V središču Podravje • Naturo 2000 se ščiti kot kočevskega medveda

O Strani 8 in 9
«
>	?
= J—>	m
E- £	.77.
-oo O
c	cc
š*~ "D	t—i
£ £	Q
= >	tu
Štajerski
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl
bem
s
ee.

Ptuj, petek, 8. septembra 2023
Letnik LXXVI • št. 70 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
| Ptuj • Napovedano združevanje javnih zavodov razburja javnost
Zniževanje stroškov ali politična odločitev?
POP TV: Prihajajo novi in vračajo se že poznani obrazi
Aktualno Ptuj • Na gradbeno dovoljenje včasih čakajo več kot leto dni
O Stran 2
Politika
Ptuj • Novi direktor KKS je Andrej Čuš
O Stran 6
Kmetijstvo Podravje •
Podcenjenost grozdja je dolgoletna praksa
O Stran 7
Ljudje in dogodki
Slovenija •
Ženska je lahko v Katoliški cerkvi vse, le duhovnica
ne
O Stran 13
Napoved združevanja nekaterihjavnih zavodov je dvignila veliko prahu. Občina namreč namerava Zavod za šport in CID pripojiti k Zavodu za turizem. V začetni fazi bodo prihranili dve direktorski plači, v ki občinski proračun letno olajšata za okrog 100.000 evrov. Direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj meni, daje to pokop ptujskega športa. Več na straneh 8 in 9.

Markovci •
Eni bi se radi zabavali, drugi pa iščejo mir ^
i

o selitvi, zanimiva" postaja Hrvaška
¿///////////////////////////////^^^^
^111	11	i '11»
^ Vlada brez pravega posluha za gospodarstvo • . •	.vt • ;•■■
I X I
2 Štajerski
Aktualno
petek • 8. septembra 2023
Postajališče za avtodome (PZA) v Zabovcih je bilo tudi v letošnji sezoni dobro obiskano, še posebej ob koncih tedna. Zato se včasih zgodi, da zmanjka prostora za vse turiste, ki bi radi preživeli dan ali dva ob ptujskem jezeru. V poletnih mesecih, še zlasti ob vikendih, je tako znotraj postajališča več avtodomov, kot je na voljo parkirnih mest; teh je namreč le sedem, preostali pa parkirajo pač tam, kjer najdejo prostor. Tisti, ki ostanejo zunaj, pa parkirajo na bližnjih zelenicah, kar je za nekatere domačine seveda moteče.
mm
* si m
i.<rm.
nami
Na postajališču za avtodome je trenutno samo sedem polnilnih mest, parkiranih vozil pa precej več.
"—A ~
j a "mr
Za košnjo celotnega Športnega parka, tudi za območje PZA, je zadolženo Športno rekreacijsko društvo Zabovci. Po besedah predsednika Jureta Volgemuta to delo že 24 let opravljajo na prostovoljni bazi. Kot je izpostavil, imajo res kar nekaj težav zaradi nepravilno parkiranih vozil na zelenicah, ker tam ne morejo kositi.
Domačine motijo nepravilno parkirana vozila, avtodomarje pa vikend zabave
Sicer pa Volgemut meni, da je občina postajališče umestila preblizu športnih
igrišč in društvene brunarice, ki jo v petek in soboto oddajajo v najem za organizacijo raznih praznovanj in slavij. Povpraševanje po najemu brunarice je veliko skozi vse leto, še posebej pa čez poletje, zato načeloma ob koncih tedna ni nikoli mirno in tiho. Veselje, petje in glasba v poznih nočnih urah pa so za nekatere avtodomarje, ki so prišli na lokacijo zaradi miru, še posebej moteči. Večine avtodomarjev te zabave ob petkih in sobotah ne motijo, se pa najdejo posamezniki, ki kličejo tudi policijo. Razumeti je sicer treba ene in druge, ki so se slučajno znašli na skupnem prostoru z različnimi interesi oz. nameni.
Težava so tu in tam tudi sanitarije na PZA, ki so namenjene turistom, a jih ob zabavah ob koncih tedna uporabi kakšen gost iz brunarice. Zato so ob petkih in sobotah občasno prostori bolj umazani. Čiščenje sanitarij je v domeni režijskega obrata, ki to opravlja med tednom, ob sobotah pa le po potrebi. Je pa poleti čiščenje pogostejše, zatrjujejo na občini.
Bi lahko PZA »premaknili« bolj proti gozdu?
V Športnem parku Zabovci imajo svojo bazo tudi ribiči, redni obiskovalci so družine z otroki, ki se zadržujejo na igralih ali pa
na novo urejeni pump track stezi. V bližini je izposojevalnica električnih koles, v prihodnjih mesecih nameravajo postaviti še manjše skladišče za čolne. »Večjih težav ali nesoglasij ne zaznavamo, treba se je pač čim bolj prilagajati. Načeloma je dobro poskrbljeno tudi za čiščenje in odvoz smeti. Mogoče bi lahko v prihodnje razmišljali v smeri, da bi postajališče prestavili nekoliko bolj proti gozdu, kjer bi imeli avtodo-marji več miru,« je še dodal Volgemut.
Občina se opisane problematike zaveda, hkrati pa poudarjajo, da so avtodomarji zelo umirjeni in prijetni turisti, ki s svojo prisotnostjo prav nikogar ne motijo. »Na
občini si prizadevamo za razvoj turizma, zato smo še toliko bolj veseli, da je naše postajališče samo v nekaj letih postalo tako prepoznavno in priljubljeno. K nam pridejo turisti iz celotne EU, in sicer Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Estonije, Litve, Španije, Francije, kar bi nam moralo biti v ponos.«
V prihodnje nameravajo poostriti nadzor nad tem območju, pa tudi nadgraditi sistem vstopa in izstopa na PZA, ki je sicer v upravljanju Javnih služb Ptuj. Občina je v slabih dveh letih z naslova parkirnine in oskrbnih stroškov zbrala okoli 21.000
evrov.
Estera Korošec
Foto: CG
Ptuj, Podravje • Birokracija otežuje in podaljšuje začetek gradnje
Na gradbeno dovoljenje včasih čakajo več kot leto dni
Tudi občine za izvedbo številnih investicij potrebujejo gradbeno dovoljenje. V povprečju za pridobitev potrebujejo dobrih pet mesecev. Najdlje, leto in pol, so čakali rešitev vloge za ureditev brvi čez Studenčnico, pri Pomaranči.
Časovnica pridobivanja gradbenega dovoljenja za občinske investicije je odvisna od več dejavnikov. Med drugim od zahtevnosti objekta, potrebnih soglasij, služnosti, stavbne pravice in podobno. Najhitreje so obdelane vloge za nezahtevne objekte, v povprečju je občina na izdajo gradbenega dovoljenja čakala manj kot tri mesece. V zadnjem času so ga potrebovali za naslednje nezahtevne objekte: sanitarije na avtobusni postaji, skate park, utrjeno nasutje v Kraigherjevi ulici, nadstrešnico v Podvincih in športni park pri Roku. V vseh primerih so bile rešene hitro, med 2 in 3,5 meseca. Pridobivali pa so gradbena dovoljenja še za številne druge, zahtevnejše projekte, čas reševanja pa je zelo različen.
Za Staro steklarsko so gradbeno dovoljenje pridobili v pičlih dveh mesecih. Za brv pri Studenčnici pa so po vseh dopolnitvah gradbeno dovoljenje izdali šele po letu in pol. Tudi pri stanovanjskem bloku z neprofitnimi stanovanji na Potrčevi cesti ni šlo gladko. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano marca letos, 13 mesecev po tem, ko so oddali vlogo. V tem primeru je do zaostanka prišlo tudi zaradi pritožb. Pogosto na daljše časovne intervale pri pridobivanju gradbenega dovoljenja vpliva tudi pridobivanje služnosti, stavbne pravice ...
Veliko dela z birokracijo, preden se stroji poženejo
V nekaterih primerih je prvi pogoj za gradnjo lokacijska informacija. V lanskem letu je Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja (SOU SP) za območje Mestne občine Ptuj rešila 876 vlog. Podobne številke pričakujejo tudi v tekočem letu, v prvi polovici leta so jih rešili že 423.
Pred začetkom gradnje je pogosto potreben še cel kup drugih
dokumentov, soglasij ... »Pridobitev lokacijske informacije z razširjenimi podatki je šele eden od prvih postopkov, ki jih je treba izvesti pred začetkom gradnje. Če želijo lastniki zemljišč spremeniti meje svoje parcele, ki je na območju stavbnih zemljišč, morajo geodeti pri parceliranju upoštevati pogoje, določene v veljavnem prostorskem aktu. Na SOU SP se na podlagi vloge geodeta ali lastnika zemljišča preverja skladnost predlagane spremembe meje z določili veljav-
nega prostorskega akta. Če ugotovimo skladnost, izdamo soglasje za spremembo meje, v nasprotnem primeru predlagano spreminjanje meje parcele zavrnemo z odločbo,« pojasnijo na SOU SP. Lani je bilo na območju mestne občine Ptuj izdanih 105 soglasij za spreminjanje meje parcele, v prvem polletju letošnjega leta pa 54. Rešujejo tudi vloge za izdajo projektnih pogojev. Ko je dokumentacija izdelana, mora investitor podati še vlogo za mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti. »Mnenje je zahtevano za vse postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki jih
Foto: arhiv M24
Ogromno dela za upravne enote
Na Upravni enoti Ptuj so lani vložili 1.106 vlog, od tega 293 za zahtevne in manj zahtevne objekte, 396 za nezahtevne objekte, 115 za izdajo dovoljenj za objekt daljšega obstoja in 302 vlogi za izdajo domneve o izdanem gradbenem in uporabnem dovoljenju. V teh številkah niso zajeti drugi upravni postopki, kijih vodijo v oddelku za okolje in prostor. Skupaj s temi je bilo lani na omenjenem oddelku oddanih 1.971 vlog, od tega rešenih 70 %. Na gradbeno dovoljenje se v povprečju čaka približno pol leta.
Časovnica pridobivanja gradbenega dovoljenja je odvisna od več dejavnikov; trajanje oz. čakanje na izdajo omenjenega dovoljenja je v povprečju slabega pol leta, v izjemnih primerih pa tudi krepko čez leto dni.
vodi upravna enota, izda oziroma potrdi pa ga lahko samo občinski urbanist. V letu 2022 je bilo na SOU SP za območje mestne občine Ptuj izdanih devet projektnih pogojev in 218 mnenj o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti, v prvem polletju 2023 pa so bili izdani trije projektni pogoji in 122 mnenj,« podatke predstavljajo na SOU SP.
Od junija lani zakonodaja občinam nalaga tudi presojo o skla-
dnosti posegov v prostor s prostorskimi izvedbenimi akti občine v primeru, ko gre za postavitev začasnega skladiščnega objekta in izvedbo manjše rekonstrukcije, z novim letom bo to potrebno tudi za enostavne objekte, ki so stavba.
Pot do tega, da se stroji poženejo, tako v primeru, ko gre za zasebne investicije kot občinske ali državne, še zdaleč ni lahka. Birokratski postopki pa so žal prepogosto zapleteni in dolgotrajni.
Dženana Kmetec
Foto: CG
petek • S. septembra 2023
Aktualno
Štajerski	Z
Spodnje Podravje • Slab izkupiček regije na razpisih za turizem in šport
Rezultati, da bi se človek razjokal
Ministrstvo za gospodarstvo je pred dnevi razgrnilo seznam projektov v panogi turizma, ki jih bodo financirali s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Med projekti ni niti enega ptujskega, čeprav mesto neizmerno veliko stavi na razvoj turistične dejavnosti in njen donos. V celi regiji Spodnje Podravje, ki obsega območje 19 občin, je uspelo sredstva pridobiti le turistični kmetiji Glavinič iz Miklavža pri Ormožu.
Glaviničevi bodo širili dejavnost, prijavili so 1,8 milijona evrov vreden projekt, država jim bo sofinancirala polovico omenjene vrednosti, torej 900.000 evrov. Ministrstvo je sicer skupno za 58 projektov razdelilo 57 milijonov evrov, tokratna podpora je namenjena obnovi ali novogradnji turističnih namestitev. Pri 25 projektih gre za novogradnje, 33 projektov so obnove obstoječih turističnih kapacitet. Med projekti je podprtih največ hotelov (20), sledijo penzio-ni (17), glampingi (12), gostišča (6) in turistične kmetije (3). "Slovenski turizem bo s tem razpisom pridobil nekaj manj kot 1.200 novih visoko-kakovostnih nastanitvenih enot v hotelih, motelih, penzionih, kam-pih, glampingih in turističnih kmetijah. Vse te namestitve prinašajo višjo dodano vrednost ne samo za podjetja, ampak s tem tudi za zaposlene, lokalno okolje in celoten turizem. Obenem bodo projekti visoko energetsko učinkoviti in s tem prispevali k trajnostnemu razvoju," je ob predstavitvi rezultatov razpisa povedal minister za gospodarstvo Matjaž Han. Poudaril je tudi, da se po več končanih razpisih v lanskem in letošnjem letu začenja eden največjih investicijskih
15 vlog bi še lahko odobrili
Na razpis gospodarskega ministrstva za vlaganja v nastanitvene kapacitete je skupno prispelo 98 vlog, med njimi jih ima zaenkrat zeleno luč za sofinanciranje 58. Potencialno bi lahko odobrili še 15 projektov, so povedali na ministrstvu in dodali: „V trenutku objave seznama odobrenih vlog še nismo odločili o 15 vlogah, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in so dosegle minimalni prag točk, a smo se odločili za dodatna preverjanja, če bi bili vlagatelji pripravljeni sprejeti nižje sofinanciranje, kot je vrednost zaprošenega. Skupno gre za okvirno 800.000 evrov, kijih ministrstvo opcijsko lahko ponudi prvemu naslednjemu po točkah najboljšemu projektu na vsakem izmed sklopov razpisa. Odločanje o teh vlogah ne vpliva na izid preostalih skupin vlog (pozitivnih ter negativnih, izdanih zaradi formalne nepopolnosti, neizpolnjevanja pogojev in zahtev razpisa ter umika vloge)."
ciklov v slovenskem turizmu. „Na vseh treh javnih razpisih smo lani in letos s sofinanciranjem v višini 142 milijonov evrov evropskih in javnih sredstev podprli skupaj 136 projektov ter s tem spodbudili investicije v slovenskem turizmu v skupni višini 359 milijonov evrov. Gre za sredstva iz skladov za okrevanje in odpornost ter React EU in sredstva državnega proračuna. Trenutno je še odprt javni razpis za Zelene sheme v višini enega milijona evrov, v 2024 in 2025 bomo objavili dva javna razpisa iz nove
Spodnjepodravska regija je iz treh razpisov gospodarskega ministrstva za podporo turizmu in športu odnesla silno slab izkupiček. Od skupno razpisanih 80 milijonov evrov bo v Spodnje Podravje prišlo 2,5 milijona evrov; od tega zneska je najvišji delež uspelo pridobiti zasebniku. Občine so v okolje pripeljale drobtinice, vsega skupaj niti 700.000 evrov, kar je manj kot odstotek razpoložljivega denarja.
kohezijske ovojnice v višini 22 milijonov evrov. Ta dva razpisa bosta predvidoma namenjena za razvoj turizma v turističnih destinacijah ter razvoj turističnih atrakcij in produktov, povezanih z objekti kulturne dediščine."
Prekmurcem lahko samo čestitamo!
Medtem ko v mestu Ptuj in okolici po zadnjem razpisu ni predvidena prav nobena investicija, čeprav bi jih že skoraj potrebovali kot kisik
Vinski raj Glavinič leži na ekološki kmetiji na Vinskem Vrbu v Miklavžu pri Ormožu, kjer se je Marko Glavinič na domačem posestvu, v objemu narave in miru, pred dvema letoma lotil izgradnje turističnega resorta, ki ga je lani tudi uradno odprl. Letos mu je uspelo na razpisu pridobiti še 900.000 evrov.
za življenje, se sosedom na drugi strani Mure lahko krepko nasmiha. Obnavljali in gradili bodo kot po tekočem traku. S prijavami na razpisu je uspelo devetim investitorjem, ki so v regijo pripeljali dobrih deset milijonov evrov evropskega oziroma državnega denarja. Obnavljali bodo nastanitvene objekte v Termah Vivat in butičnem penzio-nu RG Radgonske gorice. Na novo bodo uredili štiri glampinge, Terme Banovci bodo zgradile prizidek k hotelu Narcisa, v Tešanovcih bo zraslo gostišče z nastanitvijo Zlato polje. Zeleno luč je dobil projekt Nindri indri nature Retreat. Pomur-cem lahko samo čestitamo.
Dobro so se na razpisu odrezali tudi koroški turistični ponudniki, enako gorenjski. Nekaj denarja gre v Brda in goriški konec, Posočje, centralni del Slovenije, na Pohorje in v Maribor. Zanimivo, med projekti ni niti enega s slovenske Obale.
Tudi na drugih razpisih
•VI t	v •
nic kaj uspesni
Gospodarsko ministrstvo je to poletje med drugim naznanilo še rezultate razpisov za turistično in
Za smučarske centre do osem milijonov sofinancerskih evrov
Medtem ko je bilo na zadnjem razpisu NOO za turizem možno pridobiti najvišji sofinancerski znesek 1,8 milijona evrov, pa sta država in EU bistveno bolj odprli denarnico za projekte, kijih bosta financirali iz sklada React EU. Po tem razpisu sofinancerski deleži javnih sredstev dosegajo osem milijonov evrov, res pa je, da seje denar razdelil med manj prijaviteljev (20 projektov). Skupaj je bilo po razpisu na voljo okoli 69 milijonov evrov, denar je namenjen vlaganjem v gorske turistične destinacije - za žičnice in nočitvene kapacitete. Med prejemniki sredstev iz programa React EU je s podravskega konca RTC Jakec Trije kralji, ki bo gradil novo štirisedežno žičnico, za kar bo prejel tri milijone evrov. Osem milijonov evrov je prejelo podjetje Unitur za park Mašinžaga na Rogli, šest milijonov pa Javno podjetje Marprom za naložbe na Arehu. Denar so sicer dobile tudi znane destinacije, med njimi Kope, Velika Planina, Krvavec, Golte, Kranjska Gora, Cerkno, Bovec in drugi.
športno infrastrukturo. Tudi na teh dveh razpisih se spodnjepodra-vski konec ni kaj prida izkazal. Še najuspešnejša je bila s projektom muzeja rimske zgodovine občina Hajdina, ki ima odobrenih 335.000 evrov sofinancerskega deleža. Mestna občina Ptuj bo za prenovo zunanje osvetlitve gradu, Mestne-
ga stolpa in Miheličeve galerije prejela 125.000 evrov. Na razpisu za športno infrastrukturo je uspelo občinam Gorišnica (100.000 evrov za večnamensko dvorano), Središče ob Dravi (50.000 evrov za sanitarije v šolski telovadnici) in Ptuj (43.000 evrov za skate park).
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: MH
Ptuj • Občani nezadovoljni s pokopališko dejavnostjo
Očitki o neurejenosti pokopališča
Pokopališče kot prostor zaradi svoje namembnosti zahteva posebno pieteto. Eden izmed ptujskih mestnih svetnikov je opozoril, da novo rogozniško pokopališče ni zmeraj tako urejeno, kot bi lahko oziroma moralo biti.
I^H ___
-i ..-I" - --"	-■ ■ " " ■ Vt«S- ; • -— -r
■ . . j. * : t
Foto: CG
Iljevec je pred časom opozoril tudi na neprimerno urejen prostor za raztros pepela in pomagal pri kreiranju novega.
Na območju mestne občine Ptuj so tri pokopališča, na Volkmerjevi cesti, kjer so ga pred nekaj leti preuredili v spominski park. Zraven tega sta v Rogoznici locirani še dve, staro in novo. Zadnja velika investicija na novem Rogozniškem pokopališču je izgradnja nove vežice, vredna dober milijon evrov. Ta je bila nujno potrebna, a mestni svetnik Alen Iljevec kljub temu izpostavlja nekatere pomanjkljivosti pri upravljanju s pokopališčem: »Občani so podali številne pripombe nad pokopališčem. Zanemarjen je prostor okrog vodnjakov, uma-
zana so stranišča, vodovodne pipe delajo, kot da so stare že 20 let in več, trava je nepokošena ...«
Kar nekaj pripomb je slišal tudi glede delovnega časa pisarne. Mnogi svojci pokojnikov naj bi se znašli pred zaprtimi vrati, ko pridejo urejat vse potrebno za pogreb. »Premalo je pietete do pokojnika,« opozarja Iljevec.
V podjetju Javne službe Ptuj, ki skrbi za urejanje pokopališč, zatrjujejo, da se trudijo po najboljših močeh za redno vzdrževanje površin in prostorov pokopališča: »Vodnjake in sanitarije čistimo re-
dno, je pa treba poudariti, da so za red in čistočo odgovorni tudi obiskovalci. Pisarna za stranke je odprta vsak dan med 8. in 14. uro, predhodno se je treba naročiti. Zaposleni so takrat na voljo svojcem umrlih za ureditev vseh postopkov in se zmeraj trudijo za izkazovanje primerne pietete. So pa svojci v takšnih težkih trenutkih bolj ranljivi. Zato bomo pieteti namenili še več pozornosti.« Kar se tiče košnje poudarjajo, so odvisni od vremena, trudijo pa se vzdrževati urejeno podobo tega območja.
Dženana Kmetec
4 Štajerski
Podravje
petek • 8. septembra 2023
Majšperk • Občina z veliko manj denarja od države in EU
Zadolžili se bodo za 800.000 evrov
Majšperški občinski svet je soglasno potrdil drugi rebalans proračuna za leto 2023, kljub temu da ta predvideva zadolževanje v višini 800.000 evrov. Župan Sašo Kodrič je sicer poudaril, da bo dejanski znesek najverjetneje kaj nižji. Veliko bo namreč odvisno od finančne situacije v naslednjih mesecih oz. realizacije projektov.
Glavni razlog za zadolževanje je zmanjšanje državnih in evropskih sredstev, in sicer z 1,5 milijona evrov na dobrih 800.000 evrov. Večino tega denarja bi se v občinski proračun nateklo preko razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za izgradnjo kompetenčnega centra. Žal pa naložba, ki se je začela že v lanskem letu, ni ustrezala merilom omenjenega razpisa, zato je vse skupaj padlo v vodo. Glavna težava je bila v tem, da je večji del investicije namenjen kulturni in ne podjetniški dejavnosti, kar je bilo natančno opredeljeno že v gradbenem dovoljenju. »Upali smo na uspeh in računali na slabih 700.000 evrov. Če bi uspeli, bi se najverjetneje lahko izognili zadolževanju,« je povedal Kodrič in dodal, da morajo še dodatnih 200.000 evrov planirati za izvedbo kolesarke. Prav tako se je za 100.000 evrov zvišal strošek izvajanja predšolske vzgoje. Svetnik Zlatko Žnidar je ob tem izpostavil, da to ne pomeni, da projekt ni bil dobro zastavljen, samo primernega razpisa zanj ni bilo. Temu je pritrdil tudi župan Kodrič in dodal še, da je trenutno občina že zadolžena za okoli 450.000 evrov, kar znese okoli 100 evrov na prebivalca. Ob najetju novega kredita se bo ta znesek zvišal na okoli 300 evrov
Občina Majšperk je v minulih dneh podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj, ki bo v jesenskih mesecih začelo utrjevati okoli dva hektarja veliko zemljišče (izkop, nasutje). Gre za novo naselje preko trgovine Jager, kjer namerava občina postaviti tudi manjši dom starostnikov (Center integrirane domske oskrbe). Vrednost investicije je 155.000 evrov z DDV, na razpis pa seje prijavil samo en ponudnik. Drugo leto se bo začela še druga faza, v okviru katere načrtujejo izvedbo vodovoda in kanalizacije ter ureditev meteornih vod.
na prebivalca: »Zadolževanje je neprijetna zadeva, vendar je v trenutni situaciji nujno potrebna za izvedbo vseh načrtovanih investicij, kar bo posledično vplivalo na nadaljnji razvoj in boljšo kakovost življenja naših občanov.«
Prihodki se znižujejo na šest milijonov evrov
V povprečju so sicer slovenske občine zadolžene med 800 in 900 evri, nekatere
Majšperški svetniki so soglasno potrdili predlagani rebalans proračuna za leto 2023.
pa tudi več tisoč evrov na prebivalca. Sicer pa se z rebalansom zmanjšujejo predvideni prihodki s 6,7 na okoli 6 milijonov evrov. To razliko bo torej občina pokrila z zadolževanjem. Na drugi strani pa se odhodki povečujejo s 7,5 na 7,8 milijona evrov. »Že-
lim si, da bi se zadolžili v čim manjši obliki. Na nekaterih postavkah so že prihranki in optimizacija,« je še dodal svetnik Kristijan Lovrenčič. Podobnega mnenja je tudi Žni-dar, ki je predlagal, da bi poskušali čim več investicij izpeljati tako, da bi račune lahko
poravnali šele v naslednjem letu. Tako bi lahko najeli manjši kredit, ki bi posledično pomenil tudi manjše stroške za občino. Je pa res, da bi na ta način nekoliko bolj obremenili proračun za leto 2024.
Estera Korošec
Foto: EK
Ptuj • Na razpisu na voljo 20.000 evrov
Občina sofinancira male čistilne naprave
V zadnjih letih je bilo na področju širitve kanalizacijskega omrežja izvedenih veliko investicij. Še vedno pa ostajajo mnoge sive lise, kjer tega ni mogoče urediti.
Upravičenci lahko dobijo za malo čistilno napravo do maksimalno 1.500 evrov.
Mestna občina Ptuj - tako kot številne druge občine v Spodnjem Podravju - zato za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav ter sofinanciranje internih črpališč ponuja sofinanciranje. Za to postavko je zagotovljenih 20.000 evrov proračunskih sredstev.
Za občinski denar za ta namen lahko zaprosijo fizične osebe, ki ne opravljajo poslovne dejavnosti ter so lastniki stanovanjskih objektov na območju mestne občine Ptuj. Pogoj je, da so kupili ter vgradili malo komunalno čistilno napravo v zadnjih treh letih.
Do sredstev niso upravičeni na območju aglomeracij, kjer je že zgrajena ali se planira izgradnja javne kanalizacije. Maksimalna višina dodeljenih sredstev znaša 50 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.500 evrov na stanovanjski objekt. Razpis je odprt do 11. septembra.
DK
Ptuj • CID in PeTV že na novi lokaciji
Stara steklarska se počasi polni
Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID) in Ptujska televizija PeTV sta se preselila v nove prostore Stare steklarske v Ulico Tomaža Šalamuna. Objekt se počasi, a vztrajno polni z mladostniško energijo in kreativo.
Kar 22 let je CID Ptuj deloval na Osojni-kovi cesti. Kljub nekaj pomislekom in dilemam, ki so jih imeli ob spoznanju, da se selijo v nove prostore, so danes s to odločitvijo vodstva občine zadovoljni. Z novim šolskim letom so na novo lokacijo preselili vse programe, ki jih izvajajo. Objekt je sodobno in lično urejen, na dostopni lokaciji sredi mesta. »Prav je, da se prostori Stare steklarske zapolnijo, temu tudi služijo. Selitev je bila z mojega vidika dobra odločitev,« pravi Benjamin Panikvar, trenutni vodja oz. poslovodni organ CID Ptuj.
Tudi Ptujska televizija PeTV je sredi avgusta zasedla prostore, ki so jim jih v tej stavbi namenili. Urednik Miha Masten
pravi, da se počutijo odlično, dobili so večje prostore, kjer so tudi bolj gotovi, saj gre za občinsko stavbo, medtem ko so bili doslej v najemu zasebnika. Na stari lokaciji so se počutili dobro, tudi tam večjih težav niso imeli, saj Furstova hiša prav tako kot Stara steklarska združuje mladostniško kreativo. Je pa nov objekt seveda lepši, bolj svetel, prostoren, z urejeno okolico. »Na Ptujski televiziji PeTV smo trije redno zaposleni, pomaga nam tudi en pogodbenik. Tako kot doslej se bomo tudi v prihodnje trudili delati dober program, nova lokacija je seveda dodatna spodbuda,« pravi Masten.
Dženana Kmetec
CID ostaja brez direktorja
V začetku letošnjega leta so imeli v CID Ptuj kar nekaj težav, najprej z iskanjem novega direktorja, nato pa še z odstopom sveta zavoda. Svet je sicer bil konstituiran, direktorja s polnimi pooblastili pa še vedno niso izbrali. Funkcijo poslovodnega organa je vodstvo občine zaupalo vodji financ na MO Ptuj Benjaminu Panikvarju.
Trenutno svet deluje v sestavi: Boštjan Lukman, Lucija Sevšek, ■Vito Orešek, Vladimir Koritnik, "Nina Milošič, Ines Cigula in Matej Siebenreich.
PeTV in CID sta že na novi lokaciji. Del prostorov je namenjen tudi društvom in mladim, ki se lahko tam družijo, ustvarjajo .
Foto: PN
Foto: PGD Talum
petek • S. septembra 2023
Gospodarstvo
Štajerski	S
Podravje, Slovenija • Vlada brez pravega posluha za gospodarstvo
Podjetja razmišljajo o selitvi, zanimiva postaja Hrvaška
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) Aleksandra Podgornik ocenjuje, da gospodarstvo vse od začetka koronskega obdobja nenehno slalomira v iskanju najoptimalnejših rešitev poslovanja. Turbulence so postale Pomoč prizadetim V poplavah stalnica Je poudarila.
„Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih preživljalo izjemno turbulentno obdobje. Dejstvo je, da se še vedno dnevno srečuje s posledicami kontinuiranih kriz, od kovida, vojne v Ukrajini, energetske krize, dragih energentov, krize dobavnih poti, surovinske in energetske draginje, sedaj je tukaj še kriza zaradi naravne katastrofe - poplav. Ko k temu dodamo iz dneva v dan bolj pereč problem pomanjkanja delovne sile, ki močno vpliva na poslovanje in realizacijo načrtov podjetij, je slika slovenskega gospodarstva izjemno težka. Marsikatero podjetje je zaradi pomanjkanja delovne sile, predvsem v gostinstvu in turizmu, že zaprlo svoja vrata. Nekatera pa iz drugih razlogov selijo proizvodnjo v tujino. Pri tem izstopa neustrezno urejeno področje izvajanja čezmejnih storitev, se pravi delo v tujini. Podjetja, ki opravljajo dejavnost v tujini, letno v proračun prispevajo okoli io-odstotni delež, a jih nova zakonska ureditev sili, da dejavnost selijo v tujino, predvsem Hrvaško, kjer so pogoji za razvoj podjetja in zaposlene prijaznejši," je navedla Podgornikova.
Delo v tujini v slovenski BDP prispeva skoraj 10 odstotkov
„Že več kot leto dni apeliramo na državo, da sprejeme zakone v dobrobit podjetij in rasti BDP. Eno od področij, ki potrebuje prevetritev zakonskih okvirjev, je prav izvajanje čezmejnih storitev, a ne na
Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ: „Ko pogledamo gospodarsko aktivnost skozi realne številke, vidimo, da je gospodarska klima daleč od rožnate."
način, kot je to predvideno. Zaradi neupoštevanja predlogov gospodarstva bo država že v kratkem beležila zmanjšan priliv v državni proračun, podjetja selijo dejavnost v tujino, kjer je zakonodaja stimu-lativnejša. Med njimi je Hrvaška. Po izračunih profesorja Jožeta Damijana se bodo prilivi v proračun zaradi neustrezne ureditve področja opravljanja čezmejnih storitev zmanjšali, poleg tega bodo tudi delavci prikrajšani za višjo plačo," opozarja sogovornica in dodaja: „Lani so izvozniki v dejavnostih gradbeništva, tehničnih storitev in transporta (GTT) ustvarili za 2,4 milijarde evrov presežka izvoza. Podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo GTT-storitve, so v slovenski BDP prispevala skoraj io-odstotni delež oziroma 5,6 milijarde evrov. Spremembe Zakona o opravljanju čezmejnih storitev so realna gro-
žnja, da se bo slovenski izvoz iz naslova GTT-storitev, ki predstavlja 5i odstotkov izvoza vseh storitev, občutno zmanjšal, ugotavlja profesor Damijan."
Po besedah Podgornikove so v zbornici več kot leto dni porabili za to, da so državi v okviru Ekonom-sko-socialnega sveta predstavljali rešitve, ki bi bile ugodnejše tako za državni proračun, podjetja in zaposlene. „Kljub številnim strokovnim argumentom in študijam
je obveljala rešitev, zaradi katere podjetja že selijo svojo dejavnost izven Slovenije," je jasna direktorica ŠGZ.
Podjetja že tudi na robu preživetja
„Statistični urad je pravkar predstavil aktualne podatke o gospodarski klimi v Sloveniji in rasti BDP. Slovenski BDP se je lani po prvi letni oceni realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je dosedanja napoved govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od napovedi, pa tudi krepko počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v 2021. Ekonomist Bogomir Kovač te podatke ocenjuje kot »škandalozne«. Člani ŠGZ se prav tako kot vsa podjetja v državi vsak dan borijo za rast, žal je v zadnjem času tudi vedno več takih, ki se borijo za preživetje. Gospodarstveniki nas dnevno opozarjajo, da nedorečena gospodarska politika in ukrepi, ki niso v podporo gospodarski rasti in so povsem brez posluha za rast podjetij, onemogočajo razvoj podjetij v Sloveniji," je opozorila Aleksandra Podgornik.
Vremenska ujma, kije pred mesecem dni razdejala četrtino države, je gospodarstvu prizadejala velike rane. V ŠGZ so se klicu na pomoč odzvali hitro in učinkovito. „Vzpostavili smo platformo, kjer so podjetja lahko neposredno vzpostavila stik s tistimi, ki so potrebovali pomoč. Platforma seje izkazala za uspešno in še vedno deluje. V okviru razglasitve nagrad Štajerski gospodarski oskarji bomo izvedli tudi dražbo likovnih del na temo Mladi in gospodarstvo. Celoten izkupiček dražbe bomo podarili za prizadete v poplavah."
Vprašanje, kako bomo izvedli delovne sobote
Podgornikova je komentirala aktualni vladni ukrep za pomoč prizadetim - delovne sobote. „V ŠGZ smo že takrat, ko je vlada 14. avgust razglasila za dela prost dan, apelirali na vlado, da ukrep bolj domisli in ga za vse vpletene zastavi učinkoviteje. Predlagali smo, da bi namesto dela prostega dne uvedli dodatni delovni dan in bi se plačilo za ta dan namenilo za pomoč prizadetim, država pa bi se odpovedala davkom in prispevkom iz naslova plač. Tako bi dosegli, da bi lahko veliko večje število delovno aktivnih državljanov dejansko solidarnostno pomagalo pomoči potrebnim, pomoč bi bila učinkovitejša in ne bi dodatno obremenjevala podjetij in že tako obremenjenega in v vseh krizah prizadetega gospodarstva.
Žal vlada ni prisluhnila našim apelom. Tudi v primeru delovnih sobot in obveznega prispevka, če se delovnih sobot ne oddela, menimo, da ukrep ni dovolj domišljen in bo težko izvedljiv. Pojavlja se namreč vprašanje možne izvedljivosti v vseh panogah. Glede predloga solidarnostne delovne sobote smo na ŠGZ še vedno mnenja, da bi se morala država odpovedati davkom in prispevkom iz tega naslova oziroma bi morala biti osnova za nakazilo bruto dva. Iz obveznega solidarnostnega prispevka bi morali izvzeti podjetja, ki so bila v poplavah prizadeta, menimo pa tudi, da bi bilo na mestu prisluhniti predlogu ŠGZ, s katerim se strinjajo tudi ostala delodajalska združenja, da bi omogočili donacije med podjetji. Interes za tovrstno solidarnost je namreč med podjetji zelo velik."
Mojca Zemljane
Sprememba Zakona o opravljanju čezmejnih storitev nesprejemljiva
Po podatkih ankete, ki jo je opravila ŠGZ, je skoraj polovica podjetij v primeru sprejetja sprememb Zakona o opravljanju čezmejnih storitev najavila selitev proizvodnje v tujino. „Glavnina delavcev, to je 95 odstotkov, tudi ni pripravljena delati v tujini za 14 odstotkov nižjo neto plačo, četudi se jim prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje zvišajo. Žal naši argumenti na Ekonomsko-socialnem svetu niso bili upoštevani," je povedala direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik.
„Žal bi lahko rekli, da so turbulence postale redne in zveste spremljevalke našega gospodarstva. Turbulenc je veliko, nakopičili so se stari nerešeni problemi in vsak dan prihajajo novi," aktualno situacijo v gospodarstvu opisujejo v ŠGZ.
Foto: SGZ
Sp. Podravje • Po daljnovodu še plinovod
Načrti o plinovodu že na mizi
Med Kidričevim in Madžarsko nastaja še ena energetska avtocesta. Prva visokozmogljivostna povezava je daljnovod moči 2 x 400 kV, po katerem je začela elektrika poskusno teči lani poleti. Druga povezava bo plinovod, ki bo primeren tudi za prenos vodika. Slovenija in Madžarska bosta vire financiranja gradnje iskali v blagajni Evropske unije.
Kidričevo bo v prihodnjih letih postalo eno najpomembnejših, če ne celo najpomembnejše energetsko vozlišče v državi. Fotografija je simbolična.
V memorandumu o plinovodu, ki ga bosta državi podpisali naslednji mesec v Budimpešti, bodo dorekli tehnične karakteristike in uskladili zaveze glede oskrbe s plinom, tudi solidarnostne. Nova plinska avtocesta bo povezala Madžarsko, Slovenijo in Italijo, plinovod med Kidričevim in Madžarsko bo zmogljivosti 440 milijonov m3. Vrednost gradnje plinovoda na slovenski strani je ocenjena na 121 milijonov evrov, se pa trenutno izvajajo študije izvedljivosti o možnosti dvosmernega pretoka
plina. Najprej je bilo namreč zamišljeno, da bi plin tekel samo enosmerno, iz Madžarske v Slovenijo. Zdaj delajo na tem, da bi bila povezava dvosmerna, za kar mora slovenska stran zgraditi celoten novi odsek plinovoda med Kidričevim in Pincami v dolžini 75 kilometrov ter povečati zmogljivosti kompresorske infrastrukture v Kidričevem. „Ker ne gre za manjšo prilagoditev, slovenski operater Plinovodi od sredine marca za potrebe preverbe smotrnosti investicije za Slovenijo analizira finančno
in časovno komponento prilagoditve," so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Trasa nove plinovodne povezave bo med drugim tekla skozi Prlekijo in Spodnje Podravje. 38 kilometrov plinovoda bodo gradili od Ljutomera skozi občine Sveti Tomaž, Dornava, Juršinci, Ptuj, Hajdina, Videm in Kidričevo. V Kidričevem bodo predvidoma nadgradili obstoječo kompre-sorsko postajo.
MZ
Foto: CG
6 Štajerski
Politika
petek • 8. septembra 2023
Novi direktor Kabelsko komunikacijskega sistema je Andrej Čuš
Ptuj • Jakolič na občino, Čuš na direktorski stolček
S tem tednom je vodenje Kabelsko komunikacijskega sistema (KKS) na Ptuju prevzel Andrej Čuš. Tudi v prihodnje ostaja aktiven v politiki, tako občinski kot nacionalni.
Direktorja podjetja KKS Ptuj, d. o. o., imenuje skupščina podjetja, mandat traja štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Doslej je to delo opravljal Sebastjan Jakolič, ki je po novem del ekipe Mestne občine Ptuj. Direktorski stolček pa je zasedel prav Čuš, ki je prepričan, da ima dovolj znanja in kompetenc, da bo to delo lahko opravljal dobro: »V svojem poklicnem življenju sem opravljal številne odgovorne in zahtevne naloge, tako na področju politike kot javne uprave in gospodarstva. Tudi v preteklosti sem dobil več pobud, da bi bil aktiven v svojem domačem kraju. Sam pri sebi sem ocenil, da je zdaj primeren trenutek za nove izzive in delo, ki ga ne bo zmanjkalo kar tako. Za to delovno mesto imam vse potrebne kompetence in reference in sem prepričan, da bomo skupaj s partnerji in lokalno skupnostjo izvedli številne projekte in investicije.«
Na področju razvoja telekomunikacijskega omrežja je še veliko potenciala. Čuš se zaveda, da bo treba pospešiti vlaganja, že pri osnovni infrastrukturi. Upa, da bo KKS pod njegovim vodstvom nudil dober
servis in vse napredne tehnologije, bodisi s področja televizije, telefonije ter dostopa do svetovnega spleta, interneta.
Kaj sploh je v osnovi naloga podjetja KKS Ptuj
Na podlagi pogodb med podjetjem KKS Ptuj in podjetjem Telemach Slovenija celotno infrastrukturo upravlja podjetje Telemach, ki ima te pravice do leta 2038. »V tem času redno in sproti skušamo reševati odprte zadeve, skrbimo za wi-fi točke na območju mesta, predvsem pa je veliko dela na področju vzdrževanja in investicij ter vlaganj v sam sistem. Ena takšnih v zadnjem času je, recimo, posodobitev omrežja na območju Kicarja ter Sovretove poti, seveda pa obstaja še kar nekaj območij, ki so potrebna naše pozornosti. Skupaj s Telemachom si namreč želimo, da uporabniki lahko uživajo v vrhunskih storitvah in bogatih vsebinah. Podjetje Telemach se zaveda tudi svoje družbene odgovornosti, zato verjamem, da bo v okviru možnosti s sponzorskimi in donatorskimi storitvami
Andrej Čuš
in sredstvi pomagalo organizatorjem dobrodelnih, kulturnih in športnih aktivnosti ter prireditev javnega pomena v Mestni občini Ptuj.«
V lanskem letu so sočasno z urejanjem druge infrastrukture izvedli izboljšave tudi na področju telekomunikacijskega omrežja: v Novi vasi pri Ptuju, Cesti 8. avgusta, Ulici Vide Alič, Ulici 5. prekomorske in v
Jadranski ulici. Iz kabelskega na optično omrežje so prešli na Jurčičevi in Jadranski ulici, na Poljski cesti ter Novi vasi pri Ptuju. Da bi povečali zanesljivost delovanja omrežja in dviga kakovosti signalov, tudi letos nadaljujejo z vzdrževanjem obstoječega KKS Ptuj omrežja. V teku je zamenjava ojačevalnikov, ki bodo obstoječi signal izboljšali, obenem pa zagotovili informaci-
je o neustreznih kabelskih povezavah. Čuš pravi, da bodo ti podatki osnova za prihodnja vlaganja v tiste predele, ki bodo najbolj potrebni obnove.
Novi direktor ostaja tudi mestni svetnik
Čuš sicer še naprej ostaja aktiven tudi v politiki, tako lokalni kot nacionalni: »Seveda bo treba poskrbeti, da bo v službi vse potekalo tako, kot mora. Na Ptuju imamo zelo aktivno svetniško skupino in veseli me, da smo bili tudi v zadnjem obdobju uspešni z več pobudami in idejami. Bo pa se zato delo znotraj svetniške skupine nekoliko razporedilo med vseh pet svetnikov.«
Takoj po imenovanju so se pojavile dileme o tem, ali je svetnik lahko tudi direktor podjetja, katerega (so)ustanovitelj je Mestna občina Ptuj. Zakon to dovoljuje, kar nekaj primerov je, ko so svetniki opravljali takšne in drugačne vodstvene naloge: Štefan Čelan je bil svetnik in direktor ZRS Bistra Ptuj, Metka Petek Uhan je aktualna svetnica in dolgoletna direktorica ZD Ptuj. Precej je bilo tudi ravnateljev šol, katerih ustanoviteljica je sicer država, a so sočasno opravljali oboje, torej sedeli v mestnem svetu in ravnateljevali.
Dženana Kmetec
Sveta Trojica • Gradnjo novega vrtca prestavili
Lokacija dokazano poplavno varna
Rok za začetek gradnje vrtca ob Trojiškem jezeru so morali podaljšati, saj jim še ni uspelo dokončati kolesarskih poti.
Kot pojasnjuje trojiški župan David Klobasa, morajo finančno najprej zapreti prvi projekt in se šele zatem lotiti novega. »Hkrati peljati dva tako velika projekta, ne gre, finance se navezujejo. Po eni strani je škoda, da se začetek gradnje vrtca prestavlja, po drugi pa je v tem tudi nekaj sreče, kajti cene gradbenega materiala že padajo, kar pomeni, da bomo pri gradnji nekaj denarja prihranili.«
Pridobili vsa soglasja
Gre namreč za ogromen projekt, s katerim bodo v Sveti Trojici pokrili potrebe po vrtčevskem varstvu za več prihodnjih generacij, vrtec pa bo umeščen v prostor med gozdom in Trojiškim jezerom. »Računamo, da bomo še letos začeli pripravljalna dela, nato pa investicijo zaključili v letu 2025. Vredna je približno tri milijone evrov, od katerih imamo 1,2 milijona evrov že zagotovljenega denarja iz državnega proračuna, obetamo pa si tudi subvencijo iz Eko sklada, saj bo vrtec energetsko skoraj povsem samozadosten in unikaten z zeleno pohodno streho.« Na občini so že pridobili vsa soglasja, potrebna za pridobitev gradbenega do-
voljenja, zato ni več nobenega razloga, pravi, da do investicije ne bi prišlo. Poleg tega, dodaja, je lokacija potrjeno varna.«
Parcele za vrtec se voda ni dotaknila
V preteklosti je bilo kar nekaj pomislekov, ali je prostor ob jezeru primeren za vrtec, zlasti na družbenih omrežjih je bilo zaslediti kritike na račun varnosti bodočega vrtca. Namigovanja, da bo kakšen otrok padel v vodo, so iz trte zvita in samo dokazujejo, da tisti, ki to govorijo, ne poznajo standardov, ki jih je treba zagotoviti pri gradnji vrtca. Igralne površine bodo ograjene z varnostno mrežo, pohodna streha oziroma sprehajalna pot pa bo povsem ločena od otrok,« pojasnjuje Klobasa in poudaril: »Ob zadnjih poplavah, ki so letos poleti večkrat prizadele našo občino, pa smo se tudi v praksi prepričali, da je lokacija obenem tudi poplavno varna, kajti prostor, na katerem bo novi vrtec, ni bil v nobenem trenutku poplavljen, zemljišče je ves čas ostalo povsem suho, skratka za resnične so se izkazale vse predhodne študije geologov.«
Senka Dreu
Znesek, ki ga občina namenja za to storitev, pa iz leta v leto narašča, v zadnjih sedmih letih se je podvojil. Vrednost pogodbe za štiri osnovne šole in podružnico je 578.544 z davkom za eno šolsko leto.
Za prevoze učencev osnovne šole s prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka in Center za sluh in govor Maribor je bilo kot edino prijavljeno izbrano podjetje Sonja Glazer, s. p., MST-Lorbek. Vrednost pogodbe znaša 55.539 evrov. Opravljali bodo tudi posebne šolske prevoze v Zavodu za usposabljanje in varstvo Dornava, kar bo MO Ptuj stalo 26.596 evrov za eno šolsko leto.
Stroški šolskih prevozov
I Leto I	Cena v evrih I
2017	303.844
2018	315.592
2019	321.035
2020	269.672
2021	263.339
2022	367.000
2023	578.455
Vir: MO Ptuj
V primerjavi s preteklimi leti je podražitev storitev šolskih prevozov občutna. Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je na zadnji seji dejala, da prav zato razmišljajo tudi o možnosti nakupa lastnega avtobusa (seveda s sofinancerskim deležem države, kar je možno dobiti na razpisih) in zaposlovanju voznikov. Na vprašanje, ali je to še vedno realna in možna varianta, so iz občine odgovorili: »V MO Ptuj preverjamo različne možnosti na tem področju in delamo simulacije.«
Po zakonu ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče od osnovne šole oddaljeno več kot štiri kilometre. Ne glede na oddaljenost prebivališča od osnovne šole pa pripada ta možnost učencem prvega razreda in ostalih razredov osnovne šole, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je na poti v šolo ogrožena njihova varnost. Do brezplačnega prevoza so upravičeni tudi otroci s posebnimi potrebami, če je tako določeno z odločbo o usmeritvi. Učenci, ki obiskujejo šolo zunaj svojega šolskega okoliša, imajo pravico do povračila stroškov v višini, ki bi jim pripadala, če bi obiskovali šolo v okolišu, kjer prebivajo.
Dženana Kmetec
Foto: SD
Še letos naj bi začeli pripravljalna dela za gradnjo novega vrtca ob Trojiškem jezeru.
Ptuj • Arriva bo tudi v prihodnje vozila osnovnošolce n	.vi. •	v..	v
Prevozi šolarjev siromasijo proračun
Okrog 660.000 evrov bodo ptujsko občino stali vsi šolski prevozi v tem šolskem letu. Tudi v prihodnje jih bo za vse osnovne šole na Ptuju, z izjemo šole s prilagojenim programom, opravljalo podjetje Arriva, kije bilo edini ponudnik na razpisu.
Foto: CG
Šolske prevoze uporablja skoraj polovica vseh šolarjev na Ptuju.
petek • 8. septembra 2023
Kmetijstvo
Štajerski	7
Podravje • Vinarji napovedujejo vsaj za petino višje odkupne cene
Odkupne cene v teoriji in praksi se še _ vedflgmočno razlikujejo
Z nekaj zamude seje začela tudi trgatev 2023, ki bo vrhunec doživela v drugi polo vici meseca. Letošnja letina je bila za skrbnike vinske trte zaradi pretečih bolezni in vremenskih neprilik izjemno zahtevna, tako da vinske kleti na našem območju pričakujejo kakovosten, a količinsko povprečen pridelek. Bolj spodbudne so napovedi glede odkupnih cen, ki naj bi bile tudi do 30 % višje od lani, v Ptujski kleti so poudarili, da so letošnje izhodiščne cene najvišje, ki jih je najstarejša klet ponudila vinogradnikom v tem stoletju. Seveda je rast odkupnih cen pričakovana, celo nujna, saj so se v primerjavi s preteklimi leti povečali tudi stroški pridelave.
fk
* M'
1. j. -
Podcenjenost grozdja je dolgoletna
praksa
Modelna cena za pridelavo kilograma grozdja v Podravju v vinogradih, kjer se trta goji v vertikalnih nasadih, se iz leta v leto viša. Agrarni ekonomisti so izračunali, da bi moralo grozdje že leta 2017 doseči ceno okrog evra na kilogram, lani 1,25 evra ter letos 1,35 evra na kilogram. Povprečne odkupne cene so daleč pod teoretičnimi, ki bi zagotovile pokritje stroškov pridelave ter ki vključujejo tudi strošek dela.
Na podcenjenost grozdja že vrsto let opozarja specialist za vinogradništvo in vinogradnik Andrej Rebernišek. »Razlika med modelno ceno kmetijskega inštituta in odkupno ceno je največja ravno pri grozdju, medtem ko pri ostalih kmetijskih proizvodih razhajanje ni tako veliko. Posledično se zaradi prenizkih cen grozdja opušča pridelava ter obnova vinogradov, in dokler ne bo odkupna cena zagotavljala normalnega dohodka, interesa za obnove žal ne bo.« O letini pa je dejal, daje bilo letos nagrajeno vsako delo, ki gaje vinogradnik opravil pri trti. »Tisti, ki so postorili več, imajo načeloma dobre pridelke in tudi kakovost bo zadovoljiva, če ne odlična.«
Ptujska klet bo od vinogradnikov kooperantov, teh je okrog 40, odkupila okrog 1.500 ton grozdja. »Zaradi vlažnosti zraka v času dozorevanja grozdja je bilo nevarnosti za okužbo vinske trte letos več,
a večjih okužb v vinogradih naših vinogradnikov ni zaznati. Če bodo sončni žarki in veter božali grozdje do konca septembra, si lahko obetamo zelo dober vinski letnik,« je dejal Vinko Mandl. O odkupnih ce-
nah pa je povedal, da pri določanju njihove višine upoštevajo več kriterijev, med katerimi je ključen kriterij pravične delitve dohodka od prodaje vina na posamezne faze (vinograd, klet, prodaja in marketing). »Zadnja leta odkupne pogoje in cene usklajujemo s predstavniki naših vinogradnikov. Izhodiščne odkupne cene za grozdje so letos v povprečju višje od lanskih za približno 23 % in so najvišje cene, ki jih je Ptujska klet ponudila vinogradnikom v 21. stoletju oz. za skoraj 50 % višje v primerjavi s cenami izpred 10 let.« Izhodiščne cene - to pomeni najnižje, ki jih bo vinogradnik dobil za letošnjo trgatev, če bo njegovo grozdje doseglo minimalno sladkorno stopnjo - se razlikujejo po sortah in naj bi se gibale med 60 in 80 centov za večino sort. »Velja izpostaviti, da imamo z izbranimi vinogradniki tudi posebne dogovore za polnitve buteljčnih vin višjega cenovnega razreda, za katere bomo plačali do dva evra in pol na trs ob nižjih obremenitvah (okoli en kilogram na trs).«
Kljub napovedani znatno višji odkupni ceni pa je ta še vedno krepko pod izračuni kmetijskega inštituta. Po modelni kalkulaciji agrarnih ekonomistov naj bi bili stroški pridelave kilograma grozdja (zmanjšani za subvencijo) v Podravju okrog 1,35 evra. Vinko Mandl iz Ptujske kleti je odgovoril, da težko komentira to oceno stroškov, saj da ne poznajo vstopnih podatkov za kalkulacijo. »Iz našega zornega kota ima vsak vinograd in vsak vinogradnik svojo kalkulacijo. In stroški so od vinogradnika do vinogradnika različni. Zelo različni.«
P&F: »Dvignili smo vse odkupne cene«
V vinski kleti Puklavec Familiy Wines nameravajo ob lastni pridelavi odkupiti še 1.200 ton grozdja. »Vse odkupne cene smo dvignili, povprečna cena bo od 25 do 30 odstotkov višja kot lani,« so odgovorili iz kleti iz osrčja Ljutomersko--Ormoških goric. O modelni kalkulaciji kmetijskega inštituta pa so dejali, da se jim izračunani stroški na kilogram grozdja zdijo realni, ob tem pa opozorili, da so stroški za pridelavo na terasah še vsaj za 30 % višji. O letini pa so dejali: »Letošnja sezona je res zahtevna in težka, a kljub vsem nevšečnostim upamo,
da bo pri nas kakovostno dobra in količinsko povprečna.«
Na Goriškem tudi do tri evre za kilogram grozdja
Več sreče z vremenom so imeli istrski vinogradniki. »V Istri smo srečni, da so nas letošnja neurja zaobšla in se lahko veselimo tako količinsko kot tudi kakovostno dobrega letnika. Zahvaljujoč strokovnosti in trdemu delu vinogradnikov sta trenutna kakovost in zdravstveno stanje grozdja v naših vinogradih dobra,« je dejal direktor Kleti Koper Borut Fakin. Koprska klet bo letos odkupila približno 650 ton grozdja od 60 kooperantov. »Povprečna cena bo
nekje med 5-10 % višja od lanskoletne. Komentarja na modelni izračun nimamo,« je še odgovoril. Klet Brda pa povezuje kar 360 vinogradniških družin in v običajnih letinah prevzamejo okrog 7.500 ton grozdja. »Letos zaradi posledic toče, ki je odnesla dobro četrtino pridelka, pričakujemo, da bomo od svojih članov prevzeli za dobro četrtino manj pridelka, in sicer okoli 5.500 ton.« O povprečni ceni so dejali, da še ni znana, bo pa zagotovo višja kot lani. »Glede na razmere se bo najbolj povišala pri deficitarnih sortah in višjih kakovostih, kjer cena kilograma grozdja doseže tudi tri evre.«
Mojca Vtič
Promocijsko sporočilo
Vse za šport v Qcentru Ptuj
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru v Puhovi ulici, je vse v znamenju bogate in pestre jeseni. Prvi šolski dnevi so za nami, kmalu pa se bodo začele še športne aktivnosti in treningi. Tudi za to poskrbijo v Qcentru.
V	trgovini Sportsdirect bodo vse, kar potrebujejo za treninge, našli nogometaši vseh generacij, saj so na voljo kakovostni dresi za otroke in odrasle. Tako starši kot otroci dobro veste, da ima vsak šport svoje zakonitosti in zanj potrebujemo ustrezna oblačila in obutev - za vse športe najdete primerno opremo prav v Sportsdirectu. Da dober nogometaš postane odličen, potrebuje dobro opremo-vSpor-tdirectu najdete nogometno opremo priznanih blagovnih znamk Adidas, Nike in drugih. Seveda pa pri njih dobite tudi najboljše nogometne copate, brez katerih si ni mogoče predstavljati pravih treningov in na koncu tudi dobrih nogometnih rezultatov. Sportsdirect pa je seveda prava zakladnica oblačil in opreme tudi za vse druge športne aktivnosti.
V	svetu mode, kjer se trendi hitro spreminjajo, je eden izmed ključnih elementov izražanja osebnega stila edinstven streetwear. Tomas Sport Premium, vaša destinacija za visokokakovostno modno oblačilo, seje specializiral za prodajo streetwear oblačil priznanih blagovnih znamk, kot so Tommy Hilfiger, Calvin Klein, Karl Lagerfeld in
druge. Ponujajo veliko izbiro puloverjev, trenirk, majic, jopic in drugih oblačil, ki vam omogočajo, da svoj osebni slog izrazite na način, ki odseva sodobno svetovljanstvo. Streetwear je več kot le način oblačenja; je kultura, način življenja in izraz posameznikove osebnosti. Pri Tomas Sport Premium se trudijo, da bi zadovoljili potrebe vsakega posameznika. Ekipa je predana zagotavljanju najnovejših trendov in najboljših izdelkov na trgu. Ne glede na to, ali iščete udobne trenirke za vsakdanjo uporabo, trendovski pulover za večerni izhod ali stilsko majico za posebno priložnost, so tu, da vam pomagajo najti popoln kos, ki ustreza vašemu slogu. Trudijo se tudi za odlično storitev strankam, ki vključuje enostavno vračilo in prijazno ekipo, ki vam bo pomagala pri vsakem vprašanju. Tomas Sport Premium je vaša destinacija za kakovostno streetwear modo priznanih blagovnih znamk. Ne glede na vaš slog in okus vam bodo pomagali najti popoln kos. Obiščite jih in izrazite svoj osebni slog s streetwear oblačili visoke kakovosti iz prodajalne Tomas Sport Premium v Qcentru Ptuj.
V Ptujski kleti letos napovedujejo odkup 1.500 ton grozdja.
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
V središču
petek • 8. septembra 2023
Ptuj • Napovedano združevanje javnih zavodov razburja, a očitno postaja realnost
Upravičeno zniževanje stroškov ali politična
Napoved o reorganizaciji oziroma združevanju nekaterihjavnih zavodov je dvignila veliko prahu. Zdaj je že skoraj odločeno: Zavod za šport in Center interesnih dejavnosti bo ptujska občina pripojila k Zavodu za turizem. Čeprav seje o tem šušljalo že nekaj časa, je to postalo dejstvo, o katerem je županja Nuška Gajšek obvestila tudi predstavnike klubov in društev. Nekateri se temu upirajo, sama pa zatrjuje, da kakšnih večjih sprememb zanje ne bo, bodo pa v začetni fazi prihranili dve direktorski plači, ki letno občino staneta okrog sto tisočakov. Direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj pa: »To je pokop ptujskega športa!«
»Takoj po volitvah smo začeli razmišljati o tem. Glede na finančno situacijo je dejstvo, da moramo nekaj ukreniti in poiskati notranje rezerve, ne le v zavodih, pač pa generalno. Naročili smo študijo in preverili tri možne opcije,« pojasni Gajškova. Prva je bila, da organizacijska struktura vseh zavodov ostane nespremenjena, torej tudi stroški, druga, da se kateri izmed zavodov ukine, kar je bilo nesprejemljivo, in tretja pripojitev: »S tem ohraniš vsa pravna nasledstva, vse pogodbe, zaposleni ohranijo pravice, projekti, ki so v teku, se zgolj prenesejo. V tem koraku se torej nič drastičnega ne spremeni, razen, da se direktorjema teh dveh
zavodov, ki ju priključujemo, zaključi mandat.«
Center interesnih dejavnosti Ptuj je tako že nekaj mesecev brez direktorja, uradno ga vodi Benjamin Panikvar, zaposlen na ptujski občini. Brez zaposlitve pa ostaja, če bo seveda tak scenarij izpeljan do konca, Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj.
Sklep o pripojitvi bodo obravnavali na naslednji seji
Zavod za turizem kot krovni zavod, h kateremu bodo pripojili mladinsko dejavnost in šport, so po besedah županje izbrali zato,
Kdo bo vodil »super zavod«?
»Ko damo ljudi in denar na kup, bomo po reorganizaciji iz tega lahko naredili več. Stojim za temi besedami,« pravi ptujska županja.
»Super zavod« kot ga nekateri imenujejo, bo v začetni fazi vodila Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Čez pol leta ji sicer poteče mandat, kar pomeni, da bodo ponovno opravili izbiro. Gaškova izpostavlja, da bo tisti, ki bo to delo opravljal dolgoročno, moral imeti širok spekter znanj: »Takrat bomo izpeljali postopek imenovanja novega direktorja. To je najbolj elegantna rešitev.«
Nuška Gajšek, županja M.0 Ptuj, vztraja pri združitvi treh občinskih zavodov, kar bo zmanjšalo stroške občinskega proračuna.
ker ima največ strokovnih delavcev, največ evropskih projektov in največjo maso denarja. Občina je za svetovanje pri tem, kako zadeve izpeljati, najela Inštitut za jav-no-zasebno partnerstvo. Preverili so pravni vidik, preigrali različne scenarije in pripravili študijo. Kot najoptimalnejša rešitev naj bi se pokazala prav pripojitev. Odlok, ki ga bo moral potrditi še mestni svet, da bodo takšne spremembe sploh možne, je pripravljen. Prav tako sklep o pripojitvi. Pri soglasju mestnega sveta Gajškova pričakuje podporo »udobne« večine. Spremembe bi začele veljati z novim letom. V odloku so predvideli
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj, je prepričan, da gre v primeru združevanja za škodljivo odločitev, ki pomeni pokop ptujskega športa.
tri enakovredne stebre, turizem, šport, mladi. V tej prvi fazi bo »povečan« zavod deloval pod okriljem sveta Zavoda za turizem Ptuj, ki je sestavljen iz petih članov. V prihodnje so tudi na tem področju pričakovane spremembe, v članstvu in številu.
Gajškova: »Da bodo pogoji za klube slabši, je laž!«
Ključni in takojšnji prihranek, ki naj bi ga prinesla reorganizacija v začetni fazi, je 100.000 evrov letno, kolikor znašata dve direktorski plači. Zavod za šport sicer
ostaja v prostorih na stadionu, a bodo del prostorov, v katerih so pisarne, skušali tržiti. Kolikšen prihranek oziroma zaslužek bo iz tega naslova, ne vedo točno.
»To, da bomo zavodom, društvom in klubom zaračunavali termine, pa je laž. Zmanjkalo jim je argumentov in so nekateri enostavno začeli lagati,« je ostra županja.
Eden izmed razlogov, da so se lotili organizacijskih sprememb, je tudi želja vodstva občine po medsebojnem sodelovanju občinskih zavodov. Številni naj bi v zadnjih letih vztrajali pri tem, da potrebujejo nove zaposlitve. Po pripojitvi bo potrebno sodelovanje in tudi izmenjevanje kadrov. »Stebri in strokovni sodelavci seveda ostajajo, imajo svoje področje dela, ko bo pa treba, pa bodo pomagali drug drugemu. Vsi zaposleni ostajajo. Gre za strokovne delavce, ki so itak usposobljeni za svoje delo, zato težav pri tem ne vidim. Direktor bo tisti, ki bo uskladil in pripravil program s strokovnimi služba-
mi občine. Seveda pa bomo iskali nekoga, ki bo imel širino in znanje za vodenje,« pravi županja. Znižali naj bi se tudi stroški študentskega dela, zunanjih sodelavcev ...
Mertelj: »Politika prevladala nad stroko!«
Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj, ki ga ta odločitev tudi direktno zadeva, je prepričan, da gre v primeru združevanja za škodljivo odločitev, ki pomeni pokop ptujskega športa: »Skoraj sto klubov in društev je v MO Ptuj, 35 jih je vsako leto uspešnih na javnem razpisu za šport. Na samem Zavodu nas je zaposlenih sedem oseb, štiri prioritetno na področju vzdrževanja športne infrastrukture, trije na področju organizacije delovanja celotnega zavoda. Ključna zadeva je, da so to strokovno usposobljeni kadri, ki obvladujejo vsak svoje področje. Zavod je v vseh teh letih delovanja rasel po organizacijski plati, ne nazadnje pa tudi po programski plati.«
Foto: CG
Foto: CG
Podravje, Slovenija • Do katere meje ščititi naravo in kdaj postane za bivanje ljudi škodljiva
aturo 2000 se ščiti kot kočevskega medveda
Nemalo ljudi se sprašuje, ali niso avgustovske poplave dovolj glasen alarm, da bo urgentno treba poseči v struge vodotokov ter odstraniti dejavnike, ki ovirajo pretok vode. Četudi bo treba spremeniti zakonodajo.
jminv
Bi območja Nature 2000 lahko skrčili? Da, a težko.
Na MNVP so navedli, da Natura 2000 na območju 27 držav EU pokriva 18 odstotkov kopnega ozemlja, v Sloveniji pa kar 37 odstotkov! Povedali so tudi, da območje Nature 2000 predlaga in sprejme vlada. Tudi o izbrisu, kije pod določenimi pogoji možen, odloča vlada, so povedali na ministrstvu za naravne vire. „Območja Nature 2000 lahko skladno s sodno prakso EU zmanjšamo ali umaknemo iz treh razlogov. Prvije ta, daje prvotna določitev območja temeljila na napačnih znanstvenih informacijah. Drugi razlog je lahko, daje območje izgubilo ohranitveno vrednost zaradi naravnega razvoja in ga ni mogoče obnoviti z ukrepi upravljanja. Tretji razlog je lahko prevlada javne koristi nad koristjo ohranjanja narave. Evropska komisija predlog države članice za spremembo odobri le v primeru, daje ustrezno utemeljen. Zgolj degradacija območja, na primer zaradi neustreznega upravljanja, pomeni kršitev direktive o habitatih in pticah. Takih območij ni mogoče ukiniti zgolj zato, ker se je dopustilo poslabšanje njihovega stanja in ker se z njimi ni upravljalo pravilno v skladu z zahtevami omenjene direktive."
Tretjina ozemlja Slovenije je pod zaščito Nature 2000 in se jo ščiti kot kočevske medvede, bi rekli pogovorno. Na njih so omejeni številni posegi, problem je že, kako pravilno zapičiti lopato v zemljo ali pokositi travo. V območju Nature so tudi reke, potoki in jezera, katerih vzdrževanje je z vidika varovanja narave strogo (če ne celo preveč oziroma striktno strogo) regulirano. Recimo, da je bila av-
„Hitro zaraščanje struge Drave je posledica izgradnje in delovanja verige hidroelektrarn na Dravi. Zaradi tega večino časa teče po naravni strugi samo majhna količina vse vode Drave, večina je teče po kanalih. Zato je kopni (suhi) tudi velik del dna struge, ki bi bil ob naravnih pretokih pod vodo. Prav to je razlog za hitro zaraščanje," pravijo na republiškem zavodu za
varovanje narave.
gustovska povodenj res ekstrem, a če bi v preteklosti bolj skrbeli za pretočnost vode v strugah, posledice morda tudi ne bi bile tako drastične.
Dejstvo je, da je vzdrževanje vodotokov v naši državi tri desetletja ali še kakšno več postavljeno na stranski tir. Dodatni argument, zakaj so posegi tako okrnjeni in včasih prav nerazumni, neživljenj-ski in neučinkoviti, je varovanje
narave kot del območja Natura 2000. Glede na zbrane odgovore Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Direkcije RS za vode (DRSV) in Zavoda za varstvo narave (ZRSVN) ni pričakovati, da bi se strogo varovana naravna območja v Sloveniji krčila ali da bi lahko vanje posegli z močnejšim prijemom. Če pogledamo strugo Drave, pa naj bo to v Dupleku ali od marko-vskega jezu navzdol proti Hrvaški,
je polna gramoza, mulja in dreves. V strugi so se oblikovali visoki, široki in dolgi otoki proda.
Odstranjevanje proda iz struge dovoljeno, a regulirano
Zanimalo nas je, ali je moč pričakovati, da bi država spremenila predpise in dovolila odvzem gramoza iz rečnih strug. Na ministr-
Foto: CG
petek • 8. septembra 2023
V središču
Štajerski	9
odločitev mimo stroke?
Zaveda se, da rezerve obstajajo, strinja se tudi s spremembami, a ne takšnimi, kot so trenutno predvidene: »Vsaka sprememba mora imeti strokovni argument - moč argumenta, in ne samo politični argument oz. celo argument moči. In eno je združevanje zavodov, povsem nekaj drugega pa je, da te ukinejo oz. likvidirajo ter nato pripojijo k drugemu zavodu. Pomisleki nas športnikov, predvsem pa odgovornih ljudi v klubih in društvih, so veliki. Težko nas bo kdo prepričal, da bo za ptujski šport dobro, če ga ne bo več vodila oseba, ki direktno prihaja s področja
Prostore na Osojnikovi bodo prodali
CID Ptuj seje prav ta teden preselil na novo lokacijo v Staro steklarsko, stare prostore bodo namenili za prodajo. Del izkupička bo občinski, del državni, glede na deleže lastništva. S prodajo se strinjata oba solastnika. Prednost prodaje vidijo tudi v tem, da se bodo izognili plačevanju skupnih stroškov, vzdrževanju...
športa, pač pa oseba, ki ima kom-petence za druga področja, kot so npr. turizem, mladi, kultura ... Kljub temu da bo to lepo zapisano v vseh dokumentih. Ko se bo to naredilo, bo morda že prepozno.
Ptujski klubi so v Zavodu za šport Ptuj vedno imeli strokovnega sogovornika, nudena je bila pomoč na področju razpisov, terminov po dvoranah, pri organizaciji prireditev, pri strokovnih kadrih in vedno
Zakaj bodo pripojili le dva občinska zavoda in ne usek
Odkar je bila javnosti predstavljena možnost združitve zavodov, se pojavlja vprašanje, zakaj se pod isto streho postavlja le nekatere in ne vseh v občinski (so)lasti. Gajškova pravi, da bi bilo to nemogoče zaradi načina financiranja: »To se nanaša samo na te tri zavode, ki smo si jih praktično izmislili sami in so popolnoma v občinski lasti. Knjižnica je regijska, gledališče del sredstev dobi od države, zato združevanje ni možno, to smo preverili, Bistra je v veliki meri financirana iz projektov, muzej pa opravljajavno službo.« Debate o neobstoju sinergije med turizmom, športom in mladimi se ji zdijo nesmiselne: »Daje to povezano, dokazuje tudi odločitev države, h gospodarskemu ministrtvu so pripojili turizem in šport.« Zagotavlja, da bodo vsi trije stebri na Ptuju tudi v prihodnje enakovredno zastopani, očitki o zniževanju sredstev za šport se ji zdijo nevmesni: »Veliko smo v zadnjih letih vlagali v športno infrastrukturo in programe. Vse, kar smo obljubili, smo tudi izvedli. Naša vrata so bila vedno odprta. To, da bodo pogoji za klube slabši, je laž. Moje preteklo delo dokazuje mojo kredibilnost. Stroški se povečujejo in če ne želimo zniževati standarda, enostavno moramo poiskati rezerve.«
Nova organizacijska občina oddajala, vsa
oblika zavodov bo po potrditvi na mestnem svetu začela veljati 1. januarja naslednje leto. Pisarniške prostore Zavoda za šport bo preostala športna infrastruktura bo ostala na voljo športnim klubom kot doslej.
so klubi imeli možnost vpliva na spremembo določenih odlokov in pravilnikov s področja športa. Saj smo jih večino ne nazadnje pripravljali mi, strokovni delavci s področja športa. In posledično tudi ni bilo težav z njihovim sprejetjem na mestnem svetu.«
Zdaj, v tem primeru, pravi, pa ni bilo tako. Odlok o ustanovitvi novega zavoda je po njegovem prepričanju nastal kot proizvod le ene politične opcije: »Kar je sicer legitimno, a brez komunikacije s stroko, kaj šele v povezavi s klubi in društvi.«
Mertelj meni, da se prav lahko zgodi, da bo zavod za šport izgubil tudi status področnega centra in pozitivno komunikacijo z drugimi občinami. Po njegovem mnenju predstavljena rešitev strokovno ni argumentirana: »Predvsem pa je škodljiva za ptujski šport, zlasti z vidika nadaljnjega odločanja v smeri razvoja ptujskega športa. Politika bo namreč prevladala nad stroko. Vseeno upamo, da se bo zadeva v nadaljevanju še dodatno pojasnila, predvsem pa rešila v korist ptujskega športa.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
stvu za naravne vire in direkciji za vode so pojasnili, da smejo direkcija oziroma njeni koncesionarji prod iz strug odvzemati v okviru gospodarske javne službe oziroma da poskrbijo za pretočnost struge in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin. Pri tem morajo paziti, da z ukrepi ne rušijo ravnovesja ekosistemov in ne pospešujejo škodljivega delovanja voda. Če
so posegi na varovanih conah, so dolžni upoštevati tudi soglasja in dovoljenja pristojnih organov.
Na konkretno zastavljeno vprašanje, kdaj bodo spremenili predpise oziroma zakonodajo, da bo iz vodotokov, na primer Drave, dovoljeno črpati gramoz, so na ministrstvu in direkciji za vode odgovorili, da bi v primeru potreb rešitve lahko opredelili v zakonu o obnovi.
Za resne ekološke katastrofe pa kot slepe miši
Zanimivo je, da v varovanem območju Nature 2000 varuhi zakonodaje in narave ne vidijo strupene lagune, usedalnika pod jezom v Markovcih. Tudi vse polivanje škropiv po poljih verjetno naravi bolj škodi kot godi. Ravnanje s škropivije sicer regulirano, a so kljub temu ptice kmetijske krajine, na primer fazani, v izumiranju.
Varuhi narave in voda so slepi tudi za dejstvo, da so se ribe v strugi Drave od Markovcev navzdol popolnoma zdesetkale. „Čolnarili smo od Nove vasi do Borla in v strugi nismo videli ene same ribe," vedo povedati domačini ob Dravi.
Nas avgustovska povodenj ni nič naučila oziroma izučila, da bi politiko upravljanja z vodami spremenili? „Pretok vode je odvisen od številnih dejavnikov. K iskanju rešitev oziroma ukrepov je treba pristopiti celovito. Naravne značilnosti vodotokov so okrnjene, izrazito v smislu možnih razlivnih površin. S tega vidika so ključni ukrepi za ohranitev in ponovno vzpostavitev razlivnih površin ter tako pridobivanje prostora vodotokom za njihovo naravno rečno dinamiko.
Pretočnost struge Drave vzdržujemo na način, da na odsekih, kjer je pretočnost zmanjšana, odstranjujemo odvečno zarast ter muljasto meljaste materiale," odgovarjajo na DRSV in MNVP.
Mnenje Zavoda za varstvo narave ima veliko težo
„Načrtovanje in izvedba vzdrževanja rek in potokov sta v celoti v pristojnosti vodarske stroke,"
pravijo na Zavodu za varstvo narave, ki k posegom v naravnem okolju daje mnenje oziroma soglasja. Zato ima ta organ v rokah kar močne škarje, ki režejo platno. „Pri izdaji strokovnih mnenj upoštevamo rezultate študij in raziskav. Vsak poseg je treba obravnavati posebej. Če bi se izkazalo, da konkretni poseg na konkretni lokaciji ne vpliva prekomerno na stanje narave, bi seveda lahko podali oceno, da je poseg sprejemljiv. Rezultate strokovnih študij upošte-
vajo pri načrtovanju tudi vodarji, in praviloma načrtujejo ukrepe, ki so se dejansko izkazali za učinkovite. Praviloma se za vzdrževanje poslužujejo ukrepov, za katere se je pokazalo, da so najučinkovitejši in največ doprinesejo k vzdrževanju pretočnosti. Če se je izkazalo, da je treba strugo poglobiti, je rešitev tudi to. Zadnji takšen primer, kjer se je na našem območju na velikem odseku izvedla poglobitev struge, je Polskava."
Mojca Zemljane
„Četudi bi odstranili iz struge Drave vsa prodišča, kar je z vidika stanja voda nesprejemljivo, še vedno ne bi zagotovili ustreznega zmanjšanja poplavne ogroženosti. Varovanje naselij pred visokimi vodami je tako poleg izvajanja vzdrževalnih del treba zagotoviti z ostalimi ukrepi, kot so na primer visoko-vodni nasipi, ki ohranjajo čim več retenzijskih površin, in individualni ukrepi," so povedali na ministrstvu za naravne vire.
Foto: MZ
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
petek • 8. septembra 2023
Knjigarnica
ZADNJA VIJOLIČASTA BLEDIVKA
Staršema je hvaležna za stabilno in srečno otroštvo, je jasna Katarina, hvaležna, da sta razumela, kako pomembno je, da se otrokovo radovednost nenehno pozorno neguje in spodbuja, da je otrok veliko zunaj, v naravi, da grebe po zemlji, se umaže, da eksperimentira, blodi, se kdaj dolgočasi ...
Katarina je glavna junakinja novitete založbe Beletrina, ki je resnična oseba Katarina Grabnar Apostolides (1986) in osebnost in je v knjižnem hvalevrednem razmerju, sozvočju, dialogu s pisateljico, literarno in gledališko kriti-čarko, umetnostno poznavalko Ano Schnabl (1985) - obe namreč podpisujeta avtorstvo knjige iz današnje Knjigarni-ce. Prvi je knjiga Poslednja vijoličasta bledivka (2023) prvenka, druga je čislana, nagrajevana avtorica romanov, kratkih zgodb, esejev, recenzij, spremnih besed in člankov s področja literature in uprizoritvenih umetnosti. Ne gre spregledati njenih pestrih in kritičnih prispevkov na straneh za kulturo v časopisu Dnevnik (npr.: Knjižnice v bitki s knjigo, Knjižnice in logika nabave, 2007...).
Uvodni citat sem izbrala prav zaradi začetka novega šolskega leta, da bi starši in vzgojitelji še po tej poti ozavestili pomen gibanja in druženja v naravi. A ta knjiga je v resnici posebnica, ki bo navdušila širok krog bralcev: od sladokuscev leposlovja. ljubiteljev realistične proze in dokumentarnega čtiva, poučnega gradiva, do ljubiteljev narave in tistih, ki nenehno koračijo po poteh osebnostne rasti, ter tistih, ki želijo svoja življenja prilagoditi potrebam naravnega okolja. Morda je tokrat najbolje, da poudarim zapis na naslovni platnici, da je ta knjiga navdihujoč preplet priročniškega vodnika po gobjem svetu in osebne zgodbe dekleta, ki ji je ljubezen do narave pomagala ubežati odvisnosti.
V takih trenutkih, pravi, se je zatekla v gozd, v edini večno varni pristan, edini, kjer ni bila ne sama in ne osamljena, saj so tam živele gobe. Njene »bobe«. Iz njih je, kot bi pila, posrkala litre in litre nerazložljivega življenjskega navdiha in njena potreba po njihovi prisotnosti je bila -je ostala! - malone eksistencialna.
Knjiga je razdeljena na osem oštevilčenih in naslovljenih poglavij, ki sledijo Uvodu. Le-ta lepo pojasnjuje vlogo in pomen urednika ter kako je sploh prišlo do sodelovanja obeh avtoric in kakšne so dileme in spodbude, ki končno peljejo k uresničitvi tako zanimivega branja. Že sami naslovi poglavij mamijo bralca: Osebna izkaznica gliv, ampak znanstvena, Ka-tarinine bobe oziroma klic goba, Luknjičasta košara, ampak pri -5 stopinjah, Katarinine bitke oziroma najstništvo, težko kot svinec, Gobji piknik - ampak brez gobjih jedi, Katarinino podgobje oziroma delo, družina in lepe mačete, O mikroskopiji, ampak ne le o tem, Katarinin mir oziroma vrtovi, ladje in nove korenine.
Dragi bralci Knjigarnice, če vas navedeni naslovi še niso pritegnili, vas bo morda Dodatek z naslovom Katarinine najljubše gobe, ampak ne vse - barvna priloga, kjer so tudi izbrani recepti, tudi v kozmetičnem smislu.
Moram pa dodati še nekaj bolj osebnega ob knjigi, ki me je navdušila te dni, ko je gobarska sezona za nas, navadne poznavalce, na višku. To, da avtorica ne navaja v zadnjem poglavju prav nobene od tistih, ki sem jih nabirala sama, me sploh ni presenetilo. Presenetila me je prav vijoličasta bledivka iz knjižnega naslova, saj je to goba, ki jo je moj življenjski sopotnik z veseljem nabiral in prinašal zraven drugih domov. Sama je nisem poznala in priznam, nisem bila ravno navdušena, še posebej, ker ji je šarmantna vijoličasta barva zoprno pobledela, posivela v loncu. Kulinarično mi je bila zoprna, a mojemu gobarju je bila zelo všeč. In znova sem se ob tem branju spomnila, kako neverjetna je narava in kako bogat je slovenski jezik, če samo pomislimo na poimenovanje gob, gliv in vsega, kar nas obdaja vidno in nevidno. Samo spomnim na nekatera imena: hrapava trnovka, bukova vlagoleska, zdrizasta postrančica, zimska trobljica, scefrana koprenka, čopi-časta griva, hrastov plutač, kuštrava čašica, smrekova kresilača, kačonov glavatec .
Prijetno branje in potepanje po skrivnih gozdnih poteh želim.
Liljana Klemenčič
Belulrina
Htfdilairipmitit prirvinilkcf» tedniki po
lühiírn svetu in QKtmc : jodbe dcklcf. k¡
to ntrM vi ' .j.1 j ubeüti edviineitl
Videm • Glasbena družina Potočnik iz Popovcev
»Muzika te mora nesti, sicer je igranje trpljenje«
Tadej, David, Andrej in oče Sandi Potočnik iz Popovcev so se na odru na Selih spogledali in začeli. Avsenikovo Na Golici so zaigrali. »Ta skladba vzdigne vsakogar, vsepovsod,« je dejal Sandi, harmonikar pri Prerodu in Original Alpen Karavans, sicer pa tudi vodja cerkvenega zbora na Selih, organist.
V Popovcih glasba domuje že desetletja. »Najprej je brat hodil v glasbeno šolo, nato je zamikalo še mene. Tako sem vpisal klavirsko harmoniko v Glasbeni šoli Karla Pahorja Ptuj in po mojih stopinjah gredo tudi fantje,« je ponosno dejal oče Sandi. Najstarejši sin Tadej, letos dijak prvega letnika strojne šole, preigrava bariton, 13-Ietni David piha v trobento in prste sprehaja po klavirju, najmlajši Andrej, ki je zaključil peti razred na Selih, pa si je izbral klarinet. »Vsak si je sam izbral inštrument, malce pa sem jim le svetoval, kaj naj izberejo,« je priznal glava družine. In tako se je vse začelo. »Otroci so začeli igrati, nato smo skupaj kaj zaigrali in sedaj nastopamo na prireditvah, pa tudi kot presenečenje ali na drugih dogodkih.« Preigravajo narodno-zabav-no glasbo, seznam skladb pa oblikujejo družno. In ne, danes ni več sramotno ali nenavadno, da glasbeno izobraženi glasbeniki preigravajo t. i. domačo muziko. »Včasih si v glasbeni šoli igral le klasične skladbe po programu, morda še kakšno partizansko, sedaj pa skorajda ni narod-no-zabavnega glasbenika, ki ne bi poznal glasbene teorije.«
Potočnike za zdaj glasba povezuje zaradi veselja in ne zaslužka. »Če bodo fantje kdaj želeli ustanoviti ansambel, jim bom nudil vso
Tadej, Dauid, Andrej in oče Sandi Potočnik iz Popovcev
Foto: Mojca Vtič
podporo, pomagal jim bom iz ozadja. Zavedam se namreč, da starostno ne sodim zraven. Kot družinski ansambel pa verjamem, da bomo še nekaj časa igrali.« Sandi Potočnik je nastopil že na številnih domačih in tujih odrih, posebnega nasveta za svoje glasbene mladiče nima, pravi le: »Glasbenik mora imeti spoštljiv odnos do poslušalcev, v glasbi mora uživati in vedno odigrati najbolje, kot zna. Ob tem te mora muzika ne-sti in ne obratno, sicer je preigravanje in nastopanje trpljenje.« Nad četverico glasbenikov bdi mama Jožica. Da bi postala pevka v družinskem
ansamblu, je ni zamikalo, čeprav je bila članica več pevskih zborov. »Povsem mi zadostuje, da jih spremljam na nastopih in da zanje postorim vse potrebno,« je skromno dejala. In organizacija pri družini Potočnik je pomembna. Vsi trije otroci obiskujejo glasbeno šolo, Sandi vodi cerkveni pevski zbor, službuje v ZUDV Dornava in je ob tem še organist na Selih in drugod, za nameček pa so Potočnikovi še pomemben člen markovske godbe. »Glasbenik pač si, ali pa nisi. Na silo ne gre,« je sklenil Sandi Potočnik.
Mojca Vtič
Juršinci • Nepozaben koncert v Sakušaku
Prifarci na dvorišču Puhovega muzeja
Zadnjo avgustovsko nedeljo zvečer so člani KUD dr. Antona Slodnjaka na dvorišču slovitega Puhovega muzeja v Sakušaku organizirali koncert Prifarskih muzikantov, ki letos obeležujejo svojo 35-letnico delovanja.
Zase pravijo, da s pesmijo in vižami ohranjajo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo, odlikuje jih štiriglasno petje, glasbeniki kritiki pa jih uvrščajo med najboljše etno glasbene skupine na Slovenskem.
Prifarci so nam v Slovenskih goricah poleg svojih lastnih skladb godli lepe slovenske ljudske pesmi od slovenske Istre pa vse do Prek-murja. Poletne temperature na prizorišču so dodatno pogreli z dalmatinskimi napevi, prvič pa so nam v živo predstavili svojo čisto novo pesem Mediteran. Dvorišče Puhovega muzeja vedno znova navduši s svojo čudovito kuliso, ne samo navdušene publike, ampak vsakič tudi nastopajoče. Fotografije koncerta, ki jih je posnel fotograf David Osterc, pritrjujejo temu dejstvu. Puhov muzej je odprt za javnost, v njem se skriva bogata zapuščina našega rojaka
Janeza Puha, ki je vredna ogleda. Na dvorišču muzeja smo do sedaj gostili že tri manjše koncerte: Ansambel Saša Avsenika leta 2020, Kvat-ropirci leta 2022 in letos Prifarci. Tudi v prihodnje še nameravamo prirejati manjše koncerte, namenjene tistim obiskovalcem, ki imajo radi
manjša prizorišča, bolj intimne narave, kjer nastopajoči po koncertu ne pobegnejo v zaodrje, ampak ostanejo z občinstvom, z njimi izmenjajo besedo ali dve in z veseljem posnamejo kakšno fotografijo, dve ali tri s svojimi oboževalci.
KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci
Majšperk • KUD letos brezfoto natečaja in delavnice
Razstava privabila veliko obiskovalcev
Kulturno umetniško društvo (KUD) Majšperk je tudi letos pripravilo fotografsko razstavo, poimenovali sojo Fotonatečaj skozi leta, na ogled pa so fotografije, ki so jih sodelujoči prispevali v preteklih letih.
Na uradnem odprtju v okviru praznovanja občinskega praznika se je zbralo kar nekaj ljudi, največ je bilo članov KUD Majšperk in nekaj avtorjev fotografij. Razstavo je podrobneje predstavila Branka Vedlin, predsednica KUD Majšperk. Spomnila je, da so prvi foto natečaj organizirali leta 2006. Vsako leto so prispele izdelke skrbno pregledali, pri tem pa je sodeloval tudi vrhunski slovenski fotograf Stojan Kerbler, sicer domačin in častni občan občine Majšperk. Njegova naloga je bila izbira 30 fotografij za razstavo, prav tako je vsako leto izbral najboljše tri, ki so jih nagradili. Ker letos zaradi slabšega zdravstvenega stanja ni mogel sodelovati, so se odločili, da bodo razstavili samo izdelke preteklih let. Po uradnem odprtju je sledila manjša pogostitev za vse zbrane.
EK
petek • 8. septembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ormož • Promocija prleških lepot in dobrot tudi skozi spominke
Uspešna kampanja z Rogličem
V ormoškem turističnoinformacijskem centru lahko turisti in domačini poleg promocijskega materiala o destinaciji Jeruzalem Slovenija izbirajo tudi med pisano paleto različnih izdelkov.
V ormoškem zavodu za turizem, kulturo in šport si zlasti prihodnje leto veliko obetajo od promocijskega kolesarjenja Primoža Rogliča z družino po Prlekiji.
»Izdelki s certifikatom kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, ki ponuja lokalno kakovost s prleško zgodbo, domačnostjo in gostoljubnostjo, so v vsaj 70 odstotkih domače proizvodnje z ormoškega, ljutomerskega pa tudi radgonskega konca, razlaga Andrej Vršič, direktor ormoškega zavoda za turizem, kulturo in šport.
Dobrodelnejubilejne buteljke
Police so polne lokalnih pridelkov ter izdelkov domače in umetne obrti, med katerimi najdemo bučno olje, bučna semena in bučni pesto, kekse in čaje ter unikatne izdelke, kot so nakit, lončenina in izdelki iz lesa.
»Ob 750. obletnici prve omembe Ormoža, ki jo obeležujemo letos, smo pripravili posebne spominske majice, značke in magnete, največji slovenski vinar Puklavec Family Wines pa je ob tej priložnosti simbolično napolnil 750 buteljk vina, jih opremil z nalepkami, ki pričajo o jubilejnem dogodku, in nam jih podaril. Izkupiček od prodaje bo šel v dobrodelne namene, in sicer bomo z zbranim denarjem pomagali ormoškim družinam v stiski.«
Omenjenim spominskim majicam so nedavno pridružili črne majice z napisom Jeruzalem Slovenija, še vedno pa so na voljo tudi destinacijski kolesarski dresi. Pripravili so jih v času 2. etape kolesarske Dirke po Sloveniji, ki je vodila skozi Ormož in se tam tudi zaključila.
Kdor obišče Ptuj, pride tudi v Ormož
Slovenska turistična agencija je v sodelovanju s kolesarskim zvezdnikom Primožem Rogličem, ambasadorjem slovenskega turizma, in njegovo družino posnela video spot, ki med drugim prikazuje tudi njihovo vožnjo skozi pokrajino med Dravo in Muro, na kateri odkrivajo lepote Prlekije oziroma »svet zelene Slovenije z neskončnimi vinogradi« ter na poti med drugim obiščejo vinski in spa resort Sibon sredi Jeruzalema, ki ponuja vrhunsko prleško kulinariko, Dvorec Jeruzalem, turistično kmetijo Firbas v Cogetincih ..., nato pa jo mahnejo proti najstarejšemu slovenskemu mestu Ptuju.
Tako strokovna kot laična javnost je video, pravi Veršič, odlično sprejela, prepričan je, da je in bo še imel pozitivne učinke na obisk destinacije Jeruzalem. »Že letos se pozna, a še ne zelo, saj so imeli ljudje ob njegovi objavi večinoma že izbrane počitnice. Zato menim, da bo več učinka od te promocije prihodnje leto, še posebej, če nam bo uspelo spomladi zagnati še kakšno kampanjo z Rogličem, s katero bomo ponovno spomnili nase in na naše kraje, ki so vredni ogleda,« še pravi Ver-šič in dodaja, da številke glede obiska kažejo, da večina turistov, ki obišče Ptuj, pride tudi v Ormož in okolico ter obratno, da si torej hkrati ogledajo obe destinaciji.
Senka Dreu
Ptuj • Zadovoljni starši, veseli otroci
Tudi prihodnje leto varstvo otrok
Brezskrbnost počitnic so že nadomestile šolske in prostočasne obveznosti. Ptujska občina sicer že nekaj let skrbi za prav poseben potek poletnih počitnic. Letos so zagotovili varnost in zabavo 525 otrok.
Počitniškega varstva se je letos udeležilo 525 otrok.
Tokratnega počitniškega varstva z bratoma Ma-lek se je to poletje udeležilo 525 otrok. Sredstva za izvedbo programa, 15.000 evrov, je zagotovila ptujska občina. Na ta način so staršem pomagali in ponudili kakovostno obliko preživljanja prostega časa. Brata Malek in društvo Eleja so že vrsto let zadolženi za pester in raznolik program. Na občini obljubljajo, da bodo tudi v prihodnje sledili cilju, da bi čim več otrok poletje preživelo varno, poučno in zabavno:
»Brezplačno poletno počitniško varstvo načrtujemo tudi v naslednjem letu. Sicer pa vsako leto program oblikujemo skupaj z izbranim izvajalcem in več o vsebini programa bo znanega šele prihodnje leto.«
Dogajanje je zmeraj razdeljeno v devet terminov, tednov, od začetka počitnic do konca avgusta. Prispevek staršev je le strošek malice in kosila, v višini od 45 do 55 evrov, vse drugo krije občinski proračun.
Dženana Kmetec
Ptuj • Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj
Prve igre na grajskem dvorišču
Devetega septembra bodo na zgornjem in spodnjem grajskem dvorišču potekale letošnje, že 21. Ptujske grajske igre, na katere vabi društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. To bodo prve igre, kijih bodo izvedli na tem prostoru, doslej so stalno potekale na turnirskem prostoru. Zaradi plazu pod pravokotnim stolpom so jih bili prisiljeni prestaviti.
Foto: Črtomir Goznik
Knez Bojan Miško je predstavil program 21. grajskih iger v letu, ko društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj praznuje 20-letnico delovanja.
Del programa bo potekal tudi v palaciju, kjer bosta knez in kneginja tudi opravila svečani sprejem gostov letošnjih iger, ki vabijo na zgornje grajsko dvorišče. Na spodnjem pa bodo sejmarili srednjeveški tržničarji z najrazličnejšo ponudbo. Za lačne in žejne bodo poskrbeli v grajski birtiji Pri poštnem rogu, z najboljšimi vini bodo postregli tudi v vinotoču VTC 13. Že po tradiciji
Srednjeveško tradicijo Ptuja predstavljajo doma in tujem
Prve grajske igre so na Ptuju leta 2002 izvedli člani društva Herzogstadt Burghausen, ki so navdušile Ptujčane. Burghausenje partnersko mesto Ptuja, tudi najbolj zaslužno, da so tudi na Ptuju leta 2003 ustanovili srednjeveško društvo, društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki letos praznuje že 20-letnico delovanja. Srednjeveško tradicijo mesta predstavljajo na številnih prireditvah, ki jih doma in v tujini organizirajo sorodna društva. Okrog dvajset jih obiščejo vsako leto. To so Prangerjade, srednjeveške prireditve KDIU viteza Gašperja Lambergerja, Lonsbert Vikings Vitezi Najemniki Grofov Celjskih, Varuhov svetega grala, Vitezov okroglega sodčka, Maistrov Marpurgi, Bluot ze Bluoda, Tlačanov iz Spuhlje, društev Klopotec in grofa Vegana Turniškega, Janeza Breunerja, barona Markovskega, Hinka Šoštariča, viteza Sodinskega itd. Aktivno sodelujejo tudi z društvom Sožitje, ki na njihovih prireditvah postavlja stojnico z lastnimi izdelki. Posebej zanje so pripravili tudi prikaz kaznovanja na prangerju.
bodo v sklopu letošnjih grajskih iger podelili priznanja grajskega ocenjevanja vin za leto 2022, predstavili zmagovalce in knežje vino v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
S svojo raznoliko dejavnostjo, ki poteka v okviru stalnih ali občasnih skupin (plesna skupina Pellegri-na, umetniška skupina Graziosa, skupina Ptujski vitezi, bobnarska skupina Tympanum, meščani Ptuja in drugi), društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj ohranja in obuja bogato srednjeveško-renesančno obdobje ptujske zgodovine, še zlasti pa obdobja, ko je cesar Ferdinand I. leta 1555 od salzburške nadškofije odkupil Ptuj in je ta postal Cesarsko-kraljevo in deželno knežje mesto.
Predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten je predstavitev 21. Ptujskih grajskih iger zaupala knezu Bojanu, ki je povabil Ptujčane in obiskovalce od blizu in daleč, da popoldne, 9. septembra, preživijo na ptujskem gradu, kjer bodo lahko v živo doživeli bogato srednjeveško obdobje Ptuja v vsej veličini in ponosu. Odvili se bodo viteški boji, festival srednjeveške in renesančne glasbe, plesa, cirkus in še marsikaj drugega iz srednjeveškega obdobja najstarejšega slovenskega mesta. Igre bodo svojevrsten spektakel tudi za obiskovalce ptujskega gradu, saj se ne dogaja vsak dan, da bi na grajskem dvorišču lahko tudi v živo podoživeli srednjeveško-re-nesančno obdobje Ptuja.
Kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, vzgoje in izobraževanja ter turizma, so tudi strokovna pomoč vzgojno-izobraževalnim ustanovam na Ptuju in njegovi okolici. Ob dnevu OŠ Grajena so letos predstavili viteza in njegovega paža, na oratoriju pa mlade seznanili tudi s plesno dejavnostjo, jih naučili renesančni ples - konjski branl.
MG
o
V NEZGODI
Dodatno nezgodno zavarovanje otrok
OTROCI SO NAŠE BOGASTVO IN KO SKRBIMO ZANJE, OPRAVLJAMO ODGOVORNO DELO. POSKRBELI SMO, DA LAHKO ZA SVOJEGA OTROKA IZBERETE NAJBOLJŠO KOMBINACIJO ZAVAROVALNIH KRITIJ. ZAVARNOST SVOJIH NAJMLAJŠIH PA LAHKO POSKRBITE TUDI Z DODATNIM NEZGODNIM ZAVAROVANJEM OTROK, S KATERIM BOSTE LAHKO POZABILI NA SKRBI V PRIMERU NEZGODE.
SAVA
ZAVAROVALNICA
Foto: CG
12 Štajerski
Podravje
petek • 8. septembra 2023
Slovenija • Vse večje razlike v odnosu do LGBTQI+ skupnosti
Mavrični ljudje še daleč od enakosti
Splošna stopnja strpnosti do drugače spolno usmerjenih v Sloveniji se zadnja leta povečuje, kažejo sociološke raziskave, eno od meril strpnosti pa je med drugim pritrdilni odgovor na vprašanje, ali bi imeli geja za soseda. Pa vendarjejunijska Parada ponosa v Ljubljani, letos sojo organizirali pod sloganom Več skupnosti, en boj, na njej pa je sodelovalo 3.500 ljudi, potekala v znamenju nasilja: pokale so izložbe, gorele so mavrične zastave, udeležence so napadali fizično in verbalno, po zraku so letela jajca.
Načrtni napadi radikaliziranih skupin
»Vse od prve Parade ponosa leta 2001 česa podobnega nismo doživeli. Bili so manjši izgredi, tako načrtnih napadov pa še ne,« pravi Simona Muršec, Ptujčanka, ki živi v prestolnici, društvo Parada ponosa pa vodi od leta 2015. »Opažamo, da se hkrati z omenjeno povečano toleranco do drugačnosti močno radikalizirajo sicer manjše skupine, ki pa so zelo agresivne. So opolnomočene, da gredo na ulico in tolče-
jo ter nato na spletu objavijo vse, kar hočejo. Ena takšnih je podmladek SDS, ki je nastopil z izdelano taktiko in video oddajami na youtubu o tem, kako smo ogabni in da smo pedofilska združba. Trn v peti je zlasti področje transspolnosti, zato so pripravili svojo kampanjo o 'dveh spolih in eni resnici1. Vsak ima seveda pravico do svojega mnenja, nima pa pravice do sovražnih dejanj. Tu je še prefinjena taktika provoci-ranja in uničevanja: ves dan je po Ljubljani krožila skupina fantov, med katerimi sta bila samo dva polnoletna, ostali pa mlado-
HOMOPHOBIA NO VIOLENCE NO RACISM NO SEXISM YES KINDNESS YES PEACE
yes equaVT^
Homoseksualnost lahko razlog za azil
Po svetu so še vedno države, v katerih je homoseksualnost kaznivo dejanje ali duševna motnja, kjer človeka zaradi istospolne usmerjenosti zaradi časti ubije njegova družina ali pa ga prepustijo izganjalcu hudiča. Zlasti begunski val 2015 in 2016 je pokazal, daje v Evropo pribežalo kar nekaj gejevskih parov, slednjič pa je sodišče EU homoseksualnost prepoznalo kot razlog za pridobitev mednarodne zaščite. Ob tem so dodali, da mora biti preverjanje istospolne usmerjenosti v skladu s temeljnimi pravicami prosilcev in prilagojeno posameznemu primeru. Pred dobrim desetletjem so bile namreč tarče kritik mednarodne skupnosti oblasti na Češkem, ki so po sistemu iz komunističnih časov homoseksualnost preverjale z erekcijskimi testi in posnetki intimnih aktov.
Tudi v Sloveniji imamo primere istospolnih prosilcev za azil. »Kot ostali so tudi oni nameščeni v azilnem domu na Viču, kar pa se praviloma izkaže kot težava. K nam so pribežali zaradi zatiranja, zdaj pa bivajo skupaj z drugimi pribežniki, ki so bili morda v svojih državah sovražni do istospolno usmerjenih. Izven azilnega doma so tako izpostavljeni rasizmu, ker so pač črni, znotraj pa homofobiji, ker so geji. Zato se v društvu Parada ponosa zavzemamo, da bijih lahko nastanili v naših najetih stanovanjih, jim nudili vso potrebno podporo in zaščito, seveda pa to obenem pomeni, da bi v času, kolikor traja proces pridobitve statuta za azil, zanje prevzeli tudi odgovornost,« razlaga Simona Muršec, ki kot eno od marginaliziranih skupin, o katerih sploh ne govorimo, izpostavlja tudi brezdomne homoseksualne osebe.
Foto: Pixabay
Simona Muršec je prepričana je, da gresta rasizem in homofobija z roko u roki, zato se je treba hkrati boriti proti obema.
letni, ki kazensko ne odgovarjajo. Prav te so spuščali v akcije, da so kradli in zažigali mavrične zastave ter ustrahovali vse, ki so se jim zdeli kakorkoli drugačni, tudi tiste s pobarvanimi ali obritimi lasmi.«
Sprijaznite se, tako pač je
Z odzivom policije ni zadovoljna. »Napadene, vandalizirane in zastraševane osebe so v več primerih poklicale policijo ali pa je bila celo v neposredni bližini, a storilcev niso niti popisali niti preganjali. Žrtve so nam celo pripovedovale o enem in istem vzorcu, da jim namreč policisti niso nudili podpore, da so jih odvračali od prijav in jim zatrjevali, da tako pač je, da bo danes tega veliko, da ne morejo nič in da se je treba s tem pač sprijazniti.«
Na PU Ljubljana so očitke o neustreznem obravnavanju žrtev nasilja na Paradi ponosa sicer kategorično zavrnili in poudarili, da so policisti, ki so shod varovali, »v največji možni meri preprečevali vsakršna kazniva ravnanja, policija pa ima ničelno toleranco do vsakršnih oblik kaznivih ravnanj«, ter dodali, da preverjajo vse okoliščine dogodkov in bodo v primeru suma kaznivega dejanja tudi ustrezno ukrepali. Organiziranega homofobnega in transfobne-ga nasilja iz sovraštva, obžaluje Murščeva, z izjemo prvih dam države in parlamenta ni obsodil niti politični vrh, kar po njenem kaže na to, da smo še daleč od enakosti.
Rasizem in homofobija z roko v roki
»V Sloveniji se lahko danes lezbični ali gejevski par, raje sicer prvi kot drugi, poroči, ima otroke ter jih vozi v vrtec ali šolo. To smo nekako sprejeli. Problem pa nastane, ko se hočemo o tem pogovarjati. Kadar skušamo v šoli nasloviti karkoli s tematiko različnih družin, homoseksualnosti, se vse ustavi. V večini šol se teh tem bojijo, bodisi zaradi lastnih predsodkov ali pa jih je strah reakcije staršev. Tiste, ki si upajo, nas v okviru tematskih dni morda povabijo na eno od delavnic, ki jih je tisti dan več, tako da, če karikiram, sedimo nekje med taborniki in gasilci in razlagamo o mavričnih ljudeh.«
Prepričana je, da gresta rasizem in homofobija z roko v roki, zato se je treba hkrati boriti proti obema. Česar ne poznamo, ne razumemo, se tudi bojimo, zato od-
V Fršlus vključeni tudi Romi
Pomurska LGBT skupnost seje na letošnji Paradi ponosa preoblikovala v društvo Fršlus. »Fršlus zato, ker bomo odpirali teme, ki bi v Pomurju že morale biti odprte, a doslej niso bile. Posebnost društva je, da bomo sodelovali z ozaveščanjem romske skupnosti ter istospolno ali kakorkoli drugače usmerjenim Romom pomagali ustvariti varen življenjski prostor,« pravi Dominik Čuk, kije društvo ustanovil skupaj z Marcelom Baranjo. »Homoseksualnim Romom je še posebej težko zaradi nesprejemanja znotraj romske skupnosti, zato se bojijo posledic in svojo usmerjenost skrivajo.«
reagiramo nestrpno, lahko celo agresivno. »Policija na načelni ravni lahko zagovarja ničelno toleranco do nestrpnosti do drugačnih, a kaj, ko so policija zlasti ljudje na terenu, torej policisti, ki pa nujno ne sledijo tej načelnosti. Na njih je treba delati.«
Na splošno velja, da je strpnosti do drugačnih, drugače mislečih in drugače živečih več v mestih kot na podeželju, zlasti večjih. »Če bi se držali reka Živi in pusti živeti, bi bilo življenje mavrično lepo in enostavnejše za vse, tako za večino kot tisto manjšino, ki si ni sama izbrala, kako bo čustvovala in koga bo imela rada.«
Senka Dreu
Na lanski Paradi ponosa u norveškem Oslu sta pod streli nestrpneža umrli dve osebi, deset pa je bilo težko ranjenih. V znak podpore LGBTQ1+ skupnosti so od takrat številne ulice, bari in trgovine okrašeni z mavričnimi zastavami in barvami.
Foto: NV
Foto: SD
Kidričevo • Dan z gasilci PGD Talum
Zabave in veselja ni manjkalo
Prostovoljno gasilsko društvo Talum je letos ponovno organiziralo dan z gasilci. Kljub vročemu poletnemu vremenu so zabeležili lep obisk in dobro razpoloženje med vsemi sodelujočimi.
Na tradicionalni prireditvi člani društva predstavijo svojo dejavnost, še posebej pa dajo veselje otrokom, za katere pripravijo vrsto zanimivega dogajanja. Na ogled so postavili gasilska vozila in tehniko, izvedli so zabavne gasilske igre, najpogumnejše so dvignili z dvižno ploščadjo, prikazali so temeljne postopke oživljanja, pravilno gašenje začetnega požara v kuhinji, predstavili so se potapljači, za najmlajše so imeli celo zip line. Otroci so se lahko posladkali s sladkimi palačinkami, organizatorji so jim podarili tudi praktična darilca. „Dogodek smo pripravili tretjič zapored z namenom predstaviti naše delo občanom in navdušiti prisotne nad gasilstvom, eno izmed najlepših oblik prostovoljstva. Z obiskom
smo zelo zadovoljni, četudi je bilo tisti dan vročih 35 stopinj Celzija. Bogato in pestro dogajanje je bilo cel čas med 14. in 18. uro. Vsem, ki so sodelovali, velja iskrena zahvala," je povedala Iva Cizerl Ferčec, vodja mladine pri PGD Talum Kidričevo.
V občini Kidričevo deluje osem gasilskih društev. PGD Talum svojega gasilskega doma nima, prostore imajo v Talumovi industrijski coni. Društvo združuje nekaj čez sto članov, od tega jih je slaba polovica operativcev. Predsednik je Zdenko Belšak, poveljnik Jure Pšajd. So društvo tretje kategorije, ustanovljeno leta 1947, pokrivajo pa okoliš naselij Kidričevo, Njiverce in Kun-gota.
MZ
Foto: PGD Talum
Zadovoljni z uspešno izpeljanim dogodkom
petek • 8. septembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	13
Slovenija • Ženskajejbhko v Katoliški cerkvi vse, le duhovnica ne '	[
^YyYyYi IY T YtV Prej bod^ol v ^ duhovništvo posVeč^eni laiki
Duhovnikov je v LAAA A/ J	\ A AJ	- lil
so vKatoiis
\ZVx
v
AAA
vV
Duhovnikov je v Sloveniji iz leta v leto manj, saj drastično upada število novomašnikov. Tisti, ki ostajajo, so vse starejši in bolj obremenjeni, saj prevzemajo vodenja tudi sosednjih župnij. Cerkev skuša kadrovsko pomanjkanje blažiti še z »uvozom« duhovnikov iz drugih držav, kjer pa zanimanje za ta poklic prav tako nazaduje.
M
v
v\
/v
vvVvS

Leta 2010 je imela Katoliška cerkev v Sloveniji 1.067 duhovnikov, predlani pa 997. Največji upad novomašnikov je doživela prav letos, ko so bili v duhovnike posvečeni samo trije. Lani so bili štirje, predlani jih je bilo sedem. Odkar je Slovenija samostojna država, je Cerkev beležila največ novomašnikov leta 1997, ko jih je bilo 31, in 1999, ko jih je posvečenje prejelo 27. Za siceršnja rekorda v nekdanji skupni Jugoslaviji pa veljata leti 1973 in 1971, ko je bilo novomašnikov kar 56 oziroma 54.
hovniško službo zaprta. Je pa že pred tem dopustil možnost, da duhovnik v primeru, »ko res ni nobene moške osebe na razpolago«, za pomoč namesto ministrantov uporabi ministrantke. Čas torej še ni zrel, da bi ženske lahko postale duhovnice, ampak bo to veliko prej uspelo laikom, kar nakazuje na izrazito moško vladno strukturo Cerkve. Da imajo raje kogarkoli drugega kot žensko, se vsiljuje primerjava iz ZDA, ki še vedno veljajo za precej rasistične, a očitno
še bolj seksistične, kar so pred leti dokazali volivci, ko sta se za Belo hišo potegovala Hillary Clinton in Barack Obama, oni pa so raje izbrali temnopoltega predsednika kot predsednico.
Drago Karl Ocvirk, zdaj že upokojeni duhovnik in profesor na ljubljanski teološki fakulteti, je pred leti razburkal slovensko javnost s »heretično« izjavo, da ne vidi razloga, zakaj ženska ne bi mogla biti duhovnica, saj da za to ni ne teoloških ne antropoloških razlogov;
Bog ne gleda na spd Evangeličani imajo pet duhovnic
Rešitvi, kako župnije ohraniti žive in s stalnim duhovnim vodstvom, sta dve: v duhovništvo posvetiti ženske, s čimer bi Cerkev zadostila tudi zahtevam po enakopravnosti spolov, ali pa dati večja pooblastila laikom. Kot kaže, je veliko bolj realna zadnja varianta, saj je papež leta 2019 sporočil, da ostaja pot do posve-čevanja žensk v diakonsko in du-
Evangeličanska cerkev, ki izhaja iz reformacijskega gibanja Martina Luthra v 16. stoletju, je največja protestantska Cerkev in druga največja krščanska Cerkev v Sloveniji, značilna zlasti za pomurski del države. Sestavlja jo 14 cerkvenih občin, vodi jo 14 duhovnikov. Za razliko od njihove večje »rimokatoliške« sestre evangeličanski duhovniki niso zavezani k celibatu, večinoma so poročeni in imajo družine, njihovi partnerji, s katerimi običajno živijo v župnišču, pa imajo službe. Poleg tega lahko pastoralo izvajajo tudi ženske. V Sloveniji kar pet evangeličanskih občin, torej dobro tretjino, vodijo duhovnice.
Bog namreč po njegovem ne gleda na spol, ampak vabi vsakega.
Prevzele že veliko vlog
Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) pravijo, da so ženske v Katoliški cerkvi v Sloveniji pogosto prisotne na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih v pastorali, katoliških vzgojno-izo-braževalnih ustanovah in v laiških združenjih. »Največkrat so članice ali voditeljice župnijskih oziroma škofijskih molitvenih skupin, župnijskih svetov, katehistinje in ani-matorke verskega izobraževanja ter predavateljice v izobraževalnih ustanovah. Večino slovenskih katoliških kulturnih in izobraževalnih ustanov vodijo redovnice ali laiki-nje kot direktorice oziroma ravnateljice. Poleg tega vodijo več kot 400 Župnijskih in Dekanijskih karitas, tudi velika večina izmed več kot 10.000 prostovoljcev Karitas je žensk. Kot sodelavke delujejo v katoliških domovih za ostarele, v življenje župnij pa so dejavno vključe-
ne kot voditeljice župnijskih pevskih zborov in župnijskih pastoralnih svetov. V župniji skrbijo za vzdrževanje in ohranjanje sakralne kulturne dediščine in cerkvene opreme, animirajo bogoslužje kot bralke beril, organistke ali voditeljice pevskih zborov. Zasedajo pa tudi številna druga odgovorna vodstvena mesta v strukturi lokalne Cerkve, v vatikanskem tajništvu za komunikacijo, mednarodni teološki komisiji ...«
Zgolj preživeta feministična želja?
V SŠK so torej prepričani, da so ženske vse bolj vključene v vzgojno, izobraževalno, duhovno, pastoralno in vodstveno življenje slovenskih krščanskih skupnosti, in to zlasti od II. Vatikanskega koncila pred dobrimi 60 leti, ter da je zastopanost žensk na delovnih mestih v Katoliški cerkvi v Sloveniji na visoki ravni.
Letos je denimo funkcijo generalne tajnice SŠK prevzela ženska - sestra Marija Šimenc, redovnica
v salezijanskem redu Hčera Marijinih pomočnic, ki je doslej svoje poslanstvo opravljala kot višja predstojnica slovensko-hrvaške inšpektorije. Na Cerkev kot izrazito moško strukturo, kot velja v javnosti, ni nikdar tako gledala, dodaja, da so ženske enakopravne moškim tudi po teološkem nauku, da gre torej za svetopisemsko enakopravnost od samega začetka. »Navsezadnje sem članica redovne skupnosti, ki jo vodimo ženske, hkrati smo ženske navzoče v različnih ustanovah znotraj Cerkve.« Prav nič je ne moti, da ženske v Katoliški cerkvi ne morejo biti duhovnice, niti za to ne vidi potrebe, saj da imajo že sedaj, »če le razvijejo svoje specifične ženske lastnosti, dovolj možnosti za uresničevanje svojega poslanstva«. Meni, da gre v ozadju razmišljanj, da bi morale biti ženske duhovnice, tudi za »feministično željo iz 70. let, ko se je poudarjalo, da bi morale ženske opravljati enake naloge kot moški, kar pa se mi zdi malo preživeto«.
Senka Dreu
Podravje • Stokratnik Albin Belšak iz Svetega Tomaža
Družina krvodajalcev: najprej prepriča dober zgled
Večina stokratnikov je kri začela darovati v vojski, Albin Belšak še nekoliko prej. Krvodajalstvo se v njihovi družini prenaša iz roda v rod, darovalca sta bila oba njegova starša, sam pa je stoti odvzem opravil v družbi hčere, kije na krvodajalski stol sedla četrtič.
V Enoti za transfuzijsko dejavnost (ETD) Ptuj je ta teden krvodajalec Albin Belšak iz Sv. Tomaža svojo kri daroval že stotič. To humano dejanje so kot zmeraj počastili tako, da so se odvzema udeležili tudi pred-
Albin Belšak je kri daroval stotič. Njegova hči Urška gre po njegovih stopinjah, saj je tudi kruodajalka.
stavniki Rdečega križa. »Počutim se zdravo, redno hodim darovat kri, rad pomagam drugim, zato sploh ne razmišljam preveč, enostavno grem, ko pač lahko. Občutek je dober in daroval bom, vse dokler bom pač lahko,« je ob tej priložnosti svoje občutke povzel Belšak. Zaveda se pomena zdravja, zato je izjemno vesel, da lahko tudi sam pomaga nekomu, ki njegovo pomoč potrebuje. H krvodajalstvu je spodbudil tudi hči Urško. Sama pravi, da jo je pri tem vodil dober vzor. Humanost dajanja krvi jo spremlja dolga leta. Tako kot njen oče je tudi Urška prvič darovala kmalu za tem, ko je napolnila 18 let: »Na začetku je prisoten strah pred iglo, predvsem prvič, potem pa vidiš, da to res ni nič kaj takega, česar bi se moral bati. Vsi so ob tebi, te spodbujajo in ko ti uspe, niti ne razmišljaš več o tem, da ne bi hodil.« Mlado krodajalko - tako kot njenega očeta - vodi predvsem želja pomagati drugim. Prepričana je, da je v današnjem času tega zagona premalo. Vse, ki so zdravi, nagovarja, naj poskusijo. Kot pravi, je zavedanje, da si na ta način storil nekaj dobrega in nekomu pomagal, fenomenalno.
Želimo si več mladih krvodajalcev
Takih, ki z območja Ormoža, kamor spadata tudi Sveti Tomaž in tokratni stokratnik Albin Belšak, pomagajo na ta način, je precej. Predsednica OZ Rdečega križa Blanka Kosi Ravšl izpostavlja pomen promocije tovrstnih dejanj: »Zelo se mi zdi pomembno, da stoti odvzem obeležujemo na tak način, da se dejansko primerno zahvalimo krvodajalcem. Tako jim izkažemo hvaležnost, čestitke, spoštovanje. O tem se premalo govori, premalo se spodbuja predvsem mlajše.« Prav zato upajo, da bodo to obliko humanosti približali mlajšim generacijam, predvsem dijakom. Prej začnejo, večkrat bodo lahko darovali. Krvodajalci sicer zmeraj poudarijo, da ni pomembno zgolj stoto darovanje, to samo po sebi bojda ni nič drugačno kot vsako drugo. Šteje prav vsak odvzem, a ko se jih zvrsti toliko, si gotovo zaslužijo prav posebno pohvalo za pogum, vztrajnost in humanost.
Dženana Kmetec
Foto: CG
14 Štajerski
Turizem
petek • 8. septembra 2023
Ptuj • Zadovoljiva poletna turistična sezona, toda izzivi ostajajo
Veliko turistov, a večina več kot eno noč ne ostane
V prvem polletju je bilo na Ptuju nekoliko manj prihodov in nočitev turistov v primerjavi z letoma poprej. Kot vse kaže, bodo statistični podatki kljub temu zadovoljivi:julija so namreč našteli največ nočitev, odkar podatke spremljajo, tudi avgust bi lahko bil mesec rekordov. A nekateri izzivi na področju turizma ostajajo nerešeni. Gostom bo očitno treba ponuditi nekaj, kar jih bo tu obdržalo več kot eno noč.
Poletje se izteka, vrhunec turistične sezone je za nami. Turistični delavci zdaj pregledujejo statistične podatke, s katerimi so na Ptuju v osnovi precej zadovoljni. »Vsi kazalniki kažejo, da se uspešno vračamo na turistične trge. Letos se k nam ponovno vračajo tujci, kar kaže na ponovitev sezone iz leta 2019, seveda če ne bo večjih presenečenj jeseni. Pri primerjavi turističnih kazalnikov se usmerjamo predvsem na primerjave s predpandemičnim letom 2019, saj so leti 2020 in 2021 v veliki meri
zaznamovali turistični boni,« povzema Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj.
Organizirane skupine pridejo le za en dan
Največ nočitev ustvarjajo Avstrijci, Nemci, Čehi in Nizozemci, zvesti ostajajo tudi Italijani, letos beležijo še opazen porast Hrvatov in Francozov. Z vidika nočitev prevladujejo individualni gostje (pari in
družine), z vidika enodnevnih gostov pa organizirane skupine iz Slovenije in tujine.
V prvem polletju so sicer na ptujskem Zavodu za turizem zabeležili nekoliko manj prihodov in nočitev turistov, a se je poleti stanje konkretno izboljšalo. Julija so presegli doslej najvišje število prihodov in nočitev, odkar spremljajo statistične podatke. Zelo dobro zasedenost predvidevajo tudi za avgust. Na Zavodu so prepričani, da je del zaslug za tako dobre statistične podatke plod njihovega dela: »Z vidika
Gostov, ki pridejo na ogled Ptuja, manj kot desetina
Iva Koželj iz hostla Sonce pravi, da so s poletno turistično sezono načeloma zadovoljni, njihove kapacitete so bile polne, a ob tem opozarja: »To so le tranzitni gostje, ki pri nas prenočijo, da si olajšajo pot na morje ali domov. Takih, ki pridejo prav zaradi Ptuja, pa je zelo malo, po mojem eden od desetih. Prav na tem bi morali delati več. Taki, ki le prespijo enkrat, so za nas, turistične delavce, tudi največji strošek. Ciljanih večdnevnih obiskov mesta pa je žal premalo. Tu se ustavijo, ker smo blizu meje, si odpočijejo, ogledajo center, grad in gredo domov.« Vedno več turistov naj bi nergalo tudi zaradi precej visoke takse, 2,5 evra na dan: »Za štiričlansko družino to dnevno pomeni dodatnih 10 evrov, kar ni malo. Nekega razvoja turizma na račun tega pa jaz ne opažam.« Z začetkom septembra seje število turistov zmanjšalo, kar je vsakoletni trend. Glavnino gostov hostla Sonce pa predstavljajo Avstrijci, Nemci, Čehi in Poljaki.
Statistični podatki so zadovoljivi, si pa turistični delavci želijo nekaj sprememb v strukturi gostov.
promocije destinacije smo letos gostili priznano novinarko Forbsa, ob tem pa še številne novinarje in blogerje iz Amerike, Velike Britanije, Češke, Slovaške, Belgije, Španije in Italije. Ta konec tedna prihajajo madžarski novinarji in blogerji. V sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Destinacijo Štajersko pa smo na Ptuju gostili še slovenske medijske hiše. Destinacijo smo prav tako predstavili na slovenskem sejmu Alpe Adria, bili smo na avstrijskem Ferienmesse, turistični borzi SIW ter se predstavljali na Šport TV, v sklopu športnega dogodka I feel Slovenia Footgolf open ter v številnih drugih medijih. Preko Združenja zgodovinskih mest smo sodelovali v nacionalni kampanji Gremo na kavo v zgodovinska mesta! V jesenskem času bomo prisotni še na MOS-u Celje, na turističnem dogodku Aufsteirern v Gradcu ter Caravan salonu v VVelsu.«
V muzeju zelo zadovoljni z obiskom
Ptujski grad velja za enega paradnih
konjev turizma v mestu in regiji. Statistika obiska za letos kaže porast števila obiskovalcev. V prvih osmih mesecih tega leta so zabeležili približno tri tisoč več ogledov zbirk kot v enakem obdobju lani. Skupaj si je zbirke na gradu in mitreje ogledalo 33.659 obiskovalcev. To je bistveno več kot v času korone, presegli so celo pred-koronsko leto 2019. Od januarja do avgusta lani si je zbirke v ptujskem gradu ogledalo 30.836 obiskovalcev, v predko-ronskem letu 2019 32.138, letos kar 33.659 obiskovalcev. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je z letošnjim obiskom zelo zadovoljen: »Kot običajno so najbolje obiskane zbirke v ptujskem gradu, imeli smo veliko šolskih skupin, prav tako tujih obiskovalcev. Največ je bilo Madžarov, Avstrijcev, Hrvatov, Francozov in Nemcev, sicer pa so prihajali z različnih koncev sveta.« Zelo dobro so bile obiskane tudi druge muzejske lokacije, npr. Miheličeva galerija, enota Ormož ...
Dženana Kmetec
Foto: CG
Slovenija • V turističnih središčih vreme v precejšnji meri krojilo obisk
Na Obali in Gorenjskem zadovoljni, v Posočju manj
V gorenjskih turističnih središčih so z letošnjo poletno turistično sezono zadovoljni. Kljub vremenskim nevšečnostim, ki so krojile poletje, so zabeležili približno podobno število gostov in nočitev kot v lanskem poletju. Čeprav jih je vodna ujma obšla, je prinesla nekaj odpovedi rezervacij, vendar se je situacija že umirila.
„Glede na vreme in vse situacije, ki so se nam letos dogajale, od dežja, vetra na koncu tudi poplav, lahko ocenjujemo, da je sezona več kot odlična," je dejal direktor Turizma Bled Blaž Veber. Povedal je, da je zasedenost nočitvenih zmogljivosti v poletnem času stalno nad 90 odstotkov.
Tudi v Bohinju so sicer s poletno sezono, sploh glede na razmere, zelo zadovoljni. Julij je bil po številu nočitev celo za nekaj odstotkov boljši kot lani, saj so zabeležili skoraj 200.000 nočitev. Junij je bil nekoliko slabši od lanskega, avgusta pa bodo
številke obeh let približno podobne. Z letošnjo poletno sezono so zadovoljni tudi v družbah skupine Hit, ki ponujajo kapacitete na območju Kranjske Gore. V namestitvah Hit Alpinee v juliju in avgustu beležijo povprečno 90-odstotno zasedenost, kar je primerljivo z lansko, prav tako uspešno sezono. Opažajo pa večje število tujih gostov, več je tudi priprav profesionalnih športnikov.
Podobno je tudi na slovenski Obali. Aleksander Pinter, direktor družbe Euro-tas hoteli je namreč povedal, da je zase-
r
»fpo^
¡B
Í " t-
\
Foto: STA/M24
V Posočju so letos s turističnim obiskom nekoliko manj zadovoljni; tudi vodostaj rek jim nagaja, saj ni ugoden za plovbo oz. rafting.
Foto: Tomaž Primožic/PN
V Istri so z zasedenostjo načeloma zadovoljni, čeprav je bila julija nekoliko slabša, a se je na vrhuncu sezone popravila.
denost v prvem pokoronskem letu bolj ali manj taka, kot so načrtovali. Malo je ponagajalo vreme; zaradi dežja je bilo julija nekoliko manj gostov, potem pa se je začelo obračati tako, kot se spodobi za vrhunec sezone. Največ je bilo avstrijskih gostov, to še posebej velja za njihov hotel v Piranu. »Zelo veseli smo tudi vračanja ameriških gostov, ki jih prejšnji dve leti ni bilo. Se pa čuti upad števila nemških gostov. No, k sreči bodo ta izpad nadomestili Francozi, ki jih je v Piranu zares veliko,« opaža Pinter. Tudi hoteli Lifeclass so bili skoraj v celoti zasedeni, prevladovali so italijanski gostje. zaznali. Z obiskom v celotnem poletju so zelo zadovoljni tudi v
portoroškem hotelu Kempinski Palače, saj so bili ves čas doslej več kot 90-odstotno zasedeni.
V Posočju manj gostov
V Posočju so kampi že celo poletje skoraj v celoti zasedeni, bilo pa je letos več dnevnih gostov. Lastnik agencije Rafting Bovec Team Adis Hrovat pravi, da reke niso najbolj ugodne za plovbo: »Lani so bile prenizke, letos so previsoke. Deževje nam je odgnalo precej gostov.«
Tudi hotelirji niso najbolj navdušeni nad poletno sezono. Direktor hotela Alp Aljaž Žnider je pred časom povedal, da je letoš-
nje poletje turistični naval, kar zadeva nočitve, nekoliko manjši. V prvi polovici poletja so predvsem zaradi dežja zabeležili od 15 do 20 odstotni upad nočitev, avgusta pa je bilo 14 odstotkov manj nočitev kot avgusta lani. Sprašuje se, kje tičijo vzroki: »Ali morda vpliva inflacija oziroma stagnacija v Nemčiji, glede na to, da so Nemci naši najbolj številčni gostje? Sicer pa je tujih gostov ponovno okoli 70 odstotkov, tako kot pred pandemijo. Naši pomembni gostje so tudi Avstrijci in Italijani. Manjši obisk zaznavamo v gostinskem delu, lani so bile vse mize polne, letos pa ne. Ali to pomeni, da je manjših pretok skozi dolino?«
Sta, Ur
petek • S. septembra 2023
Za kratek čas
Štajerski	1S
raziskovalno središče
vele-posestvo
Švedsko
smučarsko središče
evropski narod
krajevna skupnost
neskladnost v stavčni zvezi
pisateljica znä°st
herfi0ll) ničnega
s
okrasna rastlina, amarant
glavni
Stevnik
francoski
pisatelj in knjižničar (charles)
osnovna stranica ravninskega lika
oče
Celada
smola
TROPSKIH DREVES MINOSOVA HCl
črka y
pozlrek
pletena ožja košara
košarkar. trener bečirovič
VRHOVNI GRŠKI BOG
zijalo
igorozim
dragi kamen temno modre barve
trenje
pripovednik zorman emanuel lasker
bel izrastek v čeljusti
pritok save
rdeči KRI2
igor filipovič
azijska koza naselje vsloven. goricah
tros
ptica ujeda (brkati)
glavni števnik
žival	romunski z mehkim pisateljih
telesom	religiolog
in hišico	(mircea)
glasbeni
slog slovenska tiskovna agencija
nadmorska višina
SIMBOL POŠTE
cerkveno glasbilo
E3
opominjanje, oštevanje
enoceli-čar, ki se giblje zbičkom
titan
nizozemski
slikar nemškega
rodu (jürgen)
kdor kaj skliče
vzdevek grafika justina
naš pisec (jani)
auguste renoir sopra-nistka gracelj
voda vtrdnem stanju
robert redford
osrednji pojem kitajske filozofije
industrijsko mesto v romuniji
Muzej, nekdaj Ruski muzej njegovega carskega veličanstva Aleksandra III., se nahaja na Trgu umetnosti v Sankt Peterburgu in je največji muzej ruske likovne umetnosti na svetu. Je tudi eden največjih umetniških muzejev na svetu s skupno površino več kot 30 ha. Ustanovljen je bil 13. aprila 1895 po ustoličenju carja Nikolaja II. v spomin na njegovega očeta Aleksandra III. Njegova prvotna zbirka je bila sestavljena iz umetniških del, ki so jih vzeli iz muzeja Eremitaž, Aleksandrove palače in Carske akademije umetnosti. Naloga prestrukturiranja notranjosti glede na potrebe prihodnje postavitve je bila postavljena Vasiliju Svinyinu. Svečano odprtje je bilo 17. marca 1898. Danes zbirka prikazuje rusko umetnost od 10. stoletja do 21. stoletja, ki zajema vse žanre od stare ruske ikone do sodobne umetnosti.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. S. - 20. 4.)
A
Končno boste znali prisluhniti sebi. Prejeli boste povabilo na neko zabavo - nekaj premisleka ne bo odveč. Zadeva se bo odvijala po scenariju konec dober vse dobro. Partnerjeva podpora vam je lahko v pomoč in vodilo. Na delovnem mestu pa ne spreglejte smerokazov.
Sledilo bo obdobje, v katerem boste morali narediti analizo. Prav gotovo bo veljalo opozorilo, da dobro premislite, preden se odločite za pomembno prelomnico. Zavedajte se, da je ravno previdnost mati modrosti. Ljubezen bo kot čarobni ples barv jesenske narave.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Podarjena vam bo neka notranja moč in tako lahko naredite stvari tako, da boste od vsega imeli korist. Pri tem boste morali narediti nekaj zase in ne iščite lažjih poti. Sprostitev najdite v umetnosti in ustvarjanju. Harmonija časa bo božala vašo dušo. V službi bo delovno.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Odločite se in naredite korak naprej. Časa za premislek je bilo dovolj in počasi bo nujno, da se prepustite vetru življenja. Pri vsem tem pa bo veljalo, da ne smete razmišljati, da ste dosegli vse. Mnogo premisleka vas čaka v ljubezni, pot je že prava. Posujte jo z rožicami.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Neizmerno vas bo privlačilo tisto, kar je drugačno, kar odstopa in kar duši po mističnosti. Koraka preteklosti se ne da spremeniti, počasi je čas, da jih sprejmete. Imeli boste tri možnosti in od vas je odvisno, katero boste sprejeli. V ljubezni bodo zvezde na vaši strani.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.
Reka življenja se bo vila po svoji poti in tako bo zelo harmonično, da se nekoliko prepustite. Odgovori bodo v vaši duši in od vas bo odvisno, ali se bodo realizirali ali ne. Na delovnem mestu boste morali vajeti vzeti v svoje roke. Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Veselo bo.
ARIADNA - Minosov hči v grški mitologiji, ki je Tezeju podarila klobčič niti, ELIADE, Mircea - romunski pisatelj in religiolog, OVENS, Jürgen - nizozemski slikar nemškega rodu, Rembrandtov učenec
Ptuj • Dvajset let igralnega salona in hotela Admiral
Ponosni deležniki pri razvoju turizma na Ptuju
Desetega julija leta 2003 je takratni lastnik hotela in restavracije Poetovio, podjetje Memoria, d. o. o., odprlo igralni salon s 30 igralnimi mesti. S tem je obogatil siceršnjo turistično ponudbo Ptuja, v kateri je bil začetek igralniškega turizma začrtan že dobro desetletje prej, še pod novogoriškim podjetjem Hit, katerega načrti pa so se izjalovili. Leto 2003 tako šteje za začetek igralništva na Ptuju, ki traja še danes, že enajst let pod novimi lastniki, Skupino Admiral, ki se trudi gostom ponuditi najvišje možno igralniško doživetje.
Letos, ko ptujski igralni salon in hotel Casino & Hotel Admiral, zdaj že nekdanji hotel Poetovio, praznujeta 20-Ietnico delovanja, je skupina Admiral zaključila njegovo celovito prenovo. Ob tej priložnosti pa tudi pripravila odmevno praznovanje za povabljene in goste. Celovita prenova zunanjosti in notranjosti igralnega salona ter hotela je trajala dva meseca. Popolnoma so prenovili recepcijo, prav tako so na novo zasijali igralni salon, prenovljena zajtrko-valnica in hotelske sobe. Gostom želijo ponuditi več kot samo igro, obisk jim popestrijo z zanimivimi nagradnimi igrami, žrebanji in promocijami. Zaradi pestrega dogajanja, prijaznosti zaposlenih, se gosti radi vračajo, tako dnevni kot večdnevni. Gostje ptujskega igralnega salona v večini prihajajo iz Slovenije.
Svečanega zaključka obnove se je udeležilo tudi vodstvo Skupine Admiral Slovenija. Direktor Klemen Čaleta je ob tej priložnosti po-
Foto: zasebni arhiv
Prenovljeni igralni salon u hotelu Admiral, zdaj že nekdanjem hotelu Poetovio.
vedal: „Želimo, da Casino Admiral Ptuj kot del skupine Admiral Slovenija, dosega najvišje standarde poslovanja v igralništvu, nadgrajuje ptujsko turistično ponudbo
in gostom omogoča neprekinjeno dogajanje ter zabavo. Prav zato smo se, skladno z našo strategijo, sistematično lotili prenove vseh desetih Admiralovih igralnih salo-
nov v Sloveniji. Ponosni smo, da tudi na Ptuju prispevamo majhen kamenček v mozaik pri rasti in razvoju turizma v lokalnem okolju."
MG
RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Romantika bo kot ples listov v jeseni življenja. Pravzaprav je resnica ta, da imate še vedno vi v rokah škarje in platno. Torej ne odlašajte in naredite nekaj zase. Intuitivni signali se bodo ojačali. V ljubezni bo sprva na semaforju strasti rdeča luč in kmalu pride zelena.
LEV
m
(23. 7. - 22. B.)
Dokazali boste, da znate biti potrpežljivi. Sploh ni nujno, da bodo ljudje to opazili, ampak počasi se daleč pride. Še vedno mnogi predstavniki tega znamenja blestijo v besednem izražanju. Lahko si pripravite predavanje o tistem, kar obvladate. Na delu bo bučna
razprava.
DEVICA
(23. B. - 22. S.)
Vaše srce se bo pozlatilo in s tem boste v svoji dobrotljivosti osrečili mnogo ljudi. Prav prijetno bo v ljubezni, nekaj prilaganja pač mora biti in žal tudi tokrat ne bo vse po vaše. Sprejemanje kompromisov je lahko ugodna popotnica prihodnosti. Najbolj boste blesteli pri denarju.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.]
Drobne pozornosti se bodo lesketale kot jutranje sonce. Spoznali boste, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Vaše srce se bo radostilo v lepoti ljubezni. Na delovnem mestu bo nad vami bdela dobra vila, ki vam bo pomagala pri napredku.
V ¡V VODNAR
(21. 1. - 18. 2.)
Zvezde usode bodo žarele še dolgo v noč strasti in tako bo ostalo upanje. Nekateri ljudje pač gredo svojo pot naprej. Pravilno je, da zaključite s preteklostjo in da boste znali ločevati zrno od plev. Partnerjevi namigi bodo zelo dobrodošli. Svoje notranje občutke pa si zapisujte.
RIBI
(1S. 2. - 20. S.)
Jesenska jutra bodo vedno bolj hladna. Toda v vaši duši bo ogenj posebne energije in tako se aktivno lotite vseh novosti. Okrepila se vam bo volja in močan pečat vam bo podarila intuicija. V ljubezni bo zelo pestro in harmonično. Delovne obveznosti vas bodo klicale.
16 Štajerski
Črna kronika
petek • 8. septembra 2023
Ormož • Mopedist z lesenim priklopnikom
Otroka vozil v leseni gajbi
Ormoški policisti so v sredo zjutraj naleteli na skoraj neverjeten prizor; pred enega izmed vrtcev na območju občine je namreč 47-letni voznik mopeda pripeljal otroka v lesenem priklopniku, ki gaje izdelal kar sam doma.
Foto: PU Maribor
Policisti so voznika seveda oglobili in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Možje v modrem sicer te dni opravljajo poostrene nadzore cestnega prometa nad uporabo varnostnih pasov pri voznikih in potnikih motornih vozil ter nad uporabo ustreznih zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok, prav tako pa tudi nad vozniki lahkih motornih vozil in e-skirojev. »Namen poostrenega nadzora je vplivati na povečanje uporabe varnostnih pasov in zadrževalnih sistemov pri prevozih otrok ter s tem vplivati na zmanjšanje negativnih posledic prometnih nesreč. V poostrenem nadzoru želimo vplivati tudi na voznike lahkih motornih vozil, saj je uporaba e-skirojev v zadnjih letih v porastu in se s povečanjem deleža tovrstnih udeležencev v cestnem prometu povečuje tudi s tem povezana prometnovarnostna problematika,« so še sporočili iz PU Maribor in dodali, da so zabeležili več kršitev zaradi nepravilne rabe mobitelov med vožnjo in prehitre vožnje.
Ur
Slovenija • Statistika samomorov
Lani 402 smrti zaradi samomora
V obdobju od leta 2013 do 2022 je med posameznimi leti prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je v povprečju količnik samomora rahlo upadal. V Sloveniji sta v lanskem letu zaradi samomora umrli 402 osebi, od tega 321 moških in 81 žensk, je povedala Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Foto: Pixabay
Delež smrti zaradi samomorov je znašal 1,79 odstotka. To pomeni, da sta na vsakih 100 smrti približno dve osebi umrli zaradi samomora, je povedala Roškarjeva. Moški so v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje umirali zaradi samomora. Razmerje med spoloma je bilo v preteklih letih podobno lanskemu.
Samomorilni količnik je bil v letu 2022 nižji pri višjih starostnih skupinah (starejši od 40 let), medtem ko je bil v nižjih starostnih skupinah višji od povprečja v preteklih letih. Vendar je glede na to, da je gibanje samomorilnega količnika v teh starostnih skupinah precej nestabilno in med leti prihaja do velikih nihanj bodisi navzgor ali navzdol, pri zaključevanju in interpretaciji potrebna previdnost, je opozorila Saška Roškar.
V EU veliko manj samomorov kot v Sloveniji
Čeprav količnik v Sloveniji v zadnjih letih rahlo upada, tako strokovnjake kot vsakega posameznika na področju preprečevanja samomora čaka še veliko dela, je poudarila. Povprečni količnik v EU je od lanskoletnega slovenskega nižji in znaša 11, nižji od slovenskega je tudi svetovni količnik.
Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski. Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dostopno prek telefonske številke 080 11 55. Deluje od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 18. in 22. uro.
Sta
Podravje, Slovenija • Kakšne strupe so nosile in odlagale poplavne vode
Slovenija na poti okoljskega samomora
Mesec dni je minilo od največje naravne nesreče v Sloveniji, ko so podivjane reke, hudourniki in meteorne vode rušili vse pred seboj. Če komu, gre za učinkovito in dobro koordinirano pomoč čestitati civilni zaščiti in njenemu vodji Srečku Šestanu. Nemalo ljudi je poudarilo, daje človek, ki svoje delo obvlada in ravna preudarno. So pa ob ujmi še kako zazevale vse tiste rane, čez katere so oblastniki desetletja lepili samo obliže. Namesto da bi jih pozdravili.
Začnemo lahko s shiranim proračunom za vzdrževanje in investicije na vodotokih. Denarja je dovolj, tudi iz lastnih virov (voda namreč daje elektriko, ta pa denar), a se ga namenja za vse ostalo, le za vlaganja nazaj v okolje vodotokov ne. Druga rana je religija varovanja narave. Še kako je jasno, da je vse v naravi povezano in gre za krog življenja, a so ukrepi varovanja narave in habitatov po mnenju številnih bistveno pretirani. Za vse, res vse bi morali najti kompromise, da lahko vzpostavimo harmonijo sobivanja. Način, da človek želi čim več pozidati in zabetoni-rati, naravovarstveniki pa krčevito branijo vse, kar plazi in leti, očitno ne deluje. Če govorimo o poplavah, mar še vedno ni jasno, da vodotoki potrebujejo korito, torej prostor, kjer bodo tekli? Prod, mulj in zarast v strugah pretok vode nedvomno ovirajo. To je osnovnošolska fizika.
Se bojijo ljudem priznati, da je okoljska politika na celi črti pogrnila?
Nadaljujmo pri onesnaženju, ki so ga razgalile poplave. Tretja gnojna rana, ki je država že vse od osamosvojitve ne želi pozdraviti. Rudnik svinca v Mežici ni posvinjal samo Mežiške doline, ki so jo zaradi kontaminiranosti celo zdravili s sanacijskimi ukrepi. Razsežnosti onesnaženja si verjetno sploh ne predstavljamo, saj nista problematični samo Koroška in reka Meža, ampak celotna Dravska dolina. Meža je pritok Drave, ta teče vse do hrvaške meje in še naprej do Osijeka, kjer se steka v Donavo. Ptujsko jezero je usedalnik vseh strupov, ki pritečejo
po Dravi, ne samo iz Maribora in Koroške, zelo verjetno tudi iz Avstrije. Vse težke kovine, ki se jih sedaj omenja, da je z njimi obremenjena koroška regija, so prisotne v mulju Ptujskega jezera. Vodotoki niso lokalno omejeni, vodotoki povezujejo kraje, regije, države. Več kot mesec dni je od naravne nesreče, pa državni Arso še nima natančnih analiz prisotnosti strupov v okolju, kar je nezaslišano. Hitre analize, ki prav tako lahko dajo verodostojen odgovor, so verjetno končane v nekaj urah ali dnevu. Se mar bojijo ljudem priznati, da je okoljska politika na celi črti pogrnila?
Glede na industrijo bi se čudili, če svinca ne bi bilo
Na hitro omenimo še pod zemljo skrito odlagališče akumulatorjev, ki ga je poplavna voda naplavila vsem na oči. Ko se nekaj vidi, zanikanje več ni možno. Na Koroškem so tri TABove tovarne akumulatorjev in bile so poplavljene. Poglejmo, kaj pri njih počnejo, podatki so s spletne strani podjetja. V reciklažnem centru v Žerjavu letno proizvedejo okoli 30.000 ton svinca in zlitin iz 55.000 ton odpada. Obenem je tam tovarna za industrijske baterije z letno kapaciteto 1,8 milijona kosov. V tovarni akumulatorjev v Črni proizvodne kapacitete omogočajo letno proizvodnjo treh milijonov kosov štartnih akumulatorjev znamk TAB, Topla, Vesna in VolThor. Na Prevaljah proizvajajo Li-ion baterije. „Proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene," ima podjetje navedeno na svoji spletni strani. Bodimo si na jasnem, da je v akumulatorjih strup. Takšna pač sestava baterij
je. Po drugi strani je tudi res, da jih vsi potrebujemo in si življenja brez njih ni moč predstavljati, tovarna s proizvodnjo pač nekje mora biti. A problem je, kako se ravna z nevarnimi snovmi. Ob poplavi so bili vsi TABovi obrati poplavljeni. Jasno je, da iztekanja strupov v okolje v celoti ni bilo moč omejiti. Da je bila poplavna voda neoporečna, je malo verjetno.
Zakaj država napol molči
Da pa država ne da jasnega odgovora, kaj je voda nosila s seboj (tudi Drava), je milo rečeno neodgovorno. Zakaj so listi na poljščinah, ki so bile ob Spodnji Dravi poplavljene, uveli? Verjetno zato, ker jih je nekaj „požgalo". Ne vemo, ugibamo, razmišljamo. So obdelovalne površine (vrtovi, travniki, njive, sadovnjaki), ki so bile pod to strupeno vodo na Koroškem in v Pod-ravju, varne za nadaljnjo obdelavo in pridelavo hrane? Ali pa bo raka in drugih nevarnih obolenj v prikritem zastrupljenem okolju še več?
Upanja, da bo državna sposobna presekati zavržne prakse onesnaževanja okolja, skorajda ni. Že to, da ne upajo povedati, kakšna so preseganja vrednosti težkih kovin v okolju, je dovolj zgovoren podatek nadaljnjega tiščanja glave v pesek. Bo zakon o obnovi posegel v slabe okoljske in vodarske prakse ter omogočil učinkovito ukrepanje? Ne pričakujmo, da se bo narava umirila, iz leta v leto bo samo še slabše, pa četudi je to dejansko naraven pojav spreminjajočega se vremena ali pa umetno ustvarjeno vreme. Kakorkoli že je, ne računajmo, da bo boljše. Zato se pripravimo.
Mojca Zemljane
Najdeno ohišje akumulatorja pod jezom u Markoucih priča, da je Drava iz Koroške prinesla marsikaj. Ne samo ogromnih količin poplavne vode, ampak tudi vse strupe, ki jih je pobrala po poti.
Foto: MZ
is
Ce je na Lovrenca (10.) lepo, tudi jeseni ne bo grdo.
10/27
10/26
14/30
14/25
20/-
L12/2Í
8/26
13/26
10/27
14/27
Danes bo precej jasno s kakšnim oblakom več. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, v krajih z burjo na Primorskem do 20, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem do 30 °C. OBETI
V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo precej jasno vreme. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Še za kakšno stopinjo topleje bo.
12/27
Napoved za Podravje
13/26
N
W
24*

Vir: ARSO
Rokomet
Dobova in Jeruzalem odpirata novo sezono NLB lige
Stran 14
Rokomet
Cilji Gorišnice in V. Nedleje povezani z obstankom
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Strelstvo
Urška Kuharic stara-nova državna prvakinja
Stran 15
Kikboks
Tilen v Turčiji dvakrat na stopničke, Taja do 5. mest
Stran 15
iPoiluiajh naí na íuitouíiúri ífihtu!
RADIOPTUJ
ftet afoietu
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Atletika • Balkansko prvenstvo U-18
Dramatično: do zlate medalje z zadnjim metom
Sivas je v soboto gostil balkansko prvenstvo v atletiki za mlajše mladince do 18. leta starosti. Na tem tekmovanju so dobro nastopili mladi slovenski atleti, ki so iz Turčije prinesli skupno deset medalj, od tega tudi štiri zlate.
Zlato medaljo je med drugimi v metu kladiva osvojil Andraž Rajher iz Atletskega kluba Ptuj (iz ptujskega kluba zaradi osebnih zadev v Turčiji ni nastopila Taja Pučko, op. a.). Ta se je pod vodstvom trenerja Gorazda Rajherja v zadnjem mesecu intenzivno pripravljal za nastop na balkanskem prvenstvu. O tem zadnjem pripravljalnem obdobju je Andraž
Balkansko prvenstvo U-18, rezultati, met kladiva:
1.	Andraž Rajher (Slovenija)	72,67 m
2.	Nikolaos Sidirenios (Grčija)	71,30 m
3.	Artem Cherkashyn (Ukrajina)	70,50 m
4.	Andreev Dimo (Bolgarija)	68,68 m
5.	Igor Olaru (Moldavija)	63,56 m
Met diska:
1.	Denis Cutcovetchi )Moldavija) 54,90 m
2.	Filip Carnopiski (Srbija)	54,30 m
3.	Yaroslav Lystopad (Ukrajina) 54,19 m
4.	Mihai Damian Motorca (Romunija) 53,98 m
5.	Andraž Rajher (Slovenija) 53,79 m
Šport
tegnil orodje in je zato žal letelo v mrežo. Pri zadnjem metu sem se osredotočil na izmet kladiva in sem ga lepo spustil do razdalje 72,67 metra.«
V lanskem letu je Rajher na balkanskem prvenstvu osvojil bronasto medaljo, tokrat pa je v Sivasu osvojil zlato medaljo. O tem uspehu je metalec kladiva povedal: »To je najboljši rezultat v moji karieri. Že po lanskem tretjem mestu sem bil zelo vesel, letos sem še toliko bolj, saj je osvojitev prvega mesta vedno nekaj posebnega.«
Ob nastopu v metu kladiva je tekmoval še v metu diska, kjer je z rezultatom 53,79 metra zasedel 5.
Še trije prvaki
Ob Andražu Rajherju so balkanski prvaki iz slovenske reprezentance postali še Žan Ogrinc v teku na 800 metrov (1:51,56), Tia Tanja Živko v teku na 1500 metrov (5:00,79) in ženska štafeta 4-krat 100 metrov (46,94), za katero so nastopile Daša Kernel, Klara Janža, Hana Sekne in Pika Bikar Kern.
V teku na 100 metrov je Žan Ritlop (AK Slovenska Bistrica) osvojil šesto mesto z rezultatom 11,03 s (+0,4 m/s).
mesto. Osvojena zlata medalja na balkanskem prvenstvu za mlajše mladince je velika spodbuda za Andraža, ki sodi med najboljše in najbolj nadarjene mlade slovenske atlete.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Andraž Rajher je zmagal na balkanskem prvenstvu.
Rajher povedal: »Od Olimpijskega festivala evropske mladine naprej sem treniral vsak dan in kot so kazali meti na treningih, sem bil zares dobro pripravljen. To dobro pripravljenost sem potrdil z zadnjim metom v Sivasu.«
Veliko vloženega truda obeh se je na šokantni in dramatični tekmi izplačalo, saj je Andraž v zadnji seriji vrgel petkilogramsko orodje 72,67
metra daleč, kar je bilo dovolj za zmago. Ob tem metu je v prvi seriji orodje vrgel 65,73 metra, to pa sta bila ob štirih neveljavnih metih tudi edina veljavna poskusa.
Pred zadnjo serijo je bil v vodstvu z odlično serijo metov Ukrajinec Artem Cherkashyn (štirikrat čez 69 m, najboljše 70,50 m), nato pa sta v zadnji seriji pred njega s svojima najboljšima poskusoma skočila Grk
Nikolaos Sidirenios (71,30 m) in naš Andraž Rajher (72,67 m) - član AK Ptuj je pred tem zasedal 4. mesto. ...
Mladi atlet je podal svoj pogled na celotno serijo metov: »Prvi met sem šel 'na sigurno', kar je pomenilo, da sem kladivo spustil lepo ven in sem dosegel soliden rezultat. Naslednje mete sem opravil preveč 'na moč', da bi kladivo letelo čim dlje in tako sem vedno četrti obrat preveč za-
Gorazd Rajher: »Presenečenje zame osebno in za vse naše trenerje«
Gorazd Rajher, trener: »Najprej izrekam čestitke sinu, da mu je uspel ta rezultat. Za vsako tekmo se je treba dobro pripravit in to je Andraž tokrat tudi naredil. To je bila naslednja velika tekma po tistem grenkem razočaranju na OFEM, kjer žal ni naredil takšnega rezultata, kot smo si želeli (osvojil je 4. mesto, op. a.). V soboto je bila pred njim nova in še težja naloga, kajti trenažni proces je pred nastopom na balkanskem prvenstvu kazal dobro pripravljenost za dolge daljave. Sam si je v želji po dobrem rezultatu naložil dodatno breme, kar se je videlo tudi v štirih nepravilnih ali ponesrečenih metih. Na koncu pa moram dejati kapo dol, saj nisem verjel, da je sposoben v zadnjem metu priti do zmage. S tem metom je pripravil presenečenje zame osebno in za vse naše trenerje, ki smo bili na tem tekmovanju; v zadnjem metu je namreč pokazal tisto, kar počne na treningu vsak dan in to ga je pripeljalo do zlate medalje.«
Je šport na Ptuju nebodigatreba?
Vest o načrtovani ukinitvi Zavoda za šport Ptuj kot samostojnega zavoda in njegova začasna pripojitev k Zavodu za turizem Ptuj ter kasnejše načrtovano formiranje Zavoda Ptuj (pod isto streho Zavod za turizem, Zavod za šport in CID) je med športnimi delavci naletela na nemalo ogorčenja. Razmišljanja večinoma potekajo v smeri, da je bila ptujska športna strokovna sfera iz tega načrtovanja povsem izvzeta (predlog je pripravila ljubljanska firma) in da na mizi ni nobenih tehtnih argumentov (anketa med laično javnostjo to zagotovo ni) o pripojitvi zavoda.
V imenu upravnega odbora Športne zveze MO Ptuj je izjavo za javnost podal Franjo Rozman, podrobno jo je predstavil tudi na novinarski konferenci v sejni sobi dvorane Mladika.
„Ob napovedani pripojitvi Zavoda za šport k Javnemu zavodu za
turizem in s tem ukinitvijo Zavoda za šport smo v športni sferi zelo zaskrbljeni in temu nasprotujemo, saj nimamo nobenih konkretnih informacij. Nismo bili povabljeni k so-oblikovanju sklepa o pripojitvi, niti obveščeni o smiselnosti te pripojitve - razen skopo opisane racionalizacije - in kakšno izboljšanje za razvoj športa bo ta pripojitev prinesla.
Po sedaj znanih informacijah naj bi se najmanj eno delovno mesto na področju športa ukinilo. Kdo bo prevzel naloge tega zaposlenega in kakšni bodo stroški uvajanja in širitve delovnih obveznosti za tega zaposlenega oziroma več zaposlenih? Glede na večkrat poudarjeno kadrovsko podhranjenost na področju športa je ta ukrep tudi močno vprašljiv.
Kdo od strokovnjakov s področja športa je bil vključen v pripravo tega sklepa in v študijo proučitve smiselnosti reorganizacije javnih zavodov v MO Ptuj? So sodelovali zaposleni na Zavodu za šport Ptuj in strokovne službe v MO Ptuj?
V viziji in strategiji Mestne občine Ptuj 2015-2025 nismo nikjer zasledili, da bi bila zapisana namera pripojitve Zavoda za šport Ptuj k drugemu zavodu, kot je to navedeno v dokumentu (stran 39).
V pripravljenem dokumentu je predviden prihodek od najemnin za prostore, ki jih sedaj uporablja Zavod za šport Ptuj in se bodo po pripojitvi sprostili. Ima MO Ptuj že informacijo o tem, kakšna bo dejavnost najemnikov, da bodo zmogli najemnino 10 EUR/m2?
Zakaj se je o spremembah v ptujskih zavodih naredila anketa na družabnem omrežju (med laično javnostjo), ni pa se naredila anketa na reprezentativnem vzorcu," se je vprašal Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj, ki predstavlja skoraj 100 klubov in društev iz MO Ptuj, približno 40 jih po razpisih izpolnjuje pravico do sofinanciranja.
Bo športna sfera ostala popolnoma brez možnosti soodločanja?
„Po dosedanji sestavi sveta Zavoda za šport Ptuj je pet predstavnikov ustanovitelja (MO Ptuj), trije predstavniki, ki jih predlaga Športna zveza Mestne občine Ptuj, in en predstavnik zaposlenih. V predlagani sestavi sveta Javnega zavoda Ptuj so trije člani ustanovitelja (MO Ptuj),
en je predstavnik zaposlenih in le en zainteresirane javnosti s področja delovanja zavoda! Nobenega določila ni, da bo imel šport svojega predstavnika, podobno pa velja za turizem in mlade. Pri oblikovanju
športne politike v MO Ptuj športna sfera tako ne bo več imela možnosti soodločanja.
Po našem mnenju predlagana nova organiziranost športa v zavodu, ki ima tri stebre, za razvoj športa na Ptuju ni primerna. V študiji so navedena neprimerljiva mesta z MO Ptuj, saj so občine Hrastnik, Medvode, Ljutomer in Žalec manjše od MO Ptuj, posledično tudi razvejanost športnih dejavnosti ni primerljiva z MO Ptuj. V Novem mestu skupni
zavod deluje prekratek čas, da bi bil primeren za oceno smotrnosti.
Vsak administrativni in politični poseg v športno dejavnost brez temeljitega premisleka, vključevanja vseh deležnikov in ocenjevanja smotrnosti iz različnih smeri - ne samo in zgolj rentabilnosti -, je lahko zelo škodljiv in lahko naredi nepopravljivo škodi tudi za več generacij otrok in mladine," je zaključil Franjo Rozman.
Jo zeMohoric
Foto: Črtomir Goznik
Direktor Za voda za šport Sandi Mertelj in predsednik Športne zveze MO Ptuj Franjo Rozman sta na temo »Pripojitev javnega zavoda Zavod za šport Ptuj in javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj k javnemu zavodu Javni zavod za turizem Ptuj in vpliv te pripojitve na razvoj športa v MO Ptuj« sklicala novinarsko konferenco in na njej predstavila številne pomisleke.
18 Štajerski
Šport
petek • 8. septembra 2023
Rokomet • Jeruzalem Ormož (Liga NLB, sezona 2023/24)
Dobova in Jeruzalem odpirata novo sezono
V petek, 8. septembra, ob 19.00 se bo s tekmo 1. kroga med Dobovo in Jeruzalemom začela nova sezona Lige NLB. O pričakovanjih pred sezono smo pokukali v ormoško slačilnico.
„Ker po sezoni iz lige izpadejo kar štiri moštva, je pred vsemi izjemno težka sezona. Vsaka tekma bo imela pomembno vlogo v boju za najvišja mesta in v boju za obstanek v ligi. Čez sezono si v Ormožu želimo čim manj kriz. Kdor bo padel v dve ali tri daljše krize, bo hitro odpisan. V pripravljalnem obdobju smo se lovili na prav vsaki tekmi. Imamo številne nove obraze in potreben bo čas in predvsem strpnost, da se uigramo ter da pridemo na želeni nivo. Osnovni cilj Jeruzalema je obstanek v elitni ligi, po tihem pa si želimo uvrstitve od 6. do 9. mesta.
Ormožani želijo proti Doboui nadgraditi predstavo proti Celju u Super pokalu.
Foto: Spela Stajnko
Imamo še eno veliko željo: glede na kapaciteto dvorane Hardek smo imeli lani v povprečju najboljši obisk v ligi, to pa si želimo ne samo obdržati, ampak tudi nadgraditi. Uspehi članske ekipe so izjemno pomembni tudi za naš podmladek, za našo rokometno šolo, ki je ena najboljših v državi. Z dobrimi predstavami prihajajo na tekme številni mladi ter novi sponzorji, ki nam zelo olajšajo delovanje kluba na tako visokem nivoju. V Ormožu se veselimo sezone 2023/24, ki bo pestra kot že dolgo ne. Na svoj račun bodo zagotovo prišli ljubitelji rokometa po celotni državi. Liga bo zelo atraktivna ter zanimiva do zadnjega kroga, od boja za vrh do boja za obstanek v ligi," nam je zaupal trener Jeruzalema Saša Prapotnik.
Novinci se ne obremenjujejo s preteklostjo
V 1. krogu Ormožane čaka zmeraj težko gostovanje pri Dobovi. „Dej-stvo je, da so vse tekme 1. kroga zelo zanimive, saj se ekipe še iščejo. Prav uvodni krog po navadi mine v zna-
menju večjih presenečenj. Dobova in mi bomo v sezono krenili z le eno samo željo - obstanek v ligi. Točke na tekmi bodo štele dvojno. Tradicija gostovanj v Dobovi ni na naši strani, ampak zdaj imamo v ekipi veliko novincev, ki se ne obremenjujejo s preteklostjo. Za vse nas je to le ena izmed mnogih tekem v sezoni, želja po uspehu je velika in verjamemo, da se nam lahko uspe enakovredno kosati z Dobovo. S predstavami v pripravljalnem obdobju res nismo blesteli, ampak na Superpokalu so tri četrtine tekme že bile na solidnem nivoju. Za uspeh v Dobovi bo treba igrati solidno skozi celo tekmo. Največ težav pri pripravi na tekmo nam je povzročalo to, da so informacije o igralni zasedbi Dobove zelo skope. Treba bo zaupati predvsem samemu sebi," je pred tekmo z Dobovo povedal Gašper Hebar, eden izmed organizatorjev ormoške igre.
Na tekmi Superpokala proti Celju je igra Jeruzalema do 45. minute že imela glavo in rep, s podobno predstavo v Dobovi bi Ormožani lahko uspešno zakorakali v sezono 2023/24.
Uroš Krstič
Rokomet • Pred novo sezono v 1. B SRL (m)
Cilji Gorišnice in Velike Nedelje povezani zgolj z obstankom
RK Moškanjci-Gorišnica: z manj številnim in mlajšim igralskim kadrom v boj za obstanek
Rokometaši v 1. B-ligi se bodo konec tedna podali v boj za prvenstvene točke, med njimi bosta tudi ekipi Velike Nedelje in Gorišnice. V pretekli sezoni sta zasedli 8. oz. 10. mesto, prva je zbrala 27, druga pa 18 točk v 14-članski ligi.
Gorišničane bo tudi v letošnji sezoni vodil trener Ivan Hrupič, ki pa bo imel na voljo oslabljen igralski kader. V vratih bo zagotovo pogrešal Filipa Ranfla, ki je prestopil k Ormožu, v polju pa enega najboljših strelcev Denisa Hrupica (igralski premor) in izkušenega Davida Venta (podjetniška pot, pomagal bo toliko, kolikor mu bo dovoljevalo delo).
„Igralski kader je maloštevilen, ob tem pa je bilo na treningih precej izostankov zaradi dopustov, službenih obveznosti in manjših poškodb. S takšno popotnico nam ne preostane drugega kot borba za obstanek. Če obstanemo v ligi, bo to za nas primerljivo z osvojitvijo naslova prvakov. Edina pozitivna stvar v tem je, da smo že lani začeli uvajati številne mlade in jim ponujati priložnost za igro, tako da so že spoznali zahteve 1. B-lige. V pripravljalnih tekmah so pokazali določen napredek in ig-
rali iz tekme v tekmo bolje, to je lahko eden izmed redkih vzrokov za optimizem," je dejal trener Ivan Hrupič in nadaljeval: „Odigrali smo pet pripravljalnih tekem, dve proti hrvaškemu Vidovcu in Radgoni ter eno proti Mariboru. V določenih obdobjih teh tekem smo pokazali superiornost ter hitro in gibljivo obrambo, kar bi nas lahko reševalo. Težava je, ker bi bilo treba zdržati takšen tempo dlje časa, kar pa bo ob manjšem številu rotacij težko izvedljivo. Izidi so bili s štirimi zmagami in enim porazom celo boljši od pričakovanj, a prvenstvene tekme so vseeno nekaj drugega."
Prvo srečanje bodo Gorišničani odigrali z Mokercem v gosteh. „Gre za zelo neugodno ekipo, s katero smo imeli v prejšnji sezoni veliko težav in smo obakrat izgubili. Predvsem v Mokercu se je pošteno iskrilo, sodnika sta na koncu vse povprek kazala rdeče kartone - kaotična tekma. Upamo, da bi lahko tudi tokrat čim dlje držali korak z njimi in prišli v napeto končnico."
RK Velika Nedelja: mladi in neizkušeni ekipi se obeta boj za obstanek
Seznam igralcev, ki so zapustili vrste Velike Nedelje po lanskoletni solidni sezoni (8. mesto), je precej
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Velike Nedelje in Gorišnice štartajo v novo sezono z nekoliko skromnejšimi cilji.
dolg. Prav tako je precej dolg seznam novih igralcev, ki v povprečju štejejo slabih 18 let.
„V 1. B-ligo se podajamo z zelo mlado zasedbo, ki bo poskušala nabrati dovolj točk za obstanek v ligi. Predvidevamo, da bo za obstanek potrebnih okrog 14 do 16 točk, torej sedem do osem zmag. V svojih vrstah imamo kar nekaj talentiranih igralcev in prav zanimivo bo spremljati njihov napredek čez sezono. Že v 1. krogu nam v goste prihaja Izola, ki je eden izmed resnejših
kandidatov za uvrstitev v elitni razred. Naša želja je, da se z borbeno predstavo čim dlje upiramo favoritu iz Primorske. Gre za tekmo, kjer nimamo česa izgubiti, lahko pa veliko dobimo. Na žalost bo ekipa septembra igrala brez Eneja Kovačeca in Aljoša Munde. Z njima bomo bistveno močnejši in za nas se bo prvenstvo resnično začelo šele oktobra. Če nam bo uspelo septembra zbrati kakšno točko - igramo z Izolo, Go-rišnico in Radovljico -, bo to izjemen uspeh. Pustimo se presenetiti. Letos
je ekipa 'mlada ter nora' in zagotovo bomo na kakšni tekmi presenetili kakega favorita ali pa na drugi strani izgubili proti ekipam, ki so nam po igralskem kadru enakovredne. V soboto vabim ljubitelje rokometa k Veliki Nedelji, da spoznajo mlado ekipo in ji dajo glasno vzpodbudo, ki bo več kot potrebna," je pred 1. krogom in gostovanjem Izole pri Veliki Nedelji povedal trener Uroš Krstič. Tekma 1. kroga med Veliko Nedeljo in Izolo je na sporedu v soboto, 9. septembra, ob 19. uri.
Ekipa je med tednom na Madžarskem v Veliki Kaniži odigrala pripravljalno tekmo proti članski reprezentanci Bahrajna. Kljub dobri predstavi do 50. minute so Nedeljčani na koncu morali priznati poraz z -11 (25:36, polčas 14:18).
„Kot v vseh pripravljalnih srečanjih je tudi na tej tekmi manjkalo cel kup igralcev, kar je naš največji problem. Dokler smo imeli moči, smo bili zelo enakovredni. V zadnjih desetih minutah pa so nas igralci Bah-rajna po naših napakah 'skontrirali' in visoki poraz je bil neizbežen. Je pa bila tekma za našo ekipo odlična izkušnja, saj se le redkokdaj zgodi, da imamo igralci iz nižjih lig priložnost igrati tekme proti reprezentancam," je povedal krožni napadalec Velike Nedelje Žan Toplak.
Reprezentanco Bahrajna vodi Islandec Aron Kristjansson, ki je med drugim vodil klube, kot so Haukar, Skjern, Kolding, Aalborg, Hannover in v letih od 2012 do 2016 islandsko člansko reprezentanco. „Mladi Slovenci so nam dolgo časa povzročali sive lase. Način igranja mladih Slovencev in reprezentance Bahrajna je povsem različen, zato nam je tekma prišla še kako prav," je v tekoči nemščini ekipo Velike Nedelje pohvalil trener Bahrajna.
Strelci za zelene so bili: Aljoša Mu-nda in Jan Žuran po 6, Žiga Borko in Blaž Majhen po 5, Gabrijel Škorjanec, Marko Kralj in Žan Toplak so zadeli po enkrat.
JM
Atletika • Kristjan Čeh
Stähl in Čeh izmenjaje na vrhu
Kristjan Čeh, član AK Ptuj, je v tem tednu nastopil na atletskem mitingu srebrne svetovne serije v Bellinzoni v Švici. V odličnem vzdušju sta na stadionu, ki sprejme približno 5000 gledalcev, z večnim rivalom Stahlom znova uprizorila napeto tekmo v metu diska...
Na koncu je bil za devet centimetrov uspešnejši aktualni svetovni prvak iz Švedske, ki je tokrat zmogel daljavo 67,24 metra. Tretje mesto je z rezultatom 66,19 m zasedel Ja-majčan Fedrick Dacers.
„Znova sva imela s Stahom dobro tekmo, obenem je bilo vzdušje na stadionu izjemno. Imel sem sicer več
Kristjan Čeh
Foto: Peter Kastelic / AZS
boljših povprečnih daljav od Stahla, a je najdaljšo zmogel Šved. Znova sem - na drugi tekmi zapored - začel iz nižjim počepa na startu meta. To je bilo tvegano, ampak pomembno za nadaljevanje," je po tekmi dejal Čeh.
V prvi in tretji seriji prestopil, v drugi pa je dosegel 66,86 m in je bil drugi za Stalom. Ta je imel po polovici tekme vse veljavne poskuse, 63,97 m in s 67,24 m v drugi seriji je nato vodil do konca tekme. V tretji seriji so mu namerili 63,02 metra.
Ptujčan je v četrti seriji vrgel 67,15 m, Stahl pa 62,72 m. Slednji je v predzadnji seriji zmogel 62,17 m, Čeh pa 63,96 m. Zadnja serija ni spremenila poteka obračuna za zmago, Šved je imel neveljavni met, Čeh pa je zaključil s 65,14 m.
Na prvem dvoboju Stahla in Čeha po svetovnem prvenstvu v Budimpešti je v Talinu 30. avgusta slovenski rekorder zmagal z 68,39 metra, Stahl je za drugo mesto vrgel 66,89 m.
sta, JM
Šah • Turnir Hum na Sotli
Tom Crnjakovič do zajetnega števila ratinških točk
Odprto šahovsko prvenstvo kra-pinsko-zagorske županije je bilo že 15. po vrsti, posvečeno pa tudi 30-le-tnici občine Hum na Sotli. Kar lepo število ptujskih šahistov se redno udeležuje tega turnirja in tako je bilo tudi letos, ko jih je sodelovalo šest.
Na turnirju je nastopilo 64 ša-histk in šahistov različnih starostnih kategorij, od desetletnikov pa vse do seniorjev nad 65 let. Večina Ptu-jčanov je ob koncu osvojila mesta, ki so jih zasedali po začetni poziciji, razen Anej Zlatolas, ki je svojo začetno pozicijo izboljšal za kar 20 mest, ter Tom Crnjakovič za 17 mest. Slednji je zmagi in remija dosegel proti igralcem, ki so »kotirali« precej višje in iz osmih partij zbral odličnih pet točk. V skupni razvrsti-
tvi je zasedel 25. mesto, v posebni razvrstitvi mladih do 12 let pa je bil drugi. Z novimi 89 ratinškimi točkami je presegel mejo 1600 točk, kar je za 12-letnika odlično.
Izpostaviti velja še mlada Aneja Zlatolasa in Jana Čurkoviča, ki sta ob dobri absolutni uvrstitvi osvojila še 3. in 5. mesto v posebni razvrstitvi mladih do 14 let. Morda je nekoliko manj od pričakovanj dosegel najiz-kušenejši Darko Dominko, vendar se je kar trikrat srečal s tekmeci iz prve deseterice.
Končni vrstni red: 1. (2.) Ante Leon Starčevič (HRV) 7,5 točke, 2. (3.) Bernard Perič (SLO) 6,5, 3. (1.) Zdenko Plenkovic (HRV) 6,5 ... 25. (42.) Tom Crnjakovič 5 ... 41. (29.) Darko Dominko 4 ... 43. (44.) Leon Selišek 4 . 44. (64.) Anej Zlatolas 4 ... 48. (51.) Jan Čurkovič 3,5 ... 51. (45.) Bojan Vidovič 3 točke (vsi člani ŠD Ptuj) ...
Silva Razlag
petek • 8. septembra 2023
Šport
Štajerski TEDNIK 19
Strelstvo • 33. Državno prvenstvo na 50 m
Ormožanka Urška Kuharic stara-nova državna prvakinja leže
Minula konca tedna je Strelsko društvo Svečina v strelskem centru Gaj-Pragersko organiziralo 33. Državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo na 50 m. Trideset strelskih društev je na poletni vrhunec sezone prijavilo 191 strelk in strelcev, ki so se borili za 19 kompletov posamičnih in devet kompletov ekipnih odličij. Osemnajstim društvom je uspelo osvojiti odličja, med njimi tudi Ormožanom Kovinarja, Miklavžu pri Ormožu ter Juršincem.
Urška Kuharič četrtič državna prvakinja leže, Tadej Horvat četrti
V ženski disciplini s puško leže je prvo mesto ubranila Ormožanka Urška Kuharič, ki je s 621,1 kroga osvojila svoj četrti naslov državne prvakinje v tej disciplini. Na drugem mestu je ugnala trzinsko strelko Tejo Medved (616,4) in na tretjem Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek (614,6). Ormoška strelka Tovarne sladkorja Vesna Mele (590,7) je osvojila peto mesto, sedma je bila Eva Petek (573,0) in osma Nuša
Žnidarič (568,5), obe SD Kovinar Ormož.
V	moški konkurenci je odličen nastop uspel Kovinarjevemu strelcu Tadeju Horvatu, ki je s 610,4 kroga osvojil visoko četrto mesto in za bronastim odličjem zaostal le za pičlih 0,6 kroga. Jubilejni dvajseti naslov državnega prvaka leže je slavil zlati slovenski olimpionik Rajmond Debe-vec (624,6), pred Robertom Marko-jo (617,5) iz Turnišča in Nejcem Klo-pčičem (611,0) iz Trzina. Zelo blizu velikega uspeha je bil tudi kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je s 609,6 kroga osvojil visoko šesto mesto in za bronastim odličjem zaostal le za poldrugi krog.
Kuharičeva v stoječem položaju izgubila zlato medaljo
V	olimpijski disciplini trojnega položaja s puško na 50 m je v odsotnosti najboljše slovenske strelke Žive Dvoršak potekal ogorčen boj za naslov državne prvakinje. Z osebnim rekordom 587 krogov (kleče 195, leže 199 in stoje 193) je presenečenje pripravila ruška strelka Urška Hrašovec, ki je po lanskem bronu letos osvojila še svoj prvi naslov članske državne prvakinje. Za krog je ugnala Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek (586 - 195, 198, 193) na drugem mestu in Ormožan-ko Urško Kuharič (585 - 196, 199, 190) na tretjem mestu. Kuharičeva je odlično opravila z obema jermenskima položajema in imela krog
oziroma dva prednosti pred tekmicama za zaključni stoječi položaj, v katerem je vedno odlična. Tam pa sta bili Hrašovec in Jerovšek tokrat presenetljivo boljši za tri kroge.
Preostali ormoški strelki Eva Petek (567) in Nuša Žnidarič (553) sta osvojili peto in šesto mesto, Vesna Mele (534) je bila sedma.
V moški konkurenci je bil znova nepremagljiv Rajmond Debevec s 584 krogi (198, 200,186), ki je tako v tednu dni po osvojitvi naslova svetovnega prvaka s puško na 300 m osvojil še oba naslova državnega prvaka na 50 m. Čeprav je bil lanski prvak Robert Markoja (582) favorit tudi za letošnji naslov, saj je boljši v odločilnem stoječem položaju, je bil tokrat Debevec dovolj natančen tudi stoje. Za Markojo je zaostal za tri kroge, a ohranil dovolj prednosti iz klečečega in ležečega položaja. Med Ormožani se je najvišje uvrstil Tadej Horvat (544) na osmo mesto.
Ormožan Emerik Hodžic do bronastega odličja
Med pištolskimi strelci na 50 m je aktualni dvakratni državni prvak Jože Čeper (528) ubranil naslov -tretji zaporedni - in znova ugnal velenjskega strelca Blaža Kunška (526). Slednji je imel zmago že na dosegu roke, vendar je v zadnjih treh strelih naredil tri večje napake in presenetljivo ostal brez zlatega odličja. Odličnega rezultata in osvojenega bronastega odličja se je veselil ormoški strelec Kovinarja
Kikboks • Evropsko prvenstvo za kadete in mladince
Tilen v Turčiji dvakrat na stopničke, Taja do 5. mesta
Na Evropskem prvenstvu v kikboksu za kadete in mladince, ki ga je organizirala WAKO organizacija, ki jo priznava tudi Mednarodni olimpijski komite, so slovenski tekmovalci odlično nastopali, saj so osvojili eno zlato, sedem srebrnih in šest bronastih medalj.
Na prvenstvu v Carigradu v Turčiji, ki je potekalo od 26. avgusta do 3. septembra, je sodelovalo več kot 1.500 tekmovalcev iz 39 držav. Reprezentanca Slovenije se je predstavila s 27 tekmovalci v treh disciplinah. Ptujski klub borilnih veščin je sodeloval z dvema članoma: Tajo Šibila in Tilnom Repino.
Rezultati:
-	Taja Šibila je prvič nastopala za reprezentanco Slovenije, nastopala je med starejšimi kadetinjami v kategoriji nad 65 kg. V light kontaktu je premagala Antonijo Xifaro iz Grčije, v četrtfinalu pa je izgubila proti izku-šenejši tekmovalki Hannan Langheinrich iz Nemčije. S tem dosežkom je osvojila še vedno odlično 5. mesto;
-	v point fightingu je Taja po preboju v četrtfinale izgubila borbo za medalje proti Ivani Aleksovi iz Bolgarije z 10:11. Borba je imela dramatičen konec, kjer se je poznala neizkušenost Taje, saj je pet sekund pred koncem borbe vodila za točko, podobno je bilo tudi v kasnejšem podaljšku. Bolgarka je dvakrat izenačila in nato v borbi na zlato točko zmagala. Tako je Taja tudi v tej disciplini osvojila 5. mesto. Vsekakor odličen nastop mlade članice KBV Ptuj, za katero je bilo
to dragoceno nabiranje izkušenj za prihodnost;
-	Tilen Repina je v point fightingu po prvem prostem krogu kot eden od nosilcev skupine v četrtfinalu zanesljivo premagal Kaya Melika iz Turčije z 11:1. V polfinalu je izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Ivanu Čeliču iz Hrvaške ter tako osvojil odlično 3. mesto;
-	Tilen Repina je nastopal tudi v light kontaktu med mladinci do 89 kg. Po prvem prostem krogu je v četrtfinalu premagal Grigoriosa Stam-
UÜAKOEUROPEAN
<BOXING CHAMPIONSHIP
JUNIORS IC AMTS; CHHPRIHj
U'jittJ - iajiia^-*,'Ji. HJJl tujjiüuJ -Í^j/J /3
Foto: Strelska zveza Slovenije
Odlična ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič je na 33. DP na 50 m v Gaju pri Pragerskem osvojila naslov državne prvakinje v ležečem položaju in bron v olimpijskem trojnem položaju.
puolugoa iz Grčije, v polfinalu pa po veliki borbi še Španca Fernandeza Inakija. V finalu je Tilen znova izgubil proti izvrstnemu Hrvatu Čeliču in tako v tej disciplini osvojil odlično 2. mesto in naziv podprvak Evrope.
Slovensko reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar skupaj s selektorjem Bojanom Korošcem in trenerji.
Na prvenstvu sta uspešno sodila tudi ptujska mednarodna sodnika Aleš Skledar in Matej Šibila.
Franc Slodnjak
Emerik Hodžic, ki je s 522 krogi za krog ugnal mariborskega strelca Bojana Frasa (521) in za dva kroga vedno favoriziranega in izkušenega miklavškega strelca Boštjana Simoniča (520). Slednji je bil kot petkratni državni prvak tokrat znova blizu odličja, a je na koncu pristal na petem mestu. Najboljši juršinski strelec je bil Ludvik Pšajd (505) na osmem mestu, najboljši kidričevski
Rezultati (50 m): Člani pištola:
1.	Jože Čeper, DPR
2.	Blaž Kunšek, MVE
3.	Emerik Hodžic, KOR
4.	Bojan Fras, PRO
5.	Boštjan Simonič, JKM
8.	Ludvik Pšajd, JUR
9.	Rok Pučko, JUR
10.	Peter Tkalec, DPR 12. Aleksander Ciglarič, JKM 15. Žan Tomažič, KOR 19. Simon Simonič, JKM
22.	Jan Gašparič, KID
23.	Matevž Mohorko, KID
25.	Mirko Moleh, JUR
26.	Robert Nagy, MLJ
33.	Niko Pšajd, JUR
34.	Gregor Polajnko, KOR
35.	Robert Balažič, MLJ
36.	Stanislav Golc, KID
Člani pištola, ekipno:
1.	SD Proarmis
2.	SD Jožeta Kerenčiča Miklavž
3.	SD Dušana Poženela Rečica
528 526 522 521 520 505 505 504 502 496 487 484 483 483 480 467 461 456 431
1518 1509 1499
strelec pa je bil Jan Gašparič (484)	
na 22. mestu.	
V ekipni tekmi so svoj prvi naslov	
državnih prvakov osvojili mariborski	
strelci Proarmisa s 1.518 krogi. Za de-	
vet krogov so ugnali petkratne eki-	
pne državne prvake, miklavško eki-	
po Jožeta Kerenčiča (1.509) na dru-	
gem mestu in SD Dušana Poženela	
Rečica pri Laškem na tretjem mestu	
(1499). Trikratni državni prvaki iz Jur-	
4. SD Juršinci	1493
5. SD Kovinar Ormož	1479
6. SD Grosuplje	1478
10. SD Kidričevo	1398
Mladinci pištola	
1. Matija Kecelj, DOM	501
2. Valter Drašler, JUR	475
3. Klemen Grmek, OLI	471
Članice puška, trojni položaj:	
1. Urška Hrašovec, 1PB	587
2. Klavdija Jerovšek, GRO	586
3. Urška Kuharič, KOR	585
4. Teja Medved, TRZ	572
5. Eva Petek, KOR	567
6. Nuša Žnidarič, KOR	553
7. Vesna Mele, TSO	534
Članice puška, leže:	
1. Urška Kuharič, KOR	621.1
2. Teja Medved, TRZ	616.4
3. Klavdija Jerovšek, GRO	614.6
4. Urška Hrašovec, 1PB	597.0
5. Vesna Mele, TSO	590.7
7. Eva Petek, KOR	573.0
8. Nuša Žnidarič, KOR	568.5
	
šincev (1493) so po lanskem bronu tokrat ostali brez odličja na četrtem mestu. Peta je bila ekipa dvakratnih državnih prvakov - Kovinarja iz Ormoža (1479).
V mladinski konkurenci je naslov državnega podprvaka osvojil juršin-ski strelec Valter Drašler (475), zmagal je Domžalčan Matija Kecelj s 501 krogom.
Simeon Gonc
Člani puška, trojni položaj
1.	Rajmond Debevec, OLI
2.	Robert Markoja, ŠKT
3.	Leon Režonja, ŠKT 8. Tadej Horvat, KOR
10.	Jan Dogša, KOR
11.	Žan Tomažič, KOR
Člani puška, leže:
1.	Rajmond Debevec, OLI
2.	Robert Markoja, ŠKT
3.	Nejc Klopčič, TRZ
4.	Tadej Horvat, KOR 6. Aleš Pernat, KID
16.	Matija Ambrož, TSO
17.	Toni Križanič, MLJ
18.	Jan Dogša, KOR
19.	Žan Tomažič, KOR
21.	Mark Berdnik, KID
22.	Aljaž Čučko, TSO
Člani puška, leže, ekipno:
1.	SD Štefana Kovača Turnišče
2.	SD Dušana Poženela Rečica
3.	SD Kovinar Ormož
584 582 560 544 536 522
624.6
617.5 611.0 610.4
609.6 589.4 588.6 587.1 578.9 545.4 533.3
1818.8 1803.1 1776.4
Atletika • Balkansko veteransko prvenstvo
Štirje balkanski naslovi za Prsteca
Foto: Franc Slodnjak
Tilen Repina in Taja Šibila s predsednikom KZS Vladimirjem Sitarjem in sodnikoma Alešem Skledarjem in Matejem Šibilom.
V vročem vremenu se je v Izmirju odvilo balkansko veteransko prvenstvo v atletiki. Tekmovanje je organizirala turška atletska veteranska sekcija in je potekalo na olimpijskem stadionu v Izmirju, ki prejme 60.000 obiskovalcev. Med približno 500 tekmovalci je bila številčno najbolje zastopana Turčija, nekaj tekmovalcev pa je zastopalo tudi Slovenijo.
Med njimi je bil tudi Miki Prstec iz Atletskega kluba Ptuj. V kategoriji 65-70 let starosti je pokazal, da je odlično pripravljen, saj je osvojil štiri naslove balkanskega veteranskega prvaka. Zmagal je v suvanju petki-logramske krogle (12,54 m), v metu diska (41,70 m), metu 9,08 kg gire (15,66 m) in metalnem peteroboju. V slednjem je postavil tudi nov rekord prvenstev. Ob tem rekordu je iz Tur-
Foto: osebni arhiv
Miki Prstec se je iz Turlije vrnil z novimi štirimi medaljami.
čije prinesel štiri zlate medalje, ki mu bodo spodbuda za nadaljnji trening atletike. Mikija Prsteca in še nekatere druge ptujske atlete veterane
čaka konec septembra še nastop na evropskem prvenstvu za veterane, ki bo potekalo v italijanski Pescari.
David Breznik
20 Štajerski
Šport, šport mladih, rekreacija
petek • 8. septembra 2023
Futsal • EP U-19 na Hrvaškem
Slovenci v zgodovinskem polfinalu
Mlada slovenska reprezentanca v futsalu nastopa na evropskem prvenstvu igralcev do 19. leta starosti v Poreču na Hrvaškem. Izbranci selektorja Tomislava Horvata so z odliko opravili boje v skupini in so se uvrstili med štiri najboljše ekipe Stare celine.
Slovenci so prvenstvo začeli z zmago proti Finski, nadaljevali s porazom proti Ukrajini, v odločilnem srečanju za napredovanje pa so
ugnali Italijo z dvema zadetkoma razlike - prav to so za preboj tudi potrebovali ...
V slovenski izbrani vrsti igra kar pet igralcev ljutomerske ekipe KMN Meteorplast Šic bar, vključno s ka-petanom Alenom Ruisom. Ta je po odigranih tekmah skupinskega dela povedal: „Dosegli smo nekaj, kar smo sanjali. Šli smo od tekme do tekme. Proti Fincem smo potrdili, da
imamo kakovost, proti Ukrajini pa je do izraza prišla utrujenost, saj smo v 24 urah odigrali dve tekmi. A smo na tretji tekmi pokazali, da smo neverjetna ekipa, da smo zelo povezani in da premoremo pravo energijo. Ponesli so nas navijači, ki se jim zahvaljujemo in izrekamo velik poklon za vsa tri srečanja, ko so nas vzpodbujali. Fantastično je igrati pred tako publiko. Med samo tekmo sicer ne
Foto: NZS
Veselje Slovencev po zmagi z Italijo in uvrstitvi v polfinale je bilo nepopisno.
Rokomet • 25. poletni tabor RKJeruzalem Ormož - Poreč 2023
vidiš gledalcev, a ko zabiješ gol in pogledaš na tribuno, vidiš to veselje, ob katerem ti gredo kar kocine pokonci. Odločilna tekma z Italijo je bila zelo napeta: prejeli smo prvi smešen gol, kar se lahko zgodi, a smo ostali zbrani, prevzeli smo pobudo in uspeli. Predvsem pa zabili, ko je bilo najbolj potrebno."
Tekme Slovenije v predtekmovanju EP v skupini B:
Finska - Slovenija 2:4 (0:1); strelci: 0:1 Čop (18.), 0:2 Skrinjar (30.), 0:3 Kruuti (36., ag.), 0:4 Trdin (37.), 1:4 Paappanine (38.), 2:4 Kos (39., ag.);
Slovenija - Ukrajina 2:4 (0:1); strelci: 0:1 Malynovskyi (2.), 0:2 Fedyk (15.), 1:2 Ruis (26.), 1:3 Malynovskyi (28.), 1:4 Malynovskyi (35.), 2:4 Čop
(40.);
Slovenija - Italija 4:2 (1:1); strelci:
0:1 Ambrožič (4., ag.), 1:1 Schettino (15., ag.), 2:1 Ruis (24.), 3:1 Skrinjar (30.), 4:1 Križaj (37.), 4:2 Ficara (40.).
Vrstni red skupina B: Ukrajina 6, Slovenija 6, Italija 6, Finska 0.
Vrstni red skupina A: Portugalska 6 (-1), Hrvaška 2 (-1), Španija 1 (-1), Francija 1 (-1).
Polfinale: Slovenija - Portugalska (8. 9., ob 17.30), Ukrajina - drugo uvrščena ekipa iz skupine A.
Slovenija U19: Luka Lovrec, Niko Kosec, Alen Ruis, Vid Kos, Lovro Trdin (vsi KMN Meteorplast ŠIC bar), Nik Ambrožič, Luka Čop, Anže Žlindra, Andraž Gregorič (vsi The Nutrition Extrem), Lovro Skrinjar, Gaj Križaj (oba ŠD Mlinše), Luka Grm (FK Dobrepolje), Kristjan Čeh (KMN Miklavž), Žiga Frank (FK Siliko).
JM
»Štirje dnevi so minili, kot bi švignil«
V nedeljo, 27. avgusta, so se ob 19. uri s štiridnevnega 25. poletnega rokometnega tabora v Poreču vrnili mladi športniki. Letos jih je bilo 55. Tabor je s pomočjo Športne šole Dada organiziral Rokometni klub Jeruzalem.
Starejši dečki A (letniki 2009) so odigrali tekmo proti Umagu (zmaga 26:25), prav tako so se zmage proti vrstnikom Umaga veselili starejši dečki B (letniki 2010 in mlajši), ki so zmagali z rezultatom 23:21. Starejše deklice A (letnice 2009 in mlajše) so zaigrale brez rezultata proti domači ekipi Poreča. Dekleta so prikazala odlično predstavo in presenetila vse prisotne v dvorani Veli Jože v Pore-
Poleg tekem je vsaka skupina opravila še en trening, mini rokometaši pa so na taboru opravili dva treninga. Poleg rokometnih treningov so v VIRC potekali še dopoldanski treningi, ki jih je izvajala Športna šola Dada oz. Nataša Kukovec in Damjan Rajh. Obiskali so jih tudi člani PGD Ormož, najpogumnejši pa so se preizkusili v potapljanju. Za tabornike so gasilci pripravili tudi poligon, kjer so z zmago presenetila dekleta iz skupine Pečeni rakci (spremljevalec Uroš Krstič).
Med drugim je bilo vsak večer poskrbljeno za prireditev, kjer se je devet skupin borilo za naziv Naj skupina tabora Poreč 2023. Največ točk skozi različne in zanimive igre so zbrali Sokoli (spremljevalca Damjan Rajh in Igor Fergola). Ostale sodelujoče skupine so bile: Morski ježki, Piškurji, B. B. B., Pečeni rakci, Ptujske ribice, Šefice, Janezovi korenčki in Čvapeki, ki so bili sestavljeni iz najmlajših tabornic ter tabornikov. Zmaga v tradicionalnem in prestižnem kvizu je pripadla Čvapekom, katerih spremljevalca sta bila Tit Grabovac in Matevž Jurčec. Pri ocenjevanju sob so si zmago z maksimalnim izkupičkom točk zaslužile tri skupine: Sokoli, Ptujske ribice (spremljevalka Nataša Kukovec), Morski ježki (spremljevalca Božo Šef in Denis Jurčec).
V treh družabnih igrah na zaključni večerni prireditvi so največ spretnosti pokazali Sokoli, katerih skupino so sestavljali Jaša Žunec, Alen Bogša, Lucas Kumpuš, Maj Pleger, Teo Rubin in Gašper Niedorfer.
V okviru tabora so na plaži potekale tudi posamezne tekme v plavanju in skokih v vodo. Zmagovalci
pri plavanju so bili naslednji David Jurčec (2009), Jaša Žunec (2010/11), Samuel Zidarič (2012/13), Ajda Rojs (2009/10), Aja Kolednik Bac (2011) in Ula Jurčec (2012/13). Zmagovalca v skokih v vodo sta bila Lena Grof Štih pri dekletih in Žan Lukaček pri fantih. Pri spremljevalcih oz. veteranih je zmago osvojil Božo Rubin.
Skozi celoten tabor je odlično služilo vreme in štirje dnevi so minili, kot bi švignil. Vsak tabornik je prejel brisačo sponzorja Fagus GIS in majico Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož. „Veseli obrazi in objemi sodelujočih ob zaključku tabora so dovolj zgovorni, da je tabor uspel. Skozi celoten tabor smo skozi ra-
Športni napovednik
Nogomet • 2. SNL
RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 16.30: Kety Emmi&Impol Bistrica - Ilirija 1911; OB 18.00: Krka - Gorica; V SOBOTO OB 16.30: Dravinja
-	Fužinar Ravne, Vitanest Bilje - TKK Tolmin, Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnjek, Nafta 1903 - Tabor Sežana; V NEDELJO OB 16.30: Jadran Dekani - Primorje eMundia, Brinje Grosuplje - Triglav Kranj.
3. SNL - vzhod
RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: ZASE Videm - Drava Ptuj, Podvinci - Šmartno 1928, Rače - Zavrč, Šampion - Hajdina, Avto Rajh Ljutomer - Brežice 1919 Terme Čatež, Korotan Prevalje - Koroška Dravograd; OB 18.00: Premium Dobrovce - Krško.
Ženska liga
RAZPORED 5. KROGA, V PETEK OB 16.30: ŽNK Olimpija Ljubljana -Krim; V NEDELJO OB 10.00: WFC Drava Ptuj - ŽNK Ljubljana; OB 11.00: ŽNK Cerklje - Primorje Gaia Naturelle; OB 16.30: ŽNK Radomlje Medex
-	ŽNK Gažon.
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Ormož - Grajena Anpro, Apače - Markovci, Središče - Boč Poljčane; V NEDELJO OB 16.00: Stojnci - Gorišnica, Gerečja vas - Bukovci.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Pragersko - Dornava Digitalpartner.si; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Podlehnik, Skorba -Makole Bar Miha; OB 16.00: Rogoznica - Tržec.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 2. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Cirkulane - Zgornja Pol-skava; OB 16.00: Polskava avtop. Grobelnik - Leskovec; V NEDELJO OB 16.00: Slovenja vas SMS sanacija - Oplotnica Senčila Senica.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 19.00: Dobova - Jeruzalem Ormož; V SOBOTO OB 16.30: Gorenje Velenje - Škofljica; OB 18.00: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje; OB 19.00: Ljubljana - Koper, Riko Ribnica - SVIŠ Ivančna Gorica, Slovenj Gradec - LL Grosist Slovan, Krka Urbanscape Loka.
1. B SRL (m)
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 19.30: Herz Šmartno - Radovljica; OB 20.30: Grosuplje - Jadran Hrpelje Kozina; V SOBOTO OB 19.00: Velika Nedelja - Butan Plin Izola, Črnomelj - Dol TKI Hrastnik; OB 19.30: Mokerc Kig - Moškanjci-Gorišnica; OB 20.00: Ajdovščina -Kočevje.
Atletika • Na Ptuju Prvenstvo Slovenije za
• • • •	• • 1
pionirje in pionirke
V soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, bo na ptujskem Mestnem stadionu v organizaciji Atletskega kluba Ptuj potekalo Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke do 16. leta starosti. Oba dneva bo tekmovanje potekalo med 12.30 in 16.30 uro.
Kolesarski festival Bioterme
ŠD MTB Prlekija Ljutomer in ŠD Stari hrast Radomerje prirejata v soboto, 9. septembra, rekreativno kolesarjenja s startom (ob 10. uri) in ciljem pri termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja. Proge zajemajo cestno traso v dolžini 63 km, MBT traso (40 km), družinsko traso (22 km) in kolesarki poligon za otroke.
Cesta trasa bo potekala po asfaltnih javnih površinah na relaciji Mala Nedelja-Stara cesta-Mekotnjak-Radomerje-Stročja vas-Razkrižje-Cven-Ljutomer-Babinci-Veržej-Logarovci-Bioterme Mala Nedelja. Primerna je za udeležence z raznovrstnimi tipi koles. MTB trasa se namenja gorskim kolesom. Potekala bo po okoliških javnih cestah, predvsem makadamskih in utrjenih gozdnih poteh.
Kolesarski festival Bioterme sodi med rekreativne prireditve. Njegov namen je promocija sprostitvenega kolesarstva za vse generacije, z vsemi vrstami koles.
Jože Mohorič, NŠ
zne igre ter prireditve gradili ekipni duh in to nam je v veliki meri uspelo. Zadovoljni zapuščamo prizorišče in mislim, da se še naslednje leto vrnemo v Poreč. Tako zahtevnega finančnega zalogaja si ne bi mogli privoščiti brez staršev, donatorjev in
sponzorjev. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izpeljavi tabora, ki ima najdaljšo tradicijo med klubi ter drugimi športi v državi," je po zaključku povedal koordinator tabora Uroš Krstič.
JM
._' •_z_:_
f ^H 0TR0CIP0JEJ0 SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Ptuj • Finale 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
I
Čarobni vrhunci slovenskih pevskih talentov
Deveta sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je spisala novo vrhunsko zgodbo, neverjetno zgodbo pevskih talentov slovenskih osnovnih šol. Vsako leto je večja, več je mladih pevcev, ki želijo biti del nje, peti slovensko in se ob tem veseliti, skupaj z vsemi, ki jih podpirajo pri razvoju njihovih pevskih in glasbenih talentov.
To so lokalne skupnosti, šole, mentorji starši in številni drugi, ki so v teh letih prepoznali sporočilnost tega projekta, katerega idejni oče je direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj Drago Slameršak. „Gre za vseslovenski projekt najvišje kulturne vrednosti, ki še čaka, da ga prepozna tudi katera od slovenskih vlad," je poudaril po izteku letošnje sezone. Najpomembnejše za njegovo rast pa je, da so ga za svojega vzeli mladi, tako da se za slovensko pesem in glasbo ni bati. Nekateri med njimi bodo svoj glasbeni talent še naprej izpopolnjevali, ga nadgrajevali, postali nepogrešljiv del slovenske pevske in glasbene scene, slovensko pesem postavili na mesto, ki ji pripada. Pri izvedbi projekta pa že nekaj let sodeluje tudi družba Novi tednik&Ra-dio Celje.
Tako občinstvo kot komisijo, ki so jo letos sestavljali Saša Lešnjek, Domen Kumer in Ula Ložar, so finalisti očarali. Vsi trije so tudi zapeli. „Vsi so zmagovalci, kot je zmagovalna slovenska pesem," so skupaj z občinstvom povedali v en glas. Če bi lahko, bi vse finaliste tudi uradno razglasili za zmagovalce, tako čudoviti so bili s svojimi glasovi, interpretacijami, lastnimi preoblekami pesmi, odrskimi nastopi v celoti. Tako pa so morali med najboljšimi izbrati dva zmagovalca, v mlajši in starejši kategoriji. V mlajši kategoriji so največ glasov podelili Žani Strmšek, učenki 5. r. OŠ Juršinci, ki je zapela Naj ljubezen združi vse ljudi, ki jo v originalu poje Regina. V starejši kategoriji sta zmagali Neli Ela Čuček in Veronika Padežnik, učenki 8. r., OŠ Primoža Trubarja, Laško, ki sta zapeli pesem Od višine se zvrti ob lastni spremljavi na kitaro, pesem Vlada Kreslina. Nagrade sta zmagovalkam izročili
Finalistke u mlajši kategoriji
Leila Bečirovič in Sara Sluga, zmagovalki 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki sta tudi zapeli lastni pesmi, darilo Sazasa za zmago v lanski sezoni. Lastni pesmi čakata tudi letošnje zmagovalke. Lepe nagrade pa so sicer prejeli vsi tekmovalci.
Letos pelo skoraj tisoč mladih pevcev
V 9. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je pelo skoraj tisoč mladih pevcev, ki so se po koronskem obdobju ponovno predstavili v živo, na dobro obiskanih nastopih v dvoranah osnovnih šol in kulturnih domov, ne samo preko radijskih valov in na družbenih omrežjih. To so bili nadvse lepi večeri slovenske pesmi
Foto: Črtomir Goznik
in glasbe. V polfinale se je uvrstilo skupaj 95 pevskih nastopov. Polfi-nalni odri oz. izbori za finale so bili v Evroparku v Mariboru, Planetu Tuš v Celju in Qcentru na Ptuju, na katerih so zapele Ditka, Klara Jazbec in Anabel. Za finalni nastop je 20 finalistov izbrala komisija, po deset v vsaki kategoriji, mlajši in starejši, desetim, po pet v vsaki kategoriji, pa so nastop prinesla SMS-sporočila.
Deveta sezona projekta otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se je iztekla na najboljši možni način, s čarobnim večerom slovenske pesmi in glasbe na Mestnem trgu na Ptuju. Od višine se je dobesedno zavrtelo, tako kot poje Vlado Kreslin v svoji pesmi Od višine se zvrti, ki sta jo na zmagovalnem
Nagrade za tekmovalce so prispevali: Sazas, Terme Ptuj, Sava Hotels&Resorts, McDonalds, Medicia, Chipolo, Bioterme Mala Nedelja, Založba Skrivnost, Založba Pivec, DZS in Kokica.
odru zapeli Neli Ela Guček in Veronika Padežnik. Na to, kaj bo prinesla 10. sezona projekta, pa bo treba še počakati. Zagotovo pa še več mladih pevcev in lepe slovenske pesmi, za katere prihodnost se ob takih pevcih na tem odru ni treba bati. Pa ne gre samo za tekmovalno pesem in njeno prihodnost, gre za slovensko pesem, glasbo in besedo sploh.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Finalisti u starejši kategoriji
■Foto: Črtomir Goznik
Na odru je mlade pevce spodbujal voditelj Domen Hren, sovo-ditelj Dalibor Bedenik pa je bil med občinstvom, ki je navdušeno spremljalo vsak njihov nastop in se ob tem spraševalo, ali je lahko sploh še bolje, tako odlično so namreč peli letošnji finalisti, zanje vsi zmagovalci.
Finalisti v mlajši kategoriji:
Ajda Kumer in Tisa Žnidar, Danina Zaric, Danaja Hren, Žana Ules, Zala Hebar, Tinkara Hotko, Tiara Mujkanovic, Lara Kupčič, Neja Zupanc Mastnak, Paulina Pristavnik Gobec, Emanuela Hažič, Mija Lončarič, Špela Čuš, Sara Novak in Žana Strmšek.
Finalisti v starejši kategoriji:
Nena Kocuvan, Neža Šalej, Lana Friščic Krampelj, Lara Slapnik in Amadej Kolenc, Kaja Kokol Zebec, Diana Dovečar, Trinda Haxhiu, Nuša Arnuš, Taja Maver, Ema Purnat, Pia Krajnc, Tilen Bele in Amadej Volasko, Veronika Padežnik in Neli Ela Guček ter Vida Veršič.
i i I!
Ajda Kumer in Tisa Žnidar, 2. r., POŠ Šmartno v Rožni dolini, pesem Za božič kot otrok (Eva Boto).
- —- !■_
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Danina Zarič, 2. r., OŠ Breg Ptuj, pesem 1000 let (Ma- Danaja Hren, 3. r., OŠ Zreče, pesem Tople oči (Nina
raaya).
Pušlar).
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Žana Ules, 3. r., OŠ Hajdina, pesem Najino poletje Zala Hebar, 4. r., OŠ Sveti Tomaž, pesem Srajca (Pa- Tinkara Hotko, 5. r., OŠ Frana Krajnca Celje, pesem Le Tiara Mujkanovič, 5. r., POŠ Trnovska vas, pesem Za
(Saša Lešnjek).
pir).
s teboj (Marta Zore).
vedno (Eva Boto).
A A A
\A O C
■a o

i
aj
CJ N
O
N >
a
Spremeni način in spremenil boš rezultat
Inovathi/nost kot ključna Talumova vrednota
Talum ZIP2: Enačba za uspeh in zeleno prihodnost
V	današnjem hitro spreminjajočem se svetu so vrednote ključne za uspeh podjetja, V Talumu smo ustvarili enačbo za uspeh, imenovano Talum ZIP2, ki predstavlja temeljne vrednote naše organizacije, kot so: Zaupanje, Inovativnost, Prilagodljivost in Produktivnost, Z vsakim novim dnem te vrednote negujemo in udejanjamo,
Inovativnost, ključ do ambicioznosti in agilnosti
V	Talumu vemo, da je aluminij rešitev za zeleno prihodnost, To prepričanje nas žene k ustvarjalnosti, razmišljanju izven ustaljenih okvirjev ter k povezovanju in sodelovanju, VTalumu inovativnost predstavlja ključ do naše ambicioznosti in agilnosti, S tem dokazujemo, da zmoremo vse.
Specialisti za aluminij: Tehnološko znanje in razvoj novih postopkov
Smo strokovnjaki za aluminij in aluminijeve zlitine, Naša strokovnost zajema obvladovanje različnih tehnologij litja in preoblikovanja, Ves čas razvijamo nove tehnologije ter na temeljih preteklih dosežkov gradimo in vzpostavljamo nove procese, Naši dosežki na področju inovativnosti vsako leto prepričajo tudi Štajersko gospodarsko zbornico (ŠGZ). Letos smo za procesno inovacijo z naslovom »Avtomatizirani in robotizirani sistem optične emisijske spektrometrije za analize aluminija in aluminijevih zlitin« prejeli srebrno priznanje, Nagrajena inovacija prispeva k zagotavljanju vrhunske kakovosti naših izdelkov,
Soočanje z izzivi: Hitrost, preudarnost in učinkovitost
Poleg strokovnosti se zavedamo tudi potrebe po sposobnosti hitrega, preudarnega in učinkovitega soočanja z nepričakovanimi izzivi, To vključuje spremembe v načinu razmišljanja, dela in obnašanja, Prilagodljivost v Talumu ne pomeni zgolj prilagajanje na spremembe, ampak tudi aktivno delovanje, spreminjanje in izboljševanje. Vse to je pomembno
za ustvarjanje inovacij, ki so nujno potrebne za naš nadaljnji razvoj,
V naši tovarni proizvajamo vrhunske kakovostne izdelke na učinkovit in racionalen način. Kot strokovnjaki za aluminij, našim izdelkom dajemo poseben značaj s široko paleto mehanskih lastnosti, ki so rezultat uporabe I različnih surovin, postopkov in obdelav.	^
etek • 8. septembra 2023
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO |f
23
V -—
\\
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
/ I
Foto: Črtomir Goznik
Lara Kupčič, 4. r., POŠ Grajena, pesem Ne, ni res Neja Zupane Mastnak, 4. r., OŠ Primoža Trubarja La- Paulina Pristavnik Gobec, 3. r., OŠ Fram, pesem Pra- Emanuela Hažič, 5. r., OŠ Šempeter, pesem 1000 let
(Nuša Uerenda).
ško, pesem Nazaj v Piran (Saša Lešnjek).
uljica o mavričnih ljudeh (Šank Rock).
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
t^T * M
ffi™ ( t, v-* - jS'W
v *
I
i,i .V* ' • \v
i'ík^
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mija Lončarič, 5. r., OŠ Rogatec, pesem Za Slovenijo Špela Čuš, 5. r., OŠ Destrnik, pesem Kar bo, pa bo Sara Novak, 4. r., OŠ Dobje, pesem Ne bodi kot drugi Žana Strmšek, 5. r., OŠ Juršinci, pesem Naj ljubezen živim (Nuša Derenda).	(Helena Blagne).	(Ditka).	združi vse ljudi (Regina).
Kopan a za vso družino v Termalnem Parku Terme Ptu
vsak petek 36,00€
02 749 45 30 I TermalniParkPtuj@sava.si www.sava-hotels-resorts.com
WKW/
jO^AM/^ilj^



S^A ZAS
24 ^-Z-ZZ^	Petek • 8. septembra
£ fj OTROCI pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nera Kocuvan, 7. r., OŠ Cerkuenjak-Vitomarci, pesem Daj se nasmej (Bepop).
Neža Šalej, 8. r., OŠ Petrouče, pesem Malo, malo (Nina Pušlar).
Lana Friščič Krampelj, 7. r., OŠ Juršinci, pesem Verjamem (Eva Boto).
Kaja Kokol Zebec, 7. r., OŠ Markovci, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač).
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Lara Slapnik in Amadej Kolenc, 8. r., OŠ Nazarje, pesem Odgovor že poznaš (Tjaša in Uroš Steklasa).
Diana Dovečar, 8. r., OŠ Velika Nedelja, pesem Za božič kot otrok (Eva Boto).
Trinda Haxhiu, 8. r., OŠ Lava Celje, pesem Ledena (Siddharta, lastna spremljava, okulele).
Zadruga sončnih elektrarn Slovenije
Promocijsko sporočilo
Prva in največja zadruga za sončne elektrarne v Sloveniji
Zadruga sončnih elektrarn Slovenije, z. o. o., ima svoj sedež na Rajšpovi ulici 18 na Ptuju. Ustanovljena je bila leta 2014. Od takrat dalje rastemo in širimo obseg področij, kijih pokrivamo s svojim delovanjem. Smo prva in največja zadruga za sončne elektrarne v Sloveniji.
Sončne elektrarne postavljamo po celotni Sloveniji in tudi izven njenih meja. Dobavljamo in montiramo najkakovostnejše in najugodnejše sončne elektrarne za samooskrbo (net metering) kot tudi tiste, ki so namenjene prodaji proizvedene električne energije, po PS.l shemi (direktno prodajo proizvedene električne energije na trg) ali PS.2 shemi (delna lastna raba in prodaja viškov na trg). Med drugim pripravljamo tudi dokumentacijo za prijave na različne državne razpise, ki podpirajo postavitev sončnih elektrarn v obliki dodelitve nepovratnih finančnih sredstev za njihovo postavitev
ali dodelitve subvencionirane cene za proizvedeno električno energijo. ZSES je član evropskega združenja REScoop, kije največja evropska energetska zadruga za obnovljive vire energije. ZSES je najhitreje rastoča zadruga za fotovoltaiko v Sloveniji. Za postavljene sončne elektrarne poskrbimo od dneva
postavitve in za celoten čas njene življenjske dobe. ZSES opravlja storitve dobave in montaže sončnih elektrarn, vzdrževanje, zavarovanje, financiranje, svetovanje, vodenje uradnih postopkov, pripravo vseh potrebnih dokumentov za priklop SE v omrežje, pridobivanje soglasja in prijave na različne državne razpise.
Kljub težkim razmeram v svetu, ki jih je prinesla epidemija, se ZSES lahko pohvali, da ji je uspelo povečati oziroma vsaj podvojiti svoj obseg poslovanja v preteklem letu. V letu 2021 smo začeli nov projekt postavitve sončnih elektrarn na podlagi crowdfunding kampanje. V teh projektih zainteresirani posamezniki vložijo svoj denar v obliki posojila za izgradnjo nove sončne elektrarne, v zameno za dano posojilo pa dobijo povrnjeno glavnico po določenih x-letih ter letna izplačila pripadajoče obrestne mere, ki je visoka tudi do do 7% obrestne mere na vložene glavnice. S posameznikom sklenemo posojilno pogodbo, kije prila-
gojena na pogoje posameznika. Za nami so že trije večji projekti crowdfundinga. Naša prednost pred konkurencoje vtem, da v ospredju nimamo dobička. Nimamo lastnikov, zato dobiček od poslovanja ni primarni cilj zadruge. Tudi v letu 2023 pričakujemo zadružno--gospodarsko rast. Napoved pomeni nadaljevanje dosedanjih trendov, posebej zaradi tega, ker bomo imeli kot zadruga dovolj lastnih sredstev za financiranje velikih objektov. Pri tem nimamo v mislih samo individualnih sončnih elektrarn, temveč tudi skupnostne sončne elektrarne in skupnosti, ki jih bomo delali v sodelovanju z večjimi podjetji, občinami, ministrstvi, šolami, vrtci... Trend nakazuje, da se za postavitve sončnih elektrarn odloča vedno več podjetij, ki pri svojem delovanju porabijo večje količine električne energije in tako se zaključi krog potreb in proizvodnje na zelen način. Tudi vedno več direktiv, ki prihajajo iz Evropske unije, gre v to smer, da bodo podjetja morala vključiti zele-
no elektriko v svoje poslovanje. Najlažji in najbolj ekološki način je postavitev sončne elektrarne za lastne potrebe. Pri uresničevanju te zelene ideje pa priskoči na pomoč tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki ima objavljen Javni razpis za sofinanciranje nakupa in postavitve naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.
Zadruga sončnih elektrarn Slovenije, z. o. o.
Rajšpova ulica 18 2250 Ptuj Tel. 02 78 78 876 Mobi: 030 310 977 ali 031319 713 e-naslov: info©zses.si spletno mesto: www.zses.si
ZSES
Zadruga Sončnih Elektrarn Slovenije
petek • 8. septembra 2023	^--^ 25
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Foto: CrtomirGoznik
Foto: CrtomirGoznik
Foto: CrtomirGoznik
Foto: Črtomir Goznik
Nuša Arnuš, 7. r., OŠ Olge Meglic Ptuj, pesem Vanilija Taja Mauer, 6. r., OŠ Fram, pesem Metulji (Pliš, lastna Ema Purnat, 8. r., OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, pe- Pia Krajnc, 9. r., OŠ Videm, pesem To smo mi (Olivia
(Maja Keuc).
spremljava na klavirju).
sem Uspauanka za Evo (Andrej Šijrer).
Rodrigez, autorska slovenska).
Foto: CrtomirGoznik
Foto: CrtomirGoznik
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Bele in Amadej Volasko, 9. r., OŠ Rogatec, pesem En poljub (Jan Plestenjak Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 8. r., OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Od Vida Veršič, 9. r., OŠ Dornava, pesem Moj modri cvet in Modrijani).	višine se zvrti (Vlado Kreslin, lastna spremljava na kitari).	(Vida Veršič).
MESTNA OBČINA PTUJ
*
chipolo
tt * V
Ne izgubljaj ključev, denarnice in telefona.
Najdi pametne iskalnike predmetov na chipolo.net
www.zalozba-skrivnost.si
AVTOSERVIS TURNSEK
VSE NA ENEM MESTU - OD CENITVE ŠKODE DO POPRAVILA
SPECIALIZIRANA DELAVNICA
Za ličarske in kleparske storitve za vse vrste vozil
KALIBRACIJE ADAS SISTEMOV CENITVE AVTOMOBILSKIH ŠKOD
www.avtoservis-turnsek.si avtoservis.turnsek@siol.net
Simona Turnšek s.p., Brstje 27a, 2250 Ptuj
V komisiji so bili: Ula Ložar, Domen Kumer in Saša Lešnjek. Za mlade pevce so imeli same pohvalne besede: super, vrhunsko, odlično, le tako naprej. S svojimi nastopi so pokazali, da se za prihodnost slovenske pesmi ni bati.
Saša Lešnjek: „Bilo je absolutno čudovito. Ne morem verjeti, koliko lepih glasov smo slišali ta večer. V veliko čast mi je, da sem bila v komisiji tega projekta. Odločitev je bila zelo, zelo težka, zagotovo v starejši kategoriji, pa tudi v mlajši kategoriji. Vsi, ki so nastopili v finalu, so bili feno-menalni. Zame so vsi zmagovalci. Mladim svetujem, naj predvsem sledijo svojim sanjam. Zveni morda klišejsko, ampak vsi pevci, ki smo danes na sceni, smo bili enkrat v njihovih čevljih. Če ne bi vztrajali, ne bi nadaljevali, ne bi bili tu, kjer smo. Naj z veseljem pojejo še naprej, ker to potem pride tudi do ljudi. Občudujem projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, njegove ustvarjalce. To je tako pomembna stvar, tudi sama se nadvse trudim, da bi slovensko pesem in glasbo širila med mladimi. Zelo me zaboli, ko kakšne mlade slišim, ki pravijo, da slovenska glasba ni dobra, da je ne marajo poslušati. Zdi se mi odlično, da tudi s takšnimi projekti še naprej širimo to ljubezen do slovenske glasbe in pesmi tudi med mlade."
Domen Kumer: „Festival Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je iz leta v leto boljši. Tekmovalci so izredno talentirani, z dobrim naborom pesmi. Ocenjujem, da ima ta festival zelo, zelo svetlo prihodnost. Mladim svetujem, priporočam, da naj se držijo slovenske glasbe, s tem slovenskega jezika, ker nam brez tega ne kaže dobro. Naj poslušajo čim več slovenske glasbe, različne zvrsti glasbe, in naj se vsako leto prijavijo na festival Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Letos je bilo na njegovem odru veliko zelo talentiranih mladih pevcev, tako v mlajši kot starejši kategoriji, zato je bilo delo komisije zelo težko. Smo morali kar strniti glave, da smo izbrali najboljše med najboljšimi."
Ula Ložar: „Gre za odličen projekt, zelo sem vesela, da sem bila lahko del tega projekta. Res se mi zdi pomembno, da širimo slovenščino, da jo ohranjamo, da obujamo spomine na lepe slovenske pesmi. Vsi nastopi so bili fenomenalni, odločitev o zmagovalcih je bila zelo težka. Poklon vsem nastopajočim. Mladim svetujem, da sledijo svojim sanjam, da ubogajo svoje srce in da ne razmišljajo preveč z glavo, ampak s tem, kar je v srcu in kaj jim ta poje. Slovenščina je tako lepa, vedno raje pišem in ustvarjam slovenske pesmi. Skozi lastno ustvarjanje obujam spomine, oživljam slovenščino, ki sem jo morda zaradi te moje generacije izgubila z angleščino in angleškimi besedami."
Foto: Črtomir Goznik
Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj: „Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je tudi letos pokazal, kako dobre zgodbe delamo v družbi Radio-Tednik Ptuj. Ni enostavno ne nam organizatorjem kot partnerjem, lokalnim skupnostim in osnovnim šolam vsa ta leta zagotavljati zanimanje za projekt. Na srečo pa se je kljub temu slovensko petje lepo usedlo pri otrocih, ki imajo talent in radi pojejo, kar potrjuje tudi vsakoletna množičnost in zanimanje za petje. Zame osebno ni lepšega občutka, ko nastopajoči otroci uživajo pri sotekmovalcih, poznajo in pojejo vse pesmi, ki se predstavljajo. Med nastopajočimi se vzpostavi neverjetno druženje in prijateljstvo, ne glede na različnost šol, iz katerih prihajajo. Drži, to je vseslovenski projekt najvišje kulturne vrednosti. To je projekt v podporo slovenski glasbi, avtorjem besedil in pesmi, to je projekt, ki prispeva k ohranjanju identitete slovenskega naroda. Projekt, katerega vrednost prepoznavajo vsi, ki so ga spoznali. Le pri nobeni vladi RS nam še ni uspelo, da bi nam vsaj omogočili predstavitveni pogovor in videli, kje se skriva odgovor v prizadevanjih za bolj prijazno in bolj veselo družbo, kar 'naši' otroci skozi projekt še kako lepo izkazujejo."
Foto: Črtomir Goznik
Žana Strmšek, 5. r., OŠ Juršinci, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi (Regina), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, srečna. Nisem pričakovala, da bom zmagala. Zelo pa sem si želela, da bi nastopila v finalu. Pred nastopom me je bilo malo strah, a sem ga premagala. Pesem, ki sem si jo izbrala, je zelo lepa pesem, primerna času, ki ga živimo. Všeč so mi takšne sporočilne pesmi, pesmi Nine Pušlar, Ditke. V času korone ljudje nismo mogli biti skupaj, tudi zato sem si izbrala to pesem. Zelo rada pojem, že od majhnega. Kako bo naprej, ne vem, pela pa bom vedno. Praznovali bomo doma, s sošolci, ki so me spremljali, objeli."
Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, 8. r., OS Primoža Trubarja Laško, pesem Od višine se zvrti (Vlado Kreslin, lastna spremljava na kitari), zmagovalki v starejši kategoriji. „Zelo sva veseli, da sva dobili priložnost, da nastopiva v finalu tega projekta, da sva zmagali, čeprav morda še vsega tega v tem trenutku v celoti ne dojemava. Veliko nama je pomenila tudi podpora naših navijačev iz Laškega. Veselje jih je bilo pogledati, kako so naju podpirali. To bi se Človek kar zjokal, to je na nek način tudi šok. Že od nekdaj pojeva skupaj. Ko sva ob neki priložnosti zapeli skupaj, sva ugotovili, da se zelo ujemava. Od takrat naprej sva skoraj vsak dan skupaj, enkrat pri eni, drugič pri drugi, in pojeva. Peli bova še naprej, to že lahko poveva, četudi po osnovni šoli več ne bova sošolki. Tudi pesem, ki sva jo zapeli, sva skupaj izbrali. Kako bo naprej, pa bomo še videli," sta povedali presrečni Neli Ela in Veronika, ki sta bili finalistki projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo že v 8. sezoni.
Original Harmonika
RUTftR
Original harmonika RUTAR GmbH • 9133 Sittersdorf - Žitara Vas 56 / Austrija
Tel.: +386 (0)31 611 638 ■ info@rutarharmonika.com www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR
etek • 8. septembra 2023
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO |f
1 i " 9r	
	
i ^m - rf a	4
llUBil	
\7 / 1 1	
Foto: Črtomir Goznik
27
%
in
I	^
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ula Ložar
Uo men Kumer
Saša Lešnjek
Leila Becirouic, zmagovalka 8. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v mlajši kategoriji, je zapela lastno pesem Ne priznam, darilo Sazasa za lanskoletno zmago.
Mladi pevci so navdušili občinstvo na Mestnem trgu na Ptuju, ustvarili čaroben večer slovenske pesmi in glasbe.
Foto: Črtomir Goznik
Sara Sluga, zmagovalka 8. sezone Otroci pojejo sloven_ ske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji, je zapela
Foto: Črtomir Goznik lastno pesem lz ogledala, darilo Sazasa za lanskoletno zmago.
Ograje, nadstreški in pergole

Nenad Vrbanič s. p., Juršinci 12 a, 2256 Juršinci Tel: +386 70 859 683 E-mail: office@metalprojekt.eu
28 ^"ZJ^^	Petek •& septembra
£ fj OTROCI pojejo slovenske pesmi in se veselijo
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Finalno prireditev 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so podprli: Sazas, Kass Avto, Avtoservis Turnšek, Agroproagro, Talum, Silkem, IT Rešitve H-BIT, SM Me-han, Komunalno podjetje Ptuj, Zadruga sončnih elektrarn Slovenije, Metal projekt Nenad Vrbanic, Biro 33 Stanislav Arnuš, Betonarna Kuhar, MO Ptuj, Vargas-AL Kidričevo, Original Harmonika Rutar, Gastro Ptuj, Vrtnarstvo Iris in Frizerstvo Brigita, ki je poskrbelo za pričeske tekmovalcev.
Storitve:
*	izvedba zunanje ureditve objektov
*	izvedba vodovodnih in kanalizacijskih priključkov
*	izgradnja komunalne infrastrukture
*	strojni izkopi in prevozi
*	izgradnja pločnikov in asfaltiranje dvorišč
*	črpanje in odvoz fekalij
*	kemijska in mikrobiološka analiza vode za zunanje vodnjake
Urejanje okolja:
*	košnja trave
*	rezanje okrasnega grmičevja
*	nasaditve okrasnih in sadnih rastlin
*	obrezovanje dreves s pomočjo dvigala
*	vzdrževanje zelenih površin
petek • 8. septembra 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
POZNO POLETJE NA OT
DOŽIVELI BOMO:
•	ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice
•	polpenzion ob slovit' rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji
•	izlet v mesto Rab
•	pokušina slovite »Rabske torte«
•	vožnja z ladjico
•	veliko prostega časa in možnost' sprostitve

'' 1 ' '
22 - 26. september
Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali.
Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase.
Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno.
Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico.
CENA 455 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turistčnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah ■ 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača)
-	vstopnina Nacionalni Park Plitvice
-	panoramska vožnja z ladjo
-	lokalni vodnik ogled Raba
-	pokušina »Rabska torta«
- malica na povratku - turistčna taksa
-	vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa!
Štajerski TEDNIK	\j
Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
radioPTUI
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. septembra 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
pwe OKMÄ, WRÄTÄ, SENČILA
www.roletarstvo-amus.si
02 788 54 17 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM bukovo hlodovino. Tel. 069 657 824.
PRAŠIČKE od 40 kg in seno ter ota-vo letošnje košnje prodam (Moravske Toplice). Tel. 070 209 752 ali 051 370 049.
PRODAM prašiča domače reje, prib-ližno170 kg. Cena 2,40 eur za kg. Informacije na 041 269 562.
PRODAM luščeno koruzo, približno 500 kg, Juršinci. Tel. 041 967 979.
PRODAM bukovo hlodovino, možnost dostave. Tel. 069 657 824.
PRODAM trgatev na brajdah - ge-maj. Tel. 041 220 193.
PRODAM teličko in bikca simentalca, stara 12 in 13 dni. Tel. 070 250 441.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
NEPREMIČNINE
ODDAM poslovni prostor, skladišč-no-proizvodni, 400 m2, v Bukovcih 120a, in 160 m2, Ptuj, Rajšpova 14. Slavica Kolarič, s. p., Bukovci 121c. Tel. 041 639 074.
IŠČEM cenejši vikend/starejšo funkcionalno hišo za nakup v bližini javnega prevoza (max. 2 km), najbolje železnice, v okolici Ptuja, Ljutomera, Ormoža, tudi Prekmurje, Poljčane, Pragersko itd., ne previsoko v hribih. Lahko tudi neopremljeno, brez posrednikov. Tel. 069/800019, najbolje zvečer, ali prosim pošljite sms.
DELAVCU-uslužbencu oddam manjše opremljeno stanovanje na Ptuju, Rogaška cesta 32. Več informacij na telefon 041 624 904.
PRODAMO - 3 sobno stanovanje (2008), Zgornji Leskovec, z galerijo, 90 m2, Cena: 139.000,00 EUR.
Kontakt:	DC/MAV
041 391 003 ^^
im J? i UUJ ^ POETOVIO 02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
PRODAM komplet spominsko ploščo z okvirjem in nišo za žaro (spomenik), staro 3 leta. Tel. 00049 15 75 62 75 116 (tujina Nemčija) ali 0043 690 103727 50 Silva.
Štajerski
v digitalni knjižnici: V\#WW.CllÍb.£
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
noua Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
www.tednik.si
■Stajerskitednik ^Stajerskitednik

OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
^^ /RadioPtuj
/RadioPtuj
TIM KORES IN JULIJA VELESKI STA REKLA DA
Poročna pravljica vosrčju Pohorja
HELENA BLAGNE IN RAIVEN, PAR, KOT GA ŠE NI BILO
Druga druge ne kujetavzvezde
OBOŽEVANI ŽAN SERČIČ O ŽIVLJENJU
Ali si srečen ali pa nisi
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
PROGRAMSKI NAPOVE D NI K
PETEK. 08. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Gorišnica - Pesem nas druži
10:40 Veseloigra, Iz zadrege v zadrego, 2015
12:50 Starpoint prodajno okno
11:00 video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Koncert skupine Trta v Za vrču, 1. de!
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Kronika iz občine Gorišnica
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 09. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 100 let PGD Markovci
10:30 Utrip Ormoža
11:20 Ptujska kronika
11:45 Starpoint prodajno okno
13:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 Koncert skupine Trta v Za vrču, 1. del
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 60 let Radia Ptuj, 75 let Štajerskega
21:30 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 4
22:20 Starpoint prodajno okno
23:20 Video strani
NEDELJ JS 10. september
) Video strani ) Jutranja telovadba ) Šport In spas
J Koncert MePZ Gandtn z gosti ) Dvig novih zvonov, Hajdina 2009 ) 40. let Folklornega društva Lancova vas ) Zgoščenka ljudskih pesmi FD Lancova vas i Kronika iz občine Dornava 1 Kronika iz občine Gorišnica ) Koncert skupine Trta v Za vrču, i. del ) Moč glasbe ras združuje, 2015 - 4 ) APS 19 - Alfi po Sloveniji - Florida 1 Trije orkestri trije koncerti v Marjeti ) Video strani_
PONEDELJEK, TI. september
i Video strani i Jutranja telovadba i Mic Mengeš - zdravstvena oddaja l 26. Praznik KS Sela i Ptujska kronika
I Moč glasbe nas združuje, 2015 - 4 i Koncert skupine Trta v Zavrču, 1. del i Starpoint prodajno okno l Italijanska trgovina - v živo i 40. iet Folklornega društva Lancova vas I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja i 60 let Radia Ptuj, 75 let Štajerskega i 100 let PGD Markovci i Starpoint prodajno okno i Video strani
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
petek • 8. septembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	31
To jutro ni zapela ptica, le veter je tiho šepetal, a jaz sem bil že daleč, daleč sanje dobre, sanje sem iskal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega
Tona Frajnkoviča
IZ DORNAVE 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče ter darovali za sv. maše. Zahvala župniku, pevcem Komornega zbora Kor iz Markovcev, godbeniku za odigrano Tišino, gasilcem PGD Dornava in drugim gasilskim društvom, govornikom. Iskrena hvala tudi zdravnikom in osebju enote za infektološko intenzivno terapijo UKC Maribor. Naj počiva v miru.
Žalujoči vsi njegovi
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
majda.segula@radicHedmk.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radfo4ednik.si,
tel. 02 749 3410, za veije objave predhodno pokliiite.
Štajerski TEDNIK
Bolečino se da skriti, pa tudi solzo se da nekako zatajiti, le mojega zlatega atija mi nič na svetu ne more več vrniti...
SPOMIN
na dragega
Slavka Novaka
IZ JUROVCEV 27A, VIDEM PRI PTUJU
Bil je 12. september 2021, ko se je poletje počasi prevešalo v jesen, dan, ki je v enem samem trenutku spremenil vse in vzel vse.
Veš, odkar si odšel tja na drugo stran mavrice, ne boli samo tvoj odhod, ampak boli vse, kar je ostalo ... Boli praznina, ki je ostala za teboj, bolijo solze, bolijo spomini, bolijo čutenja, bolijo zmage enako močno kot porazi, bolijo uspehi enako močno kot neuspehi ...
Odkar te več ni, je življenje drugačno, prazno. Boli vsak letni čas, sonce, nebo, dež, boli vse, kar živi
brez tebe. Ko ti umre nekdo drag, z njim odide tudi del nas, morda tisti najlepši ...
Ko ti umre nekdo drag, ne boli njegova smrt, ampak boli vse, kar ostane za njim in mora iti naprej.
Ampak potem več ne gre naprej prav nič ... in to je tisto, kar najbolj boli ...
Naj ti bo lepo med angeli.
Vsi, ki smo te imeli radi
KUHAJTE Z NAMI
V septembru preberite: \ •Skrivnosti vlaganja •(Zataji) žar na hitro •Pisane pomake
•	Najboljša paradižnikova juha
•	Kosilo z jabolki
Kombuča še ni rekla zachje besede Otroci v kuhhji: Pel« v ponvi
POSTANITE
„MOČMI»
Cena izvoda za naročnike le
4,20 €
Revija Dober tek z vami že 28 let.
www.dobertek.com
Spomin ...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
9. septembra bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga mama, babica, prababica
Katarina Muršek
IZ JUROVCEV 5
Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src, so le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
Tvoji najdražji
spomini
c
www.tednik.si
s
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Irene Petek, roj. Peteršič
IZ DORNAVE 88D
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za ganljive besede slovesa, za sočutno zapete pesmi, molitev, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše.
Še enkrat hvala vsem, ki ste s svojimi dejanji in prisotnostjo poskrbeli za slovo od pokojne ter jo boste ohranili v lepem spominu.
Neizmerno jo pogrešamo.	,, . .
Vsi njeni

ttromniL*T, H
	
	
	XlfcfcwmvriM «wo» ptuw litri« 4|i
mu DU0VMGA	Urtj«*«(tac4* Priska» tawfl
	Itulltr ji di'-.H [Tlnei
uixurvA	ÜMirdmilitnfc unboM Itlru 111
PETO BHtfiADlfcSKD PfllETJIV OSCINJ PTttJ
< Za zdravo pitno J, vodo v Halozah
-»-.K*
Milan Kneževič kandidat
za
sveta ZKS Maribor
S SIJI BHEJ1K ZU Pilil
ir- ±5s^^'i^CÄSItiSKäiP

Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Naročite

Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Tel.: 080 4321

32 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 8. septembra 2023
Francija • Več milijonov evrov škode na njivah
Središče ob Dravi • Širitev športnega parka Trate
Invazivna gosenica uničila pridelek sivke Prostor tudi za učni poligon
Vrsta invazivne gosenice je na jugu Francije uničila pridelek sivke. Kmetijska zveza, kije vlado prosila za pomoč, škodo ocenjuje na več milijonov evrov. Domnevno naj bi gosenice sovjih metuljev na jug Francije prišle z vetrovi iz Severne Afrike, prehranjevale so se s sivkinimi stebli in tako izsušile rastlino.
%

„Na desetine hektarjev sivke nismo poželi, ker enostavno ni bilo vredno. Nič ni ostalo," je za dpa povedal Alain Aubanel, vodja združenja PPAM, ki deluje na področju parfumov, arom in zdravilnih rastlin. Po njegovih ocenah naj bi bili nekateri kmetje prikrajšani za do 90 odstotkov pridelka.
Namesto vijoličasto so bila polja sivke, ki jih prihajajo v Provanso gledat turisti z vsega sveta, to poletje obarvana sivorjavo.
Po besedah Aubanela so največ pridelka sivke izgubili tisti kmetje, ki rastlino pridelujejo s tradicionalnimi metodami kmetovanja v hribovitih predelih južne Francije, kjer ne raste skoraj nič drugega kot sivka.
Hriboviti predeli so bili bolj prizadeti, ker se žetev tam začne kasneje. „Gosenice smo opazili v sredini julija. Z žetvijo smo takrat že praktično končali, medtem ko v gorah še niti začeli niso žeti," je dodal Aubanel in poudaril, da se bodo mnogi kmetje brez finančne pomoči znašli na robu bankrota.
Zato v združenju PPAM upajo na pomoč države. Francosko ministrstvo za kmetijstvo je škodo sicer ocenilo kot izjemno hudo.
Letošnje poletje pa ni bilo prvo, ko so gosenice kmetom povzročale težave. S podobnimi problemi so se namreč srečevali že v letih 2018 in 2019, a obseg škode še nikoli ni bil tako velik, poroča dpa. „Posta-jalo bo vse bolj vroče. Bojimo se,
OKNA, VRATA g GARAŽNA VRATA
www.naitors.si
m

NAIÍORSD
Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204
GoriSnica I, GoriSnica
Svetniki so potrdili nekoliko spremenjen in dopolnjen lokacijski načrt za ureditev obstoječega športnega parka pri osnovni šoli.
Ob slačilnicah in igrišču NK Središče ob Dravi naj bi postavili pomožno travnato nogometno igrišče, ki ga klub potrebuje za treninge in tekme svojih ekip. Nedaleč vstran stoji osnovna šola, ki športne površine v parku uporablja za šolske potrebe, prav tako jih za rekreacijo uporabljajo občani. Za vse naštete uporabnike so v družbi ZEU iz Murske Sobote po naročilu središke občinske uprave v lokacijski načrt umestili tudi atletsko stezo, med odbojkarsko in rokometno igrišče pa še učni poligon, ki bo služil kot interpre-tacijska točka narave in kulturne dediščine ter bo obenem izhodišče za sprehode proti Dravi. Tam bo med drugim prostor za motorični poligon, za spoznavanje rastlin, gozda, gnezdilnega materiala, ptic, za preverbo odtisov za prepoznavanje živali, postavili pa bodo tudi silhuete za plezanje.
SD


<;■: -.-H
Športni park Trate želijo na občini razširiti s pomožnim nogometnim igriščem, atletsko stezo ter učnim poligonom naravne in kulturne dediščine.
da bi lahko žuželke na nekaterih območjih postale endemične," je dodal Aubanel. Povedal je še, da bi lahko gosenice v prihodnosti povzročale težave tudi pri pridelovanju paradižnika in čičerke.
Sta

zdaj rtu
senamteeUečnep
* * *
stekla.
nam politični grascaki se
O
«fORBMlTWT«®1
<XXX><XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX><X><XXXXXXXXXXXXXXX^
Nagradno turistično vprašanje
Prireditve družbe Radio-Tednik Ptuj: 54. Festival NZG Ptuj 2023, finale 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter praznični koncert ob 60-letnici Radia Ptuj in 75-letnici Štajerskega tednika, so 1., 2. in 3. septembra napolnile Mestni trg. Gledalci so uživali v nastopih najboljših narodno-zabavnih ansamblov, pevskih talentov slovenskih osnovnih šol ter glasbenih nastopih znanih slovenskih pevcev in skupin ter nekaterih drugih. Tudi nekaj dežja v nedeljo zvečer ni zmotilo prazničnega utripa in veselja, ki ga prinašata slovenska pesem in glasba. Posnetke njihovih nastopov si bo mogoče premierno ogledati na televiziji Veseljak.
Ta konec tedna se bo Ptuj vrnil v srednji vek, v eno svojih najbolj cvetočih obdobij. Društvo Cesar-sko-kraljevi Ptuj je povabilo na 21. grajske igre, ki bodo jutri potekale na spodnjem in zgornjem grajskem dvorišču. Srednji vek v živo bodo skupaj s Ptujčani in s skupinami od drugod doživeli tudi vsi sobotni obiskovalci ptujskega gradu od blizu in daleč. Kar štirinajst skupin iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije bo poustvarilo duh tega obdobja. Tudi ponudba na stojnicah bo temu primerna. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice pa bo javnosti predstavilo rezultate letošnjega grajskega ocenjevanja vin. Obiskovalci ga bodo lahko tudi pokusili in se prepričali o njegovi kakovosti. Najboljša Vina Slovenskih goric
in Haloz so na voljo tudi v grajski vinski kleti. Danes se bo v Malečniku izteklo tridnevno praznovanje visokega jubileja, 530. obletnice od prve omembe znamenite in priljubljene romarske Marijine cerkve na Gorci, ki je bila letos pridružena papeški Baziliki Marije Velike v Rimu in tudi vpisana na seznam Svetovne zveze Marijinih svetišč. Papež Frančišek je tej cerkvi podelil poseben privilegij - dar popolnega odpustka za vernike, ki bodo svetišče obiskali.
Lepote Slovenije lahko bolje spoznamo tudi s kvizom Vzemi si čas za zeleni kviz. Moja Slovenija. Slovenska turistična organizacija želi z njim povečati ozaveščanje o lepotah Slovenije, hkrati pa tudi izpostaviti znake
Mestni trg je s prireditvami družbe Radio-Tednik Ptuj prve septembrske dni polno živel.
Slovenia Green. Kviz sestavlja 10 vprašanj, v okviru katerih lahko uporabniki preko vizualov in izbire pravilnega odgovora preverijo svoje znanje o trajnostnem razvoju zelenega turizma in zeleni zgodbi Slovenije.
Danes se izteče tudi rok, do katerega lahko Ptujčani in drugi obiskovalci najstarejšega slovenskega mesta oddajo svoj glas v spletnem glasovanju TZ Slovenije za najgostoljubnejše srednje mesto. Kot pa je pokazalo dosedanje glasovanje, se Ptujčani pri tem nismo potrudili, nismo zmogli zbrati vsaj dva tisoč oz. tri tisoč glasov, da bi lahko bili med prvouvrščeni-mi. Veliko bolje so se odrezali v manjših krajih in okoljih.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, do katerega leta je bila izjemna zbirka Turkerij inventar zdaj porušenega gradu Vurberk, da do leta 1907, bo prejela Anica Klemenčič. Danes sprašujemo, iz katerega leta je staro mestno jedro Slovenskih Konjic, tudi mesta cvetja in vina, večkrat najlepšega izletniškega mesta v Sloveniji v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Iz katerega leta je staro mestno jedro Slovenskih Konjic, tudi mesta cvetja in vina?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:......................................................................
Foto: Črtomir Goznik	Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.