izhaja vsaki torek in sotioto Aku pads na ta dneva praznik.dnn pop re j. se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Ntfranktrana pinina se ne sprejemajo, enako se nc uvažujejo pisma brez podpisa. Kokoplni dopisov se ne vračajo 00 RICA „ttorica" stane na leto 10 K, za pol leta 6 K. za četrt leta 250. Upravništvo se nahaja v „Narodni TUkarni" ulica Vetturini St. 9. Za o^la»« se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. PoHamexiK? Itevilke stanejo 8 vin. in se piodajajo v raznih goriških trafikah St. 50. V Gorici, v soboto dne 25. junija 1910. Leto XII. Dp. Bugatf o in „Edinosf". Na shodu furlanske katoliško-socijalne stranke v Gradišču so poročali poslanci Bu- gatto, Faidutti in Piccinini o svojem delo- vanju v deželnem zboru. Poslanec Piccinini je rekel med drugim, da je goriški deželni zbor dovolil 2 tretjini vseh podpor Sloven- cem, eno tretjino pa Lahom in da so po zaslugi dr. Pajerja in drugih liberalnih laških poslancev Slovenci pravi gospodarji dežele. Dr. Gregorin in „Edinost" sta trdila dozdaj vedno ravno nasprotno; zato je pričakoval vsakdo, da se spravi „Edinost" nad Picci- ninija ter mu dokaže neresnico njegove trditve. A „Edinost" se dela gluho in molči ü Piccininijevem govoru kakor zid, pač pa je ponatisnila govor dr. Bugatta ter mu po- svetila celö vodilni članek. Ta Bugattov go- vor smatra ,.Edinost" za suho zlato in po- natiskuje tudi take Bugattove trditve, ki so očividno nezmiselne, kakor n. pr. trditev, da bi bili dobili laški klerikalci enega deželnega odbornika, ko bi bil pri volitvi deželnega odbornika iz veleposestva odločil žreb za slovenskega liberalca. „Edinost" dela to radi- tega, ker hoče blatiti slovensko ljudsko stranko in njene voditelje. Stvarno je odgovorila „Gorica" na Bugattov govor zadnjo soboto, zato nani preostaja le še kratka karakteristika dr. Bu- gatta, sedanjega „Edinostinega" junaka. * Kdo je dr. Bugatto? Dr. Bugatto je desna roka prošta Fajduttija in najbolj za- grizen in strupen nasprotnik Slovencev in Jugoslovanov sploh. On, rojen dalmatinski Jfolijan, hujska po shodih v Furlaniji dobro furlansko ljudstvo proti Slovencem ter straši Furlane s Slovensko invazijo; on je prote- stiral v državnem zboru proti vsaki napravi v prid Jugoslovanov, posebno pa proti ime- novanju jugoslovanskega ministra; on je bil zraven Faiduttija največji nasprotnik preme- stitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Go- rico ; on je v telegramu na naučnega mini- stra imenoval to premestitev žaljenje italijan- skega narodnega čuta ter si je dovolil tudi neresnico, da bi premestitev slovenskega uči- teljišča v Solkan vse zadovoljila. In ko se je ta učni zavod vkljub vsem laškim pro- testom vendar odprl v Gorici, je dr. Bu- gatto zahteval v državnem zboru, da vlada zopet premesti slov. učiteljišče fz „itaiijanske Gorice v čisto slr enski kraj". Kot državni poslanec se vtika dr. Bu- gatto posebno rad tudi v dalmatinske in tržaške zadeve. Proti slovenski ljudski šoli v Trstu je v državnem zboru že večkrat go- voril in tudi letos se je oglasil, ko je dr. RybaF zahteval slovensko ljudsko šolo v Trstu. To strastno Bugattovo nastopanje proti opravičenim slovenskim zahtevam je razne jugoslovanske državne poslanct raz- burilo in povedali so Bugattu v javni seji državnega zbora svoje mnenje, ki ga imajo o njem in o njegovi „katoliški" stranki. Po- slanec dr. bogoslovja Žitnik je klical Bu- gattu : In vi se- imenujete krščanski socijaici I Co je brutalnost! Poslanec Mandič : \?i ste hujši kakor liberalci! Poslanec Spinčič: Italijanski liberalci so mi Ijubši nego vi; liberalci so odkrito- srčnejši kakot vi, dočim vi vero le zlorau- Ijate v politične namene. * * * Tak ie „Edinostin" junak ! In na tega zagrizenega nasprotnika Slovencev se sklicuje „Edinost", ko blati goriško slovensko ljud- sko stranko in njene poslance ! Na podlagi Bugattovih strupenih ekspektoracij očita slo- venskim poslancem politico perverznost, politiško nemoralo, klerikalno-liberalno brez- versko gospodstvo v deželi, itd. itd. Ti blazni izbruhi tržaške „Edinosti" dokazujejo, da ni vse v redu v organizaciji „političnega dru- štva '„ Edinost1' za Primorsko". Državni po- slanci, ki so bili voljeni na program tega društva, obsojajo dr. Bugatta in celo Fai- duttijevo stranko, zbesneli žurnalisti okoli glasila tega društva so pa posvetili dr. Bu- gattu vodilni članek, v katerem hujskajo proti našim slovenskim poslancem na pod- lagi Bugattovih praznic in pretiravanj! Kako naj si razlagamo to nesoglasje med listom „Edinost" in med narodnimi za- stopniki v državnem zboru ? Ali je spiritus movens tega nesoglasja morda dr Gregorin, član bivšega „Slovenskega kluba" in zavez- nik Faiduttijevega kluba ? Ceste na Goriškem. Še pred par desetletji nismo imeli v našej kronovini druge železnice nego južno, ki ni bila pa radi nas zgradjena, inarvec le radi zveze z Lombardijo in Benečijo. V no- vejšem času se je ta pomanjkljivost vsaj de- loma odstranila, dobili smo železnico TržičV Červinjan, vipavsko in bohinjsko železnico in gradi se tudi proga iz Červinjana v Belve- dere. — Še slabejše kakor z železnicami, pri- skrbljeni smo bili z cestami. Bili so celi ro- dovitni okraji — in so žalibog še danda- nes —, ki niso imeli in nimajo nobene zveze z drugim svetom. Posebno na sloven- ski strani dežele smo bili v tern oziru tako zanemarjeni, da je bilo joj! Ljudstvo, ki je polagoma videlo, kako so v tern oziru preskrbljene druge kronovine, je začelo energično zahtevati prometnih zvez; državni in deželni poslanci so se resno pri- zadevali, da bi se prišlo v tem oziru Ijud- stvu na pomoč, in koneč.io je sprevidela vlada sama, da ne more tako dalje in da je treba tudi za Goriško v tem oziru kaj storiti. Vsi ti činitelji so delovali na to, naj se skrbi tudi pri nas za dobre ceste, ki so za gospodarski r?zvoj in napredek dežele to, kar so žile za človeško življenje. Vse to je pripcmoglo do tega, da se je v zadnjih letih mnogo storilo za nove ceste ; a to ni zadostovalo. Pogled v bo- dočnost in uvaževanje, da smo na skrajni nieji avstrijske države, sta kategorično sta- vila zahtevo, naj se tudi pri nas izvede cela cestna mreža, ki bode v korist posameznim okrajem v prometnem oziru in tudi v prilog drugim nameram. Vsled tega se je sestavil po prizade- vanju različnih činiteljev program kateri nam kaže, kako se namerava sčasom zadostiti potrebam cestnih zvez na Goriškem. Ta program leži pred nami, in iž njega posne- mamo, da se namerava zgraditi različne cestne objekte v področju Kozbanjščeka in Reke ter popraviti oziroma na novo zidati cesto iz Kanala do Marijnega Celja. Isto tako se namerava zvezati cesto, ki pelje po slemenu od Kobališča do Srednjega, z ob- mejno cesto ob Idriji po progah Kobališče- Zapotok-Velindol in Lig-Britof. Naravno je, da se rnora takoj in pred vsem izvršiti in dokončati cesta od Vrhovlja do Srednjega, isto tako ona ob Idriji do Britofa. V tem programu je tudi zgradba ceste od Dolenj skozi Škrljevo do Kobalarjev, ka- kor tudi cesta iz Ajbe skozi Podravno v Močila. Po dovršeni progi od Kobališča do Srednjega se mo;a izdelali kolovoz od Sle- mena v Voice ter izvesti tudi zveza Kam- brežko-Kosi in popolniti zveza iz Ročinja na Srednje Svoj čas pride tudi na vrsto zgradba ceste od Plavij skozi Vodice na Ravno in zgradba mostu čez Sočo pri Anhovem. Po- praviti in zboljšati se mora tudi cesta Gorenja- vas - Anhovo - Plave in izvesti cestna zveza Zavodnje-Vrtače. V ta program spada tudi zgradba ceste Avče-Kal-BanjŠica-Bate-Grgar, ki se prične zgraditi v najkrajšem času in je proračunjena na 380.000 K. Vlada je obljubila v ta na- men državno podporo 266.000 K, dežela pa 76.000 K. Kasneje pride na vrsto tudi zgradba ceste od Lokovca v Podlešče kakor tudi črta iz Kala skozi Lorn k S. Luciji. Tudi cestna proga iz Avč skozi Log k S. Luciji pride svojčas na vrsto in se go- tovo zgradi. Posebna važnost se pripisuje za sedaj mostu, ki bi vezal čez potok go- riško 'jkolico s tolminsko. V programu je tudi poprava potij v občini Kal, ki pa pride kasneje v izvršitev. V delu je cesta iz Čepovana skozi Vrata k S. Luciji, ki mora biti do oktobra meseca t. 1. dovršena in bo stala 200.000 K, če ne več. Pri komisiji, ki se je sešla dne 23. t. m. v dvorani deželnega zbora, se je posebno naglasala in toplo priporočala tudi zgradba ceste iz Gorenje Tribuše v Hotenje in iz tribuške doline v Čepovan. Za prvo je do- ' volil deželni zbor goriški vže 40.000 K. Načrti za isto se imajo v najkrajšem času izdelati in z delom začeti 1. 1912, ker ni vlada stavila v proračun za 1. 1911 primer- nega prispevka. V tej komisiji se je tudi določilo, da ima pregledati podrobne načrte za cesto na levem bregu Soče med Tolminom in Kam- nom dež. stavbinski urad, ter se je posebno naglašalo, naj bi se najprej zgradil most čez Sočo pri Kamnem, ker zahtevajo to gospo- darske koristi in potrebe tamošnjega prebi- valstva. Skrbeti je tudi za popravo In urav- navo ceste med Idrskem in Livkom, kar bo stalo okolu 40.000 K. Isto tako je skrbeti za dovršenje ceste od S. Petra do Čadrga z vejo do Ravni, kakor tudi za različne cestne zveze v Kotu ob gorenjem toku Na- diže. — Toplo je bila priporočena zgradba nujne zveze Kanala z Vrhoni in Banjšicami, kakor tudi zgradba ceste iz Trente čez Moj- Robotar. Poljski: A. VILCINSKI. I. Bili so časi, žaloslni časi, ko so morali naši predniki še robotati ošab- nim grofom. Na Goriškem je bilo n. pr. 42.050 kmetov in 693 graščakov. Večinoma je bil kniet zavezan robotati t. j. brezplačno jim delati 150 do 200 dni v letti. Tudi se ni sniel ženiti brez dovoljenja gospode, niti zapustiti sinu posestva; ali ga izučiti kakega roko- delstva ali za drug stan, niti ni mogel oditi sfe zemljišča ter si postaviti dom drugjebrez posebne pristojbine itd. Kako je to zdaj vse bolje, ko je kniet po- sestnik in sam svoj gospod. Dotični ce- sarski patenti, ki se je po njih dala kmetu svoboda, so zagiedali beli dan 7. sept. 1848, 4. marca 1849 in 15. avg. !849. Od I. 1855-1895 se je izvršila zemljiška odveza in Goriška je plačala kot odškodnino graščakom 1,619.932 gl. Da ni več robote? 0 jeSe, če tudi pod drugim imenorn. Oblastniki niso vselej nepristranski in... ali o tem ne zdaj... Omeniti hočem le robotanje v lastni hiši v družini. In tu bi lahko omenil vzglede iz bližine, ali ne; bolj prilično mi je, da se lotim zopet — prevajanja, če bo sploh še šlo. Poglejmo n. pr. delo g. Meška Dumelinskega iz Bohnije. Pripeljal se je v III. razredu v Lenov, da pokrepča kaso najstarejštga sina Zdislava *), ki prakticira za „gla- varja" v neki vladni kanceliji. Sin ga je že čakal na kolodvoru. Bil je, kot bi ga bil iz škatljice vzel. Lase je imel po sredi z matematično natančnostjo raz- deljene in male grivo na čeln. Pod no- som so mu jele poganjati kot Ian bele brčice, na vratu je vise! binokel (ščl- palnik), ovratnik je bil široko odprt, ju- naške prsi je pokrivala svetla pestra zavratnica, na njej je bila iglica s *) Gonditor. podkvo in palico — kot simbol, da je g. Zdislav vkljub svoje mladosti že na vse štiri podkovan in zna švigniti ~ če treba — z bičem domišljije. V globoko izrezanem oprsniku je visela urna ve- rižica na obeh straneh; nosil je svetlo suknjo. Mladi glavarski aspirantje imel zdolej zavihane hlače, dasi ni bilo blata zunaj; to je kazalo tudi čokoladno sukno špičastih, ki so bili v navadi. Na peronu so dali znamenje, da se vlak bliža. In ko je odprl resni vratar duri, je sestopil jeden prvih zasopljeni in pošinjeni g. Meško z rusimi kotstari pes naježenimi lasmi. Pošteni plemičje nesel iz varčnosti v obeh rokah potne torbe in pod pazduho je imel še prazno steklenico, kjer je bila prej kava, ki mu jo je bila pripravila g. Meškova za pot... „Kako se imaš, Zdislave, kako se imaš, dete moje?" zakliče stari, postavi kovčeg na tla in si obriše z roko brke, da bi poljubil sina. Razne krasotice prihajajo mimo in odtiskajo starega. Zdislav bi rad poljubil očeta na roke ali ker je plemič glasno kričal. poljubi ga delikatno na rokav, ter pozašepeti: Pst, pst, ne tako glasno, oče moj! „Na, vzemi tu eno torbo," reče stari, pa zre veselo v rdeči obrazsinov, „sicer mi padesteklenica lzpod pazduhe, in bilo bi je Skoda, ko bisemi razbila... Morava se oglasiti zaradi užitninskega davka; kajti mati je vložila tje malo svinjine/' „Čemu pa take reči?" „No, no, čemu? — samo da po- kusiš te možganice (klobasice). pa si bodes oblizoval prste... Treba bo nekaj plačati..." Ali kako bi se tak fin gospodič* v svetlih rokavicah mogel dotakniti uma- zanega kovčega... „Sluga...!" pokliče prihajajočega služnika, „vzemite ta kovčega in nesite ju v užitninski urad. Oče, dajte ključe." „Ne, moram pač iti sam tje, moje dete," reče g. Meško v skrbeh, „lahko bi se kaj izgubilo in bi mi vse pre- metovali..." (Dalje pride.) stroko na Kranjsko, posebno pa zgradba cestne proge od Loga do S. Marije v Trenti. Za ceste v cerkljanskem okraju je bilo v programu malo preskrbljeno, a pri komi siji se je poudarjalo, da je to nedostatek, ki ni nikakor opravičen, zato se je pa spre- jela v program cela vrsta zvez občin z državno cesto na Cerkljanskem. V prvi vrsti pride pa v poštev korektura državne ceste pri Želinju in daije proti Idriji. Večinoma je izdelana vže cesta Grgar- Zagorje-Ravnica, ki je tudi v tern programu in za katero sta država in dežela prispevaii z izdatnimi zneski. Isto veija tudi za urav- navo poti Trnovo-Voglarji. Takoj se ima sprejeti v delo tudi cesta od Vitovskega Vrha proti Šempasu, ki je proračunjena na 75.000 K in za katero je dovolil deželni zbor v zadnjem zasedanju 17.500 K. Za vipavsko dolino je bilo v preudarku v svrho zgradbe cest, ki so tam potrebne, 170.000 K, kar pa ne bode zadostovalo, marveč se mora ta znesek zvišati vsaj za 30 odsto. Tu pride v prvi vrsti v poštev zgradba ceste Osek-Prvačina, potem zveza občine Dornberg ob železniški progi do Prva- čine, dovozna pot iz Črnič do batujske po- staje in most Čez Vipavo v Batujah pri Mulčevi fužini. • Cesta Dol-Otlica, ki je vže izvršena, se ima podajšati do kranjske meje. V ta namen je prispeval vže deželni zbor z zneskom 9000 K, dočim bode tudi vlada gotovo dala svojo podporo v ta namen. Na Krasu je poprava nekih cest v na kelskem okraju in pn Dutovljah vže dovr- šena, dočim se imajo zgraditi še tri važne ceste, in sicer ona iz Pliskovice skozi Brje v Gorjansko, cesta proga Zagrajce-Temnica- Renče in zveza kraške planote preko Do- berdoba v Zagraj. Za ta dela je v prora- čunu znesek 403.000 K, vlada je obijubüa v ta namen 241.000 K in načrti za prvo in zadnje delo so vže izvršeni. Za cesto Dobrava-Vipolže-Grojna je proračunjenih 180.000 K, vlada je obljubila za to cesto 108.000 K, načrti so dovršeni in z delom se bode v kratkem pričelo. Za Furlanijo so v programu sledeče ceste in mostovi: Cesta Kopriva - Vipolže ; cesta od Belvedera v Gradež; most čez Sočo med Gradiščem in Zdravščino in most pri Vilesu in Kazeljanu. Naknadno se je zah- tevalo sprejetje v program še sledečih ob- jektov: Cesta Kormin-Korona, podpora za uravnavo skladovne ceste Zagraj Zdravščina- Rubije, most čez Koren pri Kioprisu. črta od mostu pri barki do Ločnika cesta Kio- pris-Kormin, konečno uredba obmejne ceste ob hribu Sv. Jurija in korektura državne ceste v Ločniku. Ta cestni program se mora izvršiti v teku 15. let. Neka manjša dela so vže do- vršena, drugr so vže v delu in zopet druga pridejo na vrsto po potrebi in nujnosti ob- jektov, po dovoljenih deželnih in državnih podporah in z ozirom na vže izdelane na- črte in troškovmke. Vse to hoče vlada do- govorno z deželnim zborom v teku prihod- njih 15. let, t. j. od 1. 1910 do 1925 iz- vesti. Ves potrošek brez dodatnih del je proračunjem na 5,705.850 K, od katerih pripade na vlado 3,577.200 K. Splošno se lahko trdi, da izvršitev tega programa bo stala vlado, deželo in občine okolu 6 mi- lijonov kron. To je sad tihega delovanja. Jut rajš ni a laška držav- nozborska volifev. Nadomestna državnozborska vo- litev za mesto Gorica namesto odsto- pivšega dr. Maranija se bo vršila jutri. Boj "Via biti hud. Bojevale se bodo tri stranke in sicer laška liberalna, laška krščanskosocialna in socialno- demokratična. Laška liberalna stranka je postaviia za svojega kandia«./, de- želnosodnega nadsvetnika U s s a i a, laška krščansko-socialna stranka uže državnega poslanca dr. Bugatto, so- cialdemokratična pa stavca Callinija. (joriški Slovenci se teh volitev ne udeležimo in pustimo laške stranke same med seboj, da sekoljejo. Slovenci nimamo prav nobenega vzroka se po- tegovati zakandidata kakolaške stranke, kajti skušnja nas uči, da Labi so vsi enaki sovražnifti Slovencev, pa naj si bodi laški liberalec, krščanski socialec ali pa socialni-demokrati. 0 laško - liberalnem kandidatu Ussaiu se je dosedaj le malo vedelo. Mož stopa kot novinec na politično po- zorišče. Da je laška liberalna stranka izbrala za kandidata moža svojega ka- libra, to se samo ob sebi razume. Naj- prej mora biti mož liberalec in ultra- lah, sicer ne spada v njeno družbo. Da mora njegovo srce goreti tudi za brate onstran velike luže, se razume. Mož je moral seveda obljubiti. da mu je boj proti Slovencem sveto delo, enako daje boj proti laškim krščanskim socialcem neobhodno potreben, ako se hoče laška liberalna stranka vzdržati na površju. Kandidat laško-liberalne .stranke ima največ upanja, da prodre pri jutrajšnji volitvi. Sicer je jako Čudno, da se je laška liberalna'stranka takrat zatekla k c. kr. uradniku. Do sedaj ni bila to njena navada... Kandidat laške krščansko-socialne stranke je znani sovražnik Slovencev, furlanski državni poslanec dr. B u- g a 11 o, katerega smo v današnjem članku, kojega prinašamo na drugem mestu, naslikali tako, kakor v resnici izgleda. Moz je od pete do glave ita- lijanski fanatik, ki meČe Slovencem venomer polena pod noge. Večkrat smo se uže bavili s tern možem. Slovenski državni poslanci na Dunaju ga dobro poznajo ter se je uže ta in oni izrazil, da mu je ljubši italijanski liberalec kot pa tak talmi-krščanski socialec. — Bu- gatto nima seveda najmanjšega upanja, da bi bil jutri še enkrat izvoljen v državni zbor. Ako bi se to zgodilo, bi se mcrai enemu mandatu odpovedati. S tern bi provzročil nove volitve. Odpo- vedal bi se seveda mandatu, katerega je dobil v Furlaniji. Glasilo njegove stranke ,,L' Eco del Litorale" dan m. dan draži laške liberalce, da so napram Slovencem prepopustljivi, dajih koman- dirajo Slovenci. Zato priporoča na vse kriplje volilcem, naj volijo Bugatta, ki se zna drugače postavljati Slovencem po robu kakor laški liberalci. Kandidat socialnih demokratov je predsednik društva goriških stavcev C a 11 i n i, bivši italijanski podanik, ki ni imel do zadnjaga časa domovinske pravice v naši državi. V zadnjem času se ga je usmilil furlanski občinski za- stop v Muši ter ga sprejel za svojega občana potem, ko ga goriški magistrat ni hotel kot takega sprejeti. Menda je unikum v Avstriji, da rtastopa kot kan- didat za državni zbor bivši italijanski podanik. Da je Italijan od nog do glave, se razume. Kot predsednik društva go- riških stavcev jako malo upošteva slo- venščino, čeravno je skoro tretjina go- riških stavcev slovenske narodnosti. Ko je pred časom umrl v Št. Andrežu sta- vec Slovenec, Marušič, je dal napraviti venec z italijar.skim napisom. — Sicer je Callini le števni kandidat. Ako spra- vijo socialni demokratje pri jutrajšnji volitvi 300 glasov, so lahko zadovoljni. Vseh vpisanih volilcev je čez 5000. Od teh se računa, da je Slovencev 1400, laških krščanskih socialcev dobrih TOO, demokratov največ 400, lv;mcev par sto, drugi so laški liberalci. Na volišče pride mogoče pri hudi agitaciji 60 od sto vo- lilcev. Volišča so tri, in sicer v mestni hiši nasproti Ijudskem vrtu, v deželni hiši na Stolnem trgu in v dvorani kupčijske zbornice. Nam goriškim Slovencem je čisto vseeno, kdo bo izvoljen. NaŠi nasprot- niki so vsi trije, eden hujši od drugega, zatorej nimamo prav nobenega vzroka, za katerega se potegovati. — Laški žepi se bodo jutri za nekoliko zrahljali. go- riški „fijakarji" bodo imeli svoj dan in „gulaš" pa kvartini bodo trpeli. Naj le, bodo toliko liitreje pohiteli laški krčmarji na Vipavsko po drugo vino. Dopisi. Iz Solkana. (Izobražeh qs t in omika ni e d n a š o i n t e 1 i g e n c o, k i pripada inet o dari ji.) — Cvet naših novodobnih metodarjev je vspel tako dales, da se mi Solkanci veselimo tega semena. Pred kratkim časom, menda nek pondeljek, sta se dva metodarja sprla v naši kavarni zjutraj ob 3. urah. Konec je bil ta, da je eden svojernu tovarišu zabrusil v glavo z mize pepelnik. Ta „spas* pa je stal tega vročekrv- nega metodarja okroglih K 75. Dober tek k temu vspehu g. c. kr. uradnik Iz okolice. — Deževno vreme v zadnjem času je jako služilo zelenjadi, ne pa drugim poljskim pridelkom. Zlasti s krmo so imeli kmetovalci veliko sitnost pri suše- nju. Krme, zlasti sena je letos izredno mnogo. Posebno so se obnesli travniki in deteljišča, po katerih so se trosila umetna gnojila. — Sedaj se pridno izkopava krompir, kateiri se letos ni dobro obnesel. Pa tudi cena mu je jako nizka. Sedaj ga kmetje prodajajo raz- nim prekupovalcem po 5 in pol K 1OO ki- logramov. — Svilodi so letos še precej za- dovoljivo zapredli, a cena svilodom je jako nizka. V. Gorici se prodajajo svilodi po- uprečno po K 260 kilogram. Kje je iskati vzrok tako nizki ceni, vedo najbrže razni večji prekupci. Listje za svilode pa je bilo letos jako drago, kakor uže dolgo let ne. Prodajalo se je celo po 14 K 100 kilogra- mov. — Pšenica, katere pa se le malo seje v goriški okolici, zorf in je še precej dobro vrgla. Klasje je polno, slame še precej. Cena pšenici pa bo letos kakor kaže, ničeva. — Kar se vinske trte tiče, katere ni mnogo v okolici, moramo povedati, da je v začetku dobro kazala. Neprestano deževje v zadnjem času pa je zarodu mnogo škodovalo. Enako se je v zadnjih dneh pojavila huda rosa, ki je osmodila trte. Kostanjevlca. — Pri neki svatbi se je pri nas streljalo s topiči. Streljal je 22 letni Anton Jerončič, ki je pri nekem strelu iz neprevidnosti iz- gubil 3 prste leve roke; prepeljali so ga v goriško bolnišnico. PoliHčni pregled. Državni zbor. Vsredoje poslanska zbornica kon- čala razpravo o zadnji skupini drž. proračuna, t. j. o finančnem ministerstvu. Govoril je tudi finančni minister Bilin- ski. Povdarjal je med drugim, da je neobhodno potrebna nujna rešitev fi- nančnega načrta, ker mora zakon o davku stopiti v veljavo že dne 1. sep- tembra in bi v nasprotnem slučaju bil to prevelik udarec 7a dežele, ki ne bi dobile preodkaza iz povišanega davka na Žganje. Minister je rekel, da je treba po- višati davek, ako se tega ne stori sedaj, bo treba to storiti pozneje. Prosil je zbornico, naj reši predlogo, prej nego gre na počitnice. V četrtek ie poslanska zbornica vsprejela v drugem čitanju četrto skn- pino državnega proračuna, t. j. proračun finančnega ministerstva. S tem je bil torej ves državni proračun v drugem čitanju rešen. Pri ti priliki se je glaso- valo tudi o raznih resolucijah. Vsprejeti sta bili med drugimi tudi resoluciji za slovenske razsodbe najvišjega sodišča in za slovenski obrtni soli v Trstu in Mariboru. Nasprotno pa je zbornica od- klonila resolucijo za podporo Soli Ko- menskega na Dunaju z 208 proti 204 glasom. Za so glasovali „Slovanska Enota", Poljaki, Rusini in češki socialci. proti so pa glasovali liberalni Nemci, nemški kršč. soc, nemški soc. dem. in Italijani Malfatti in F^tacco. Drugi Italijani so se glasovanju odtegnili. Včeraj je poslanska zbornica spre- jela državni proračun tudi v tretjem čitanju. Po sprejemu proračunaje zbornica sprejela v vseh čitanjih poročilo gene- ralnega poročevalca obrtnega odseka v zadevi tehniškega preiskovanja in je potem razpravljala o poročilu draginj- skega odseka o oddaji javnih del in ustanovitvi fonda za oskrbovanje sta- novanj. Razprava se je nato pretrgala in nadaljevala razprava o tuijnein pred- logu posl. Lisy-ja v zadevi poiožaja tkalcev. Predlogu je bila priznana nujnost in isti je bil tudi v podrobnosti eno- glasno in brez debate sprejet. Prihodnja seja bode v petek dne 1. i: Spor med Poljaki in vlado. Načelstvo poljskega kluba se je v torek oglasilo pri ministerskem pred- sedniku baronu Bienerth