi, ki so 1. decembra 1918 brez narodnega privoljenja proglasili ujedinjenje. Ta opomin ni pretnja ifl mi tudi ne grozimo, vendar pa nismd kukavice, da bi se bali Našo politik« vodi ena misel, da živimo s Srbi če tudi bi oni ne bili naši bratje ampakl Turki ali Arnavti, človeško življenji kot s svojim sosedom. Treba je naglašati, da je 11. novembra njihova kraljevska vlvada napravila, oziroma sklenila nerazumi ljivo pogodbo. Razkosala nam Jet hrvatsko Primorje in vzela Reko in Istro in zato izjavljamo jasno in glasno, da mi tega italijansko-srbske-ga sporazuma o našem Primorjt^ Reki in Istri nikdar ne bomo prizna«: li. (Živio klici, tako je!) Sedaj je torej jasno: da je hrvatskij narod zaradi poštenosti in ljubezni do svoje tisočletne domovine Hrvati! ske z glasovanjem zahteval nezavis«' no hrvatsko seljačko državo. Vefikd-' večina volileev, 240.000 proti 175.00$ je izjavila, da smo mi seljačka reputK lika. Smo pa proti vsakemu koraka! in vsakemu činu, s katerim naj bi s< današnje taktično stanje porušilo 4 silo, ker verujemo v zdravo pameti Mi ostanemo neomajno pri svojemf seljačkem republikanskem programu* katerega hočemo razrešiti na mirea; način. Ni zmagal zatvorjeni Stjepan* Radič, marveč je zmagala republi-: kanska ideja in moč duše, ki tipi žet stoletja. Gospoda misli, kadar se čth ti močno, samo na to, kako bi nas vkovala v verige, kadar pa je glad-na in žejna, pa hodi naokrog kakon volkovi. Vi ste v svetovni vojni končali največjo šolo človečanske pravice, šolo republikanskih seljačkih pravic. Ta Vaša duša je postala sedaj tako močna, da bomo mi hrvatski seljački narod, ako nam gospoda ukine volitve in mandate, odgovoriti na ta način, da bomo oddali ne samo 240.000 ampak 300 000 do 400 isoč glasov za seljačko republiko.; "n če pride do novih volitev za vso državo, potera bomo mi republikanski seljaki imeli ravnotako večino v, Sloveniji Bosni in Dalmaciji. Če v Beogradu mislijo tako, kakor Zagrebu pišejo bedaki, potem se juto varajo. Mi hočemo seljačko republiko in sporazum z našimi brati r onih mejah, ki nam iih je priznala Evropa. Kjer je cerkev, molimo Boga, kjer je ni, jo hočemo zgraditi, cjer je šola pošiljamo svoje otroke v šolo, kjer je ni, jo hočemo sezidati, Kjer so ravne ceste, gremo po njih, kjer jih ni, gremo po njivah, dokler si jih ne napravimo. Zato da bo človek človek, da bo Hrvat Hrvat, je jotrebno, da ima vsak jasno čelo in crepko dušo. Samo oni narodi, ki verujejo, da živi Bog in da mora vla-ati na zemlji njegova pravica, samo oni narodi imajo bodočnost. Hva-ien bodi Isus! Živela hrvatska republika! (Viharno vzklikanje.) ' Za Radičem je govoril poslanec Predavec, ki je sporočil sklep včerajšnje seje glavnega odbora, da se stranka ne imenuje več hrvatska pučka seljačka stranka, ampak hrvatska republikanska seljačka stranka, oziroma, da se loči od ostalih seljač-kih struj, tudi hrvatska Kadičeva seljačka stranka, ali v obeh slučačjih HRSS. Predavec je utemeljeval ta sklep, češ branili smo se položiti prisego kralju Petru, dokler nismo končno zmagali. Prisega Raditevih poslancev. Na to so se zbrali vsi izvoljeni poslanci krog tribune ter dvignili prste k prisegi. Predavec je čital besedilo prisege in poslanci so za njim ponavljali: vsi uarodni poslanci banov-ske Hrvatske, izvoljeni 2S. novembra 1920. na temelju programa hrvatske republikanske seljačke stranke kot hrvatska republikanska seljačka veČina prisegamo pred Bogom vsemogočnim ki vsevedocim, pred prebujenim hrvatskim seljačkim narodom, da bomo do zadnjega diha življenja z vso dušo, z vsem srcem in z vso močjo na vse legalne načine delovali na to, da uredimo svojo sveto in drago domovino Hrvatsko na temelju prava narodne samoodločbe in pravičnem sporazumu z vsemi ostalimi južnimi Slovani kot nevtralno seljačko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov kot ano narodno celoto, da v tej nevtralni seljački republiki oživotvorimo za vse stanove enake pravice in za seljački stan seljačke pravice po programu dela in nauka hrvatske seljačke stranke. Tako nam Bog po-mozil Živela Hrvatska! Živela hrvatska republika!» Na to je zasvirata godba «Lepo našo domovino*. Republikanska prisega Radičeviti pristašev. Posl. Predavec je nato nadaljeval: »Sedaj bo hrvatski seljački narod prisegel svoji hrvatski domovini in se* ljački republiki. Vsi prisotni so dvignili tri prste in za Predavcem ponavljali prisego sledeče vsebine: «Vsi mi prisotni zaupniki in pristaši hrvatske republikanske seljačke stranke in v imenu onih 240.000, ki so dne 28. nov. 1920. v banovski Hrvatski bili izvoljeni s hrvatsko seljačko republikansko večino, prisegamo pred Bogom vsemogočnim in vsevedočim, pred svetim spominom svojih pradedov, pred licem vseh bodočih pokolenj hrvatskega naroda, da hočemo pošteno, neustrašeno in premišljeno vztrajati na temelju prava narodne samoodločbe naroda hrvatskega in v pravičnem sporazumu z ostalimi južnimi Slovani delovati na to, da kot nedvomna seljačka republikanska veČina banovinske Hrvatske uredimo svojo drago in sveto domovino Hrvatsko kot nevtralno hrvatsko seljačko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov kot eno narodno celoto in to tako, da oživotvorimo v tej nevtralni seljački republiki za vse stanove enako Človeško pravico, za seljački stan pa popolna seljačka prava po programu, delu hi nauku hrvatske republikanske seljačke stranke. Tako nam Bog pomozi!» (Vzkliki: Živela hrvatska republika!) Raditevcl in Ustavotvorna skupščina. Na to se je prečitala resolucija hrvatske republikanske seljačke stranke o konstituanti, ki se glasi: «Mi, narodni zastopniki in pristaši hrvatske republikanske seljačke 6tranke (HRSS) kot nadpolovična večina naroda banovinske Hrvatske na temelju prava narodne samoodločbe in po političnih izkustvih vseh prosvet* ijenih narodov izjavljamo, da smatramo za pravo konstituanto samo tak sabor narodnih poslancev, ki ne more biti razpuščen in ima neomejeno pravo, da odloča tudi o obliki države, to je, ali hoče republiko ali monarhijo. Poleg tega izjavljamo v zmislu zaključka hrvatskega sabora od 29. oktobra 1913., da zastopniki nezavisne države Hrvatske, ki jo od 28. novembra 1920. naprej smatramo za republiko, zamorento sodelovati samo v taki konstituanti Slovencev, Hrvatov ia Srbov, v kateri ni majcrizacije, to ie, v kateri ae odločitev ne ustvarja z medsebojnim nad-glasovanjem, marveč v zajemnem sporam««. Dalje fejavljame, 3a se nikakor ne strinjamo z nečuveno zahtevo današnje beograjske vlade, da morajo narodni zastopniki na konstituanti najprej položiti prisego kralju, da hočejo ostati predstavniki naroda in vidimo v tem imperialističen pritisk, da morajo narodni zastopniki delati to, kar zahteva vlada. Zato pričakujemo, da se bo bistveno obeležje konstituante v duhu velike zapadne demokracije osvoj;h tudi večina poslancev današnje države SHS, izvoljenih 23. novembra 1920. Radie heEe mesto konstituante —mirovno konferenco. Na to se je Radič zopet oglasil k besedi in razložil, da pomeni ta zaključek, da se morajo v Beogradu postaviti na temelj demokracije pro-svetijene Evrope, da morajo pustiti zadnjo besedo tudi v Srbiji narodu. Hrvatska že ima odločitev, potrebno je, da jo dobe tudi Srbi. Regent in tudi noben minister nima pravice razgnati zastopa, ki je bil izvoljen od naroda, ampak je treba respekii-rati zaključke, ki jih konstituanta sklene. Mi hrvatski poslanci jasno izjavljamo, da smo za to, da se spo-razumemo s Srbijo, ki izvršuje sedaj oblast pri nas proti vo?ii naroda, in sicer, da se ta sporpium izvrši na tenelju dogovora, ne pa po glasovanju v konstituanti. če se spo?az-umemo, in sicer tako, kakor so se sporazumeli na mirovni konlerenci v Parizu in brez glasovanja, potem pojdemo v Beograd, ne gremo pa v razburkano žpelunko, kjer bi nas mogli razgnati in kjer bi mogli plačani poslanci preglasovati našo svobodo. To je zaključek zastopnikov hrvatskega naroda v duhu celega programa hrvatske republikanske seljačke stranke. Predlog je bil pri glasovanju sprejet z velikim navdušenjem. Radič zahteva Izročitev Mr-vatske. Za tem je prečital Prcdavec nadaljno resolucijo o pomenu volitev 28. novembra in o prevzemu oblasti, oziroma vlade v banovski Hrvatski, ki se glasi: «Po vseh ustavnih načelih in po pravu narodne samoodločbe ima hrvatska republikanska seljačka stranka nedvomno pravico, da prevzame v banovski Hrvatski celokupno državno vlado in upravo in to tako, da prizna kraljeva srbska vlada v Beogradu, ki danes Taktično vlada na Hrvatskem, narodne poslance, izvoljene dne 28. novembra 1920., kot hrvatski državni sabor, ki bo sam izvolil svojega poglavarja (bana ali predsednika republike ba-novske Hrvatske) in da prevzame celokupne državne posle, tako, kakor je to pravno in faktično že bilo na Hrvatskem od 29. oktobra 1918 do 1. decembra 1918.» Stjspan Radič je k tej resoluciji pripomnil: Ona pomeni, da HRSS prevzame vlado v banovski Hrvatski. Po enačelu narodne samoodločbe ima HRSS pravico da vlada na Hrvatskem tako, kakor kraljeva vlada v Beogradu, ki danes taktično vlada tudi v Bosni in Hercegovini. Poslanci izbrani 28. novembra 1920 se morajo priznati za hrvatski državni sabor. Ta zaključek smatra Radič za najvažnejši. Na to je prečital Predavec 4. resolucijo: J2KR1MSB. «Po svojem vseslovanskem, jugoslovanskem in seljačkem programu smatra HRSS današnjo bolgarsko seljačko stranko in bolgarsko seljačko vlado za svojega zaveznika v delu za Jugoslovensko zvezno nevtralno republiko Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov (JZNRSHSB) vkljub temu, da je današnja bolgarska seljačka stranka še monarhistiČ-na bo hrvatska republikanska seljačka stranka zastavila vse sile da t ostalimi seljačkimi strankami v Srbiji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji, Vojvodini in na Bolgarskem ustavno zajamči seljačko obil-jažje Zvezne jugoslovanske nevtralne republike tšSo, da bo pričenŠi pri občinskih frdhorih do državnih ministrstev cbkst izvrševal narod deloma sam, deloma pa direktno nadziral svoje seljačke poverjenike.* Radič je pripomnil k tej resoluciji: To ?nači, da hočemo delati skupno S seljačko veČino iu vlado na Bolgarskem in da hočemo sporazum s sc-Ija&imi sfrank.' v kraljevini Italiji. Ta sredstva išče a marljivo vztrajnostjo ..Trgovsko izob*1.^ ražcvalno društvo". Društvo stremi za tem, da se ustanovi trgovska zadruga :c2 za vse interesente. Zadruga bo skrbela ' za izvoz in uvoz iz in v Jugoslavija in ° podpirala kmetijske zadnige in fino-gradnike. Dolžnost trgovskih krogov in organizacij Jugoslavije je, da nesebično, v narodovo korist, podpirajo T"; stremljenja jugoslovanskih trgovcev ia obrtnikov v oropanih zemljah. Ne pre- vplival, da se to čim preje izvrši. Ko se bo delal nov zakon, bo 6krbel Glavni zadružni savez, da bo v zakonu pripoznan kot zastopnik vseh zadreg in da bo kot tak izvrševal nekatere oblastvene administrativne funkcije. Država ima dolžnost, da poduču-je ljudstvo o pomenu zadrugarstva in da propagira zadružno idejo. V Zagrebu se je sklenilo, naj se prenese ta delokrog na zadružni savez. Ravnotako naj ee prenese na ta savez kontrola nad zadrugami. Za posle, ki jih prevzetna savez, se zahteva podpora od strani države. Državna podpora naj se daje izključno savezu in ta jo razdeli na posamezne zadružne zveze in slednje na posamezne zadruge. Glede državnih podpor sc je sklenilo v Zagrebu, da se naprosi vlado ža 50 milijonov brezobrestnega posojila. Nadalje bi morala dati država večjo vsoto za različne posle, ki jih izvršuje savez namesto države, to je za zadružno vzgojo, propagando, za ustanovitev novih zadrug itd. Savez stoji na stališču, da zadruge morajo stati na stališču samopomoči. Napačno bi bilo, ustanavljati zadruge samo zaradi tega, ker država plača podporo. Zadruga se sme ustanoviti le v tem slučaju, ako je potrebna. Gotovo pa jc, da bi bilo zadružništvo mnogo bolj razširjeno, ako bi država z zadružnimi šolami in z drugimi sredstvi podučila ljudstvo o pomenu zadružništva. Opravičena je torej zahteva Glavnega zadružnega saveza, ki bo izvrševal te naloge, naj mu plača država izdatno podporo. V Zagrebu se je tudi sklenilo, da je treba, še predno se iz-jednaČi zadružni zakon, raztegniti olajšave, ki jih imajo srbske zadruge po srbskem 2akonu tudi na ostale zadruge. Srbske zadruge namreč ne plačajo nikake poštnine in nikakih kole-kov, oziroma drugih pristojbin. Te olajšave morajo veljati tudi za naše zadruge. Olede slovenskih zadružnih prilik bi bilo navesti, da imamo razmeroma jako mnogo poljedelskih zadrug, obrtne zadruge pa so le malo razvite. Slovenija ne bo mogla igrati odločilne vloge v Jugoslaviji glede poljedelskih proizvodov, pač pa imamo najbolj razvito industrijo in obrt V 2adniih letih pred vojno se je opažalo, da ne more mala obrt konkurirati z veleobra-tom in "zato je malo obrtništvo propadalo. Bati se je, da se vrnejo Slični pojavi in da bo obrtnik, ako bo osamljen, v boju z velcpodjetjcm, podlegel. Da se izogne tej nevarnosti, mora se združiti z enakimi obrtniki in ž njimi napraviti zadrugo. V produktivnih zadrugah je rešitev malega obrtnika. Glavni zadružni savez je obljubil pomoč v tem zmislu, da bo izposloval brezobrestno posojilo za nabavo strojev, sirovin in drugih potrebščin. Treba bo samo podjetnih, pridnih in spretnih obrtnikov, ki bodo zbrali vestne zadrugarje, primeren kraj in čas za ustanovitev produktivnih zadrug. Zadružne zve2c na Slovenskem morajo obrniti posebno pažnjo tej vrsti zadružništva. = Naša trgovina z Italijo. Listi so polni razmotrivanj, kako je urediti bodoče trgovske stike z Italijo. Upoštevanja vredne so misli „Edincstt", ki prinaša v dopisu iz Postojne, iz katerega posnemamo: „Jugoslovani v italijanskem kraljestvu bodo morali pričeti novo življenje v okvirju novih razmer. Trgovina je eden glavnih temeljev vsake države in vsakega naroda. To dejstvo zahteva od nas naj intenzivnejše delo. V trgovini italijanskega kraljestva je dokaj nesolidnih elementov. Obiskali nas bodo elegantno oblečeni trgovci. Pevali bodo visoko pesem o svojih velikih tovarnah, govorili bodo, da zastopajo milijonske tvrdke —vse to bodo govorili, da M prevalili našega trgovca in posestnika. Mi jugoslovenski trgovci In obrtniki ne bi potrebovali nikake podpore od tuie-rodcev, ako bi se praktlelralo načelo: Trboveljska premogokopna dražba. Dne 30. nov. t. L vršeči se občni zbor te družbe je sprejel pred* loge upravnega sveta v zadevi raz-i delitve dividende v znesku od n. & K 20.— za delnico in pomnožitev! števila upravnih svetnikov. Glasom obstoječega poslovnega poročila je namen te jjomnožitve mandatov vpo. klicati jugoslovanske in franconska delničarje potom kooptacije v upravo, katera kooptacija se bode izvr* šila v prvi prihodnji seji upravnega« sveta. Glede dividende se je povdar* jalo, da se je ista morala povišati V! prvi vrsti z ozirom na znatno izpre* menjeno razmerje med jugoslovansko In nemškoavstrijsko krono. Kupon št 7. se bode vnovčeval po 10. decem-i bru 1920. = Pobiranje ležarine za prtljago* Na temelju odredbe ministrstva saobra-čaja pobirajo od 26. novembra dalje vse železniške postaje ležarino za prtljago, ki znaša 50 par za vsakih 24 ur« = Prepovedean izvoz ameriških trt, Finačni odbor je na seji dne 25. ncn vembra sklenil, da se prepove vsak izvoz ameriških trt in čepov, ki se mo* rajo porabljati izključno samo za re-^ generiranje domačih vinogradov. = Vodstvo trgovinskih pogajanji Kompetenca finančnega ministrstva glede trgovskih pogajanj je prenehala ter je vodstvo teh pogajanj zopet pre* šlo na ministrstvo za trgovino in ini dustrijo. — Nova električna centrala v Bosnu Na reki Rami v Bosni se zgradi nova velika električna centrala. Koncesija je podeljena Petru Biankiniju. Voda bo napeljana skozi tunel in napravljen u« metni padec 256 m. Nova električna centrala bo imela 30.000 konjskih sil in bo za falsko elektrarno največja v naši državi. Poseben ameriški kon3or-» cij, ki ga je sestavil brat poslanca Bw ankinija v Ameriki, bo zgradil v bližini električne centrale več industrijskih' podjeiij. = Nova kemična tvornica GluiineOi Pod okriljem Hrvatske eskomptne ban-i ke se je osnovala nova kemična tvornica Glutinea, ki ima šest milijonov kroni glavnice. Soudeležena je tudi tvornica Kutschera iz Avstrijs. Obe podjetji bo* sta stopili s svojimi produkti na inter*. nacionalni trg. 3. desembra ZErich, devize: Berlin 8.55, Newycr£ 644, London 22.22, Pariz 38.10, Mi* lan 22.75, Praga 7.30, Zagreb 4.40, Beograd 1.30, Dunaj 1.90, žigosane ' 1.25. Eerlia, devize: Newyork 74.045, London 254.70, Pariz 437.05, Milan 262.20, avstrijske žigosane 22.22. Pra* ra 84.40, Budimpešta 15.23, Švica 1151.30. Vremensko porošilo. LinHiiiiifl 8n8 m nad mnri«m D a a JI i -J 5 8-3 S. dec B. dee. (. doc 7. ar 14. nri il. ori «5 ► 7SV4 7M-3 731-9 E £ Č2 Vetrtrrl Nebo dež A. 3red«ta rč-rajžnja teirpcroturj 1* normalna 0 7 Vrrmeneka napo»ed: Sneg in dež. Solne« Tzha,a danes ob 7-Si zahaia ob 18'18 Trpite na revmatizma ia gihtičnifi bolečinah? Vdrgneuje s pravim Feller-jevim fluidom je takorekcč dobrodejno! 6 dvoinatih ali 2 veliki špecijalni ste* klenici 42 K. Državna trošarina pose*, bei. Rabite milo-odvajajoEe sredstvo? Fef* lerjeve prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. —• Za* gorski stik Zoper kašeli ln prsne bolečine, 1 steklenica 9 K. Želodec okrep- 1 steklenica čujoca švedska tinktura, 20 K. — Omot in poštnina posebej, a __________ „ r__________________najceneje. Eugen V.felter, Stubica do* teti k «« O* a&tia^u* £l»trz fto^ m K frigoJe gospoda CoIIina. Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) (Dalje.); Sfi sedaj pride povest o hu '.-vem maščevanju nad brati Batescru. . Petek 26. februarja 1906 je vladala v Londonu žoltosiva megla tiste ©osebne vrste, ki jo imenujejo v Londonu grahovo čorbo. V hišah in na ulicah so plinove in električne svetiljke gorele v obročih rdečežolte in isivozelene brozge, luči pa niso mogle razširjati več ko kakšna navadna lo-geva leščerba. Zgodnji ulični promet se je odigraval s polževo brzino. Niti meter daleč nisi videl predse. fPešci so z naporom vlačili noge iz ilovnate kaše, ki je pokrivala troto-iarje, za spremstvo pa so z raznimi glasovi tulile, vriščale in kašljale avtomobilske hupe. Tu in tam se je iz megle pomolila ogromna senca in javtobus, ki si sredi brozge ni znal Jpomagati, je škrtaje zadel s sprednjimi kolesi ob rob trotoaria. Kaži-jpoti in svelilničarji so pričeli svoje jde Io in zaslužili so dobro, ker najdejo v tej londonski megli svojo pot fle najbolj izvežbani pešci in vozniki, proti pol deveti se je megla še bolj izgostila, pol ure pozneje se je zopet Inekaj zjasnila, vendar je še pa do-jVolj temno visela nad mestom in onemogočala vsem, ki niso v Londonu 'rojeni domačini, da bi našli svojo .pot brez pomoči. V Boondstreet štev. 118 b ta dan hi bilo obiskov in Wiliiam Bateson je 'okrog pol enajste ure predpoldne idirjal po stopnicah k svojemu bratu. LFa iz Ulla je izginil!" so bile prve besede, s katerimi je vedež sprejel Svojega brata. „Ali misliš, da je megla kriva?" f „Io Par-liamenstreetu in p; ; k-.; . :shninstra, da se izogne gneči na obrežju. Doli pri v/estminstrskem mostu je za hip izgledalo, da bo avto brez pomoči treščil v voz cestne železnice, ki se je z obupnim zvonenjem naenkrat prikazal iz megle. Toda čudovit gib voza, ki je vrgel Batesona skoraj s sedeža na cesto, — in avto je vkljub jeznim vzklikom tramvajevih pasa-žirjev oddivjal proti embankmentu. Žoltosiva megla se je za vozom sukljala v vrtincih in brzinah, ko je 12 M 1000 drevil mimo klubov in Templa. Šele pri Blackfriarsmostu je zavrl, zavil med neprestanim brlizganjem z ozke ulice city in sunkoma obstal na Ludgate cirku pred poslovnico „London and Liverpool banke" v bližini fijakerskega voza, ki je stal nekaj metrov pred njim in menda pričakoval nekoga. „Dobro si vozil, Lescot," je rekel Bateson. ,»Sedaj se pa pomeniva nekaj." Da je bil Bateson sedaj v poslednji minuti odkrit ali ali pa vsaj odprte roke ni izključeno, da bi ga bil šofer še rešil. Toda po svoji navadi je Bafeson hotel uplašiti šoferja z najhujšimi grožnjami, če pa pojde vse dobro, mu -je obljubil deset funtov nagrade. Deset funtov, in sam bo zaslužil sedemdeset tisoč! Lescot je na tihem zaklel, poslušal je pa pozorno vse gospodarjeve instrukcije: „Ce pride oni gospod, na katerega čaka cab, iz banke in se vsede vanj, mu bo Lescot sledil, pozorno in previdno seveda, v primerni razdalji in ne da bi ga spustil izpred oči Najbrže pojde vožnja navzdol po embankmentu. Kadar čuje Lescot tri kratke gospodarjeve žvižge, naj pritakne največjo brzino, se od zadaj zažene v cab, udari vanj in ga po možnosti prevrne. Sledečih dogodkov naj se ne udeleži, samo na dan ukaz naj zopet požene avto in izgine ž njim v meglL Lescot je vsemu pritrdil. Ko je Bateson še razlagal, je pridrevil še drug avto in se ustavil meter za 12 M 1000. Na njegovem volantu je sedel — nihče drugi, ko sam Filip Collin, ki s« je nekoliko zakasnil vsled pričkanja z lastnikom garaže. Bateson je z naglim pogledom ošinil noveg? došlrca, toda megla je bila pregesta. da bi ga bil spoznal, ta hip je pa že stopil tudi črn bradat gospod iz banke, prenašaje veliko in napeto črno usnjato torbico. Stopil je v čakajoči cab, pognal konje in pol minute pozneje mu je 12 M 1000 neslišno sledil. k Mislimo si vso procesijo. Spredaj vlečeta konjička cab, — mastni go-lobček zvončki ja nič hudega sluteč skozi meglo. Zadaj 12 M 1000, krvoločni jastreb, ki previdno sledi okusnemu plenu. Nazadnje pa Filip Collin, — Filip Collin, maščevalec, kraljevski orel, ki udari z boka na krvoločnega jastreba in reši mastnega golobčka iz njegovih krempljev za lastni račun. Filipova naloga je bila najtežja Cab ni slutil nič hudega. Bateson se je pa oziral na vse strani in Filip se je moral držati previdno v primerni razdalji, tako da je ravno še videl zadnjo svetiljko nad štev. 12 M 1000 in da se je moral zanašati na svoj tenki sluh, da pride o pravem trenutku na mesto. Sedaj zavijejo zapore«! na em-bankment, najprej cab, potem 12 M 1000, nazadnje Filip. Embankment je pust in prazen. Celo na klopeh, kjer polega sicer toliko ljudi, ki nimajo stanovanja, je danes vse prazno. Z golih kostanjevih vej curlja mokro. Megla diši, kakor da je London klet celega sveta. Toda megla se pričenja počasi jasniti, Bateson se prične bati, da mu golobček uide, in zažvižga dogovorjeni signal. Trije kratki žvižgi, Lescot spusti vso prihranjeno s;io, avto skoči teh deset metrov do caba, tako da odleti gospod Bateson skoraj iz njega. Sunek, tresk, in cab se prevrne, kakor da ga je zadela strela, konj leži na strani in brc£ z nogami, napeta črna torbica pa prileti iz voza in pade s težkim pljuskom na blatna tla. Kakor blisk skoči Bateson iz avtomobila in se požene k torbici. Požrešno seže njegov krempelj po njej. Ze se obrne in hoče s plenom nazaj v avto, kar mu nekdo nalašč pod-stavi nogo, Bateson se presenečen spodtakne, nekdo mu iztrga dragoceno torbico iz rok in Bateson neizmerno začuden čuti roko, ki seže v njegov levi prsni žep. Potem sliši brnenje avtomobila, ki se oddalji v megli. V tistem hipu se je črnobradi gospod že izkopal iz prevrnjenega fijakerja in se vrgel s hripavim krikom na Batesona. V prihodnji sekundi je tudi cabov voznik na nogah in napade Batesona od zadaj, pri tem pa s tenkim glasom vpije po policiji. Megla se dvigne še nekoliko in pokaže prihitevšim stražnikom prevrnien cab, eleganten avto, ki je zavozil med njegova ko!e«a, in dva gospoda, ki se borita s tretjim. črnobradi gospod se hropeč predstavi: John Walters, podravna-telj fiiijalke London and Liverpool-bank v Putneyju, in poroča v kratkih besedah, kai se je zgodilo. Kakor običajno, je tudi ta petek predpoldne odšel iz svoje fiiijalke v glavni bančni kontor na Ludgate cirku, da popolni blagajno in odda svoj raport. Tako se dogaja redno dvakrat na teden in kakor vedno, je tudi danes vzel običajni cab. ker velja ta voz splošno kot najbolj varen in vzbuja najmanj pozornosti. Na- enkrat pa je neki avto od zadaj treščil v njegov cab, in ko je stal Wal< ters zopet na nogah, je našel tega gospoda, ki je očividno lastnik avtomobila, ni pa več našel svoje torbice, v kateri je bilo 75 tisoč funtov, polovica v zlatu, polovica v dobrih bančnih papirjih. Osumljeni gospod Bateson ga prekine in zagotavlja kar najbolj energično, da je nedolžea. Vkljub svojim protestom mora K najbližji policijski stražnici. Tam se ves prizor še enkrat ponovi. Gospod Bateson prisega, da je nedolžen, se izgovarja na meglo in se sklicuje na svojega velikega brata v Bond Streetu. Policija ne ve, komu bi verjela. in nekaj trenutkov izgleda, kakor da bo Bateson odnesel pete. Pfuj, Filip Collin, to ni bilo spretno! Ali naj odide grdi zločinec zasluženi kazni? Ti se zadovoljuješ s tem, da imaš zopet svojih sedemde-settisoč kron in zelo bogate obresti? To ni tebe vredno, Filipe moj! Toda stoj! „Preiščite osumljenca!" ukaže policijski načelnik, in gospod Bate-son se da vizitirati mirno in v polni zavesti svoje bele nedolžnosti. Žepni nožek, etui za manikiro, ključki se zlože iz njegovega žepa na mizo, žepni robčki, drobiž, nalivpero in še neodposlano že zaprto pismo. Ba. teson se že smehlja zmagoslavno. Samo en žep še manjka, levi prsni žep, in glej, v njem je portfeli iz krokodilove kože. „Halo!" vzklikne Bateson in obte. di. „Kaj pa je to? To ni moja list niča!" (Dalje prihodnjič.) [Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. JeTenc. Koncert ta *°'u ▼ kavarni Egta. in fietrtek 559 2—2 rnncbi nor dober še "i"1. 80 liUVanl jliSa, cono proda. — Naslov t upravuištvu «Jutra». 558 Ropi se taSfea, santa. Naslov se izve v npramištvu «Jutr&». pri svojih naročilih oglase v dnevniku „Jutru"! t vrtom, hlevom, šupo itd. v bližini mesta, Ba jako lepem prostoru. — Proda so tudi W> cesti za štiri stavbišea. Cena jako ugodna. Kje, pove uprava «Jutra». 549 2—2 Idor si lell noijasUl prlsioega la mmi v [ 289 oaj se blagajsli psstaliii Ms: m hoSola trgovina z sinom nts fenpli in droo pi Mi DarM v 36-27 Iv. Jax in sin Dunajska e. LJubljana. Šivalni stroji is stroji za pletznle. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezeile poitels Mačno. Pisalni stroji „Adler" Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovarn: Durkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene. 10—4 Obl. konces. informačni zavod ■ * »IHJfU HWWWi|Hll ■■ Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, dobavlja vse kreditne in privatne informar cije v to- in inozemstva. V abonementu ter posamezno, cene zmerne. 10 15 Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kai kupiti Kdor išče službe itd. 9 — inseriraj v Jutru" I trpežno izdelane, gornji del iz dobrega usnja, izdeluje Čevljarska zadruga Vrbovec pri Mozirju. Zahtevajte cenik! 638 5-3 aj 53 a> o> C >CJ S3