I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN C v W LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 225
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Stroški 9. konvencije S. D. Z.
Delegat Svete je pretekli četrtek popoldne po odmoru pove-, dal, da sploh ne ve ničesar o kakem sporu med glavnim odborom in med uredništvom glasila. Mladino vsa ta zadeva sploh ni brigala. Po naročilu konvencije je šel v Columbus in od tam prinesel odgovor. S tem je spolnil svojo dolžnost in s tem se za njega tudi konča vsa ta zadeva, ki ga njega nič ne briga.
Brat Kushlan ponovno predlaga, da se smatra prenos bolniškega asesmenta v upravni sklad kot posojilo, in da mora gl. odbor vrniti ob prvi priliki bolniški asesment. Predlog je propadel. ■Potem pa predlaga brat Kushlan, da se prenese ves bolniški sklad v upravni sklad. Dolenc Poudarja, da se glavnemu odbo-ru ni odglasovala zaupnica.
Brat Pucelj graja glavni odbor glede oskrbovanja posestev. Najprvo je bil za upravitelja Jos. Skuk, ki je dobival prvotno 15 odstotkov provizije od nabrane najemnine, pozneje pa $135, da je nadzoroval hiše in skrbel za popravila. Pozneje je bil izvoljen za nadzorstvo hiš pomožni tajnik Max Traven, ki je dobival 6 odstotkov provizije od najemnin. Pucelj vprašuje, če ima ena oseba monopol pri gl. odboru glede oddaje del. Jerkič predlaga, da se za vsako delo vredno nad $50.00 razpiše ponudba in da se Pri tem vpošteva vse člane Zveze ne pa samo enega, kot je to delal sedanji gl. odbor. Predlog sprejet.
Brat Gornik omenja, da je dobil glavni odbor kot uredništvo dosti zadušnic in zaupnic. Brat Trebeč predlaga, da se glavnim uradnikom, ki so zaposljeni v glavnem uradu, določijo gotove ure, da ne bo zopet gl. tajnik jokal pred konvencijo, kako silen siromak je, ker mora delati 18 ur na dan. Enoglasno sklenjeno, da gl. blagajnik sprejema in izterjava vso najemnino od hiš.
Sestra Novak stavi vprašanje glede zavarovanja proti tatvini društvenega denarja. Naroči se glavnemu odboru, da preskrbi Primerno zavarovalnino, ker jo lahko cenejše dobi kot društva.
Stavljen predlog, da se zahva-1 8t. clairskim in okoliškim
ruštvom za krasne prireditve v
počast delegacije.
Pri tem se je končalo in začele so se volitve. Kot smo opazili se je volilo tako, da niti eden, ki je bil proti gl. odboru, ni mogel biti izvoljen, kajti zadnji dan se je ustvaril mogočen blok, ki je podli vse resolucije glede glasila, ustvaril lastno glasilo, nakopal Zvezi $7,000.0 0 izrednih stroškov in preprečil izvolitev slehernega delegata, ki bi nasprotoval gl. odboru. In v tem znamenju se je zaključila 9. konvencija S. D. Z. Kaj bo reklo članstvo, o tem bomo pa slišali na sejah in po naši javnosti.
Omenimo naj še, da je bilo na konvenciji predlagano tudi, da se izbere za prihodnje konvencije sledeča "mesta": Kurja vas, Turney Rpad in norišnica v New-burgu. To je bil strašen sarkazem, ki je kazal na delovanje konvencije. Sicer je to vse obso-je vredno, toda tako se je zgodilo in tako smo zapisali.
Deset dni zborovanja 9. konvencije je prineslo S. D. Z. nekaj nad $10,000 stroškov samo v dnevnicah. Potni stroški menda znašajo nekako $100.00. Nadalje je konvencija odredila zvišanje plač glavnim uradnikom v svoti nad $2,000.00 na leto. Izredne nagrade, ki so bile podeljene raznim članom, znašajo nad $1,500.00. Nadalje se je plačalo predsednikom, podpredsednikom članom raznih odborov, vratarju, itd. nekaj čez $900.00. In ustanovilo se je lastno glasilo, ki bo veljalo do $7,000.00 na leto. Tako se je poslovalo, bratje in sestre, kot je dejal brat Kačar.
Nadalje je treba tudi pomisliti, da je 9. konvencija vtrgala $10.00 na mesec starim članom in članicam. Dovolila je pa $7,-000.00 stroškov za lastno glasilo, dovolila je $2,100.00 povečanih plač. Delegatje bodo morali pač zagovarjati svoj korak pred članstvom.
Glede urednikov naj še omenimo, da jih konvencija ni izvolila, pač pa se bo počakalo, da se naredi pogodba, nakar bo gl. odbor imenoval urednike, ko bo vedel, kakšno nalogo bodo imeli.
Slovenska dobrodelna zveza bo imela $11,000 nadaljnih letnih stroškov, zvišane plače in lastno glasilo.
Nemci prihajajo preko češke meje
Seidenberg, Nemčija, 26. septembra. Dočim se sudetski Nemci selijo preko čehoslovaške me-| je v Nemčijo, pa prihajajo iz N e m č i j e oboroženi regimenti i Nemcev, ki so zasedli obmejna! mesta. Kakih 170,000 sudetskih j Nemcev se je doslej izselilo iz! čehoslovaške, dočim se šteje število nemških vojakov ob meji čehoslovaške na 100,000. Nemci so popolnoma pripravljeni za vojno. Nemci se selijo iz čehoslovaške, ker se boje, da bi bili poklicani pod orožje. Nemci nudijo sudetskim Nemcem kolikor mogoče pomoči, ženske in otroci sledijo beguncem po tajnih potih skozi prostrane gozdove, ki se širijo cb nemško-čehoslovaški meji.
Roosevelt je apeliral
na
Angleži srditi nad svojo vlado. Policija je morala streljali na ljudi, ki so obsojali vlado
London, 24. septembra. Stoti- svoj nastop napram Hitlerju. ne Policistov je moralo sinoči na-| Policija je dovolila deputaciji
množice, da je nesla protest v stanovanje angleškega ministra
st°piti, da so pomirili tisočglavo! Množico, ki je hotela prodreti skozi policijski lcordon in priti v stanovanje in urad minister-skega predsednika Chamber-!aina.
(< Množica na cestah je kričala: 'Doli s Chamberlainom. Mi mo-pomagati čehoslovašk/i. folicija »je imela obilo delo, da razgnala množico in je bila Posiljena oddati tudi nekaj stre-lov za strah.
V Angliji vedno bolj prevladuje mnenje, da je angleška ob goječa vlada izdala čehoslovaško in da je žrtvovala demokracijo v prid diktatorja Hitlerja. Razburjenje naroda je nepopi »no.
"čast angleškega naroda je zgubljena," tako se splošno čuje Po ulicah. Narod je prepričan, bo Anglija bridko plačala za
za tujezemske zadeve.
Ker angleški parlament sedaj ne zboruje, se ne more vedeti, kakšen odziv bo imel nastop angleške vlade v parlamentu, čuje-jo se pa pogovorice, da bo parlament izsilil odstop sedanje angleške vlade.
-—r°-
Čehi žrtvujejo
Te dni so clevelandski Čehi poslali prvi denar v podporo svojim bratom, katerim grozi nemški moloh. Msgr. Oldrich Zlamal, župnik češke katoliške cerkve Matere Božje Lurdske je poslal $5,00.00 kot prvo nakazilo čeho-slovaški vladi, da obrne denar tja, kjer je najbolj potreben. Clevelandski Čehi so obljubili prispevati najmanj $50,000 za svojo domovino.
Governer Davey preziran od demokratske stranke
Columbus, Ohio, 24. septembra. Governer države Ohio Martin L. Davey je dobil oster ukor od demokratske državne konvencije, ki je zaključila svoje zborovanje v soboto. Governer Davey je izdal vsem državnim uslužbencem povelje, da se morajo držati proč od konvencije. Na konvenciji je nastopil državni tajnik Kennedy, ki je tudi demokrat, in ki je silno napadal go-vernerja Daveya, češ, da je trinog in diktatro, ki krade največjo pravico državljanom, da smejo namreč svobodno izražati svoje mnenje. Konvencija je viharno ploskala Kennedyu in ostro obsodila governer j a. Stavljen je bil predlog, da se governer j a Daveya izključi iz demokratske stranke. O predlogu se ni razpravljajo. Gov. Davey se je pozneje izjavil, da predstavljajo njegovi' nasprotniki "politično bando zarotnikov," ki so se združili, ker jim ni dovolil, da bi prišli k državnim koritom. Državni tajnik Kennedy je pa odgovoril, da če se je kdaj še graftalo v državi Ohio, se je to delalo pod upravo governer j a Daveya.
Nad 500° mrtvih
Boston, 25. sept. Ameriški Rdeči križ je začel zbirati prispevke po vsej deželi, da pride na pomoč ljudem, ki so v poplavljenih krajih vzhodnih držav tako silovito trpeli. Rdeči križ je namenil za poplavljence $50,-000. Ljudje so takoj prvi dan darovali $50,000. Računa se, da je v strašnji povodni v vzhodnih državah našlo smrt najmanj 500 oseb. Mnogo jih še pogrešajo. Nad 3,000 hiš jte odnesla voda. Reke še vedno naraščajo in bati se je nadaljnje nesreče. 12,-000 ljudi je brez strehe in živeža. Vlada je mobilizirala narodno gardo, da pomaga ljudem. Najbolj je prizadeta država Massachusetts, kjer je zgubilo življenje 272 ljudi.
■—-o-
Brez hlač
Albert Peče, 1376 Marquette St., ki prodaja časopise na Superior Ave. in E. "65th St. je na klic nekega avtomobilista hitel k avtomobilu, da proda časopis. Fant se je s tako silo zaletel v avto, da je padel na tla in 'fender mu je pri tem potegnil hlačice s telesa, tako da se je naenkrat znašel brez hlač sredi ceste. "Malo me je bilo sram," je rekel fantiček, kateremu se sicer nič druzega ni zgodilo. Av-tomobilist je obljubil, da mu plača za nove hlače.
Washington, 26. sept. Predsednik Roosevelt "je poslal včeraj izreden apel na nemškega diktatorja Hitlerja in na predsednika čehoslovaške republike naj nikar ne začneta z vojno. "V imemu 130 milijonov Amerikancev in v imenu humanitete," je brzojavil predsednik Roosevelt, "resno apeliram na vas, da ne začnete s prelivanjem človeške krvi, pač pa da na miroljuben način poravnate spor." Enak apel je poslal predsednik potom državnega tajnika tudi na ministerske predsednike Francije in Anglije.
Brzojavka predsednika je obsegala nad 500 besed in je predsednik v njej naslikal strašno sliko glede pomena vojne, glede trpljenja otrok in žensk, glede ekonomskega stanja. "Vse se da zlepa poravnati," je brzojavil Roosevelt, "ako je dobra volja na mestu. Kakor hitro pa so enkrat pogajanja v kraju, tedaj je prepozno in nastane nepopisna škoda in trpljenje za narode."
Brzojavka je bila poslana v Prago, v Berlin, v London in v Pariz. Oddana je bila okoli polnoči v nedeljo. Roosevelt je čutil, da je položaj tako resen, da nikakor ni mogel več odlašati. ---o-
General Kajšek je baje slovenskega rodu
Paris, 25. sept. Neki slovenski zgodovinar piše v časopisu "The, Balkan Herald," da je vrhovni poveljnik kitajske armade in načelnik kitajske republike, general Kajšek, potomec slovenske družine. Dasi tozadevni dokazi niso popolnoma prepričevalni, pa so vendar vzbudili mnogo govorice v Evropi. Glasom dokazovanj pisca je baje gen. Kajšek potomec nekega meniha, ki je bil nastanjen v Nazare-tu v Savinjski dolini na Štajerskem. Njegovemu prade-du je bilo ime Ignac Kajšek. Leta 1620 se je menih Kajšek izselil iz domovine in odšel na Kitajsko kot misijonar. Ko je dospel na Kitajsko je zavrgel katoličan-stvo in se poročil s hčerjo nekega bogatega kitajskega mandarina ter prevzel Konfucij evo religijo. Mnogo po-tomcev prvotnega Kajšeka (Gajšek) še danes živi v Sloveniji, kjer je ime Kajšek ali Gajšek precej običajno, zatrjuje zgodovinar v časopisu The Balkan Herald.
-o-
Hankov bo padel tekom enega tedna
Šangaj, 24. septembra. Iz tabora japonskega vrhovnega poveljnika prihaja vest, da bo začasno glavno kitajsko mesto Hankov padlo v roke Japoncev tekom enega tedna. Ko Japonci dosežejo Hankov bo najbrž konec prelivanja krvi, razven ako Kitajci znova ne začnejo napadati japonskih postojank na Kitajskem. Tudi tujezemski vojaški opazovalci so mnenja, da stoji Hcnkov pred hitrim padcem. Kitajske vojaške vesti se strinjajo v tem, da Japonci vedno bolj pritiskajo nad Hankov. Kljub neprestanemu deževju pa se Japonci obupno borijo za zasedbo Hankova. Dosedaj so uspeli v sleherni ofenzivi. Japonske armade so popolnoma obkolile glavno mesto.
V Franciji so mobilizirali armado, rezerve in zračno (lotilo. Francija bo branila Čehe
Paris, 25. sept. Francoska vlada je danes odredila delno mobilizacijo francoske armade. Vsi rezervisti se morajo oglasiti pri svojih oddelkih. Enako so bili mobilizirani vsi zrakoplovci.
To je prvo mobilizacijsko povelje, odkar je nastala v Evropi kriza radi čehoslovaške. Vlada ministerskega predsednika Da-ladierja je izjavila, da ne more mirno gledati, ko nemške čete zasedajo čehoslovaško.
Mobilizacijsko povelje je bilo v Franciji izdano par ur pozneje, ko je predsednik čehoslovaške republike odredil mobilizacijo češke armade. Dva milijona Čehov še nahaja pod orožjem.
Pariško časopisje poroča, da je francoska vlada izjavila, da pomeni pohod nemške armade v čehoslovaško vojno. Vendar to še ni objavljeno. Francija je samo posvarila Nemčijo naj nikar ne zasede češkega ozemlja.
Poljska je zavrnila zahteve iz Moskve
Varšava, 25. septembra. Poljska vlada je dala razumeti ruski sovjetski vladi, da namerava vzeti čehoslovaški oni del zemlje, kjer prebivajo Poljaki brez ozira, kaj rečejo glede tega v Moskvi. Poljska vlada je odgovorila na rusko noto, da je koncentracija poljskih čet ob čehoslovaški meji notranjega značaja in da se Moskva v te zadeve ne more vtikati. Vlada sovjetske Rusije torej nima absolutno nobene pravice vtikati se v notranje zadeve Poljske, četudi obstoji tozadevna pogodba, ki se pa ne tiče poljsko-čehoslovaškega spora. Poljska je prepričana, je dejal zastopnik ministerstva za zunanje zadeve, da če je Nemčija upravičena napasti Čehoslovaško glede nemške manjšine v češki republiki, da ima Poljska isto pravico glede poljske manj
Roosevelt se se ni odloči! za tretji termin. Mnogi so mnenja, da bo zopet kandidiral
Washington, 25. septembra. Najbolj važno politično vprašanje pred ameriškimi državljani danes je: volitev predsednika v letu 1940. Ali bo Roosevelt zopet kandidat ali se bo umaknil iz javnosti?
Do danes nobena oseba ne more odgovoriti na to vprašanje. Niti najbližji sorodniki in najboljši prijatelji predsednika ne morejo odgovoriti na to vprašanje in so tozadevno najbolj različnega mnenja.
Dejstvo je, da je milijone državljanov prepričanih, da bo Roosevelt prevzel kandidaturo, ako mu jo ponudi stranka. Toda Roosevelt molči pri vsem tem in do danes niti najboljšim pri-
rava.
Toda dasi je mogoče predsednik že naredil sklep tozadevno, pa znajo nastati dogodki, ki bodo vplivali na predsednika v taki meri, da se bo lahko še zadnji trenutek premislil.
Mnogo je odvisno tudi od tega, kako bodo izpadle novemberske kongresne volitve. Ali bo kongres v obeh zbornicah imel še za prihodnji dve leti isto ogromno večino, sestoječo iz demokratov, kot ima sedanji kongres?
Novemberske volitve bodo na vsak način silno vplivale na Roosevelta, ki želi, da se nadaljuje z liberalnim načinom vlade in da se narod ne vrne v razmere, v katerih je živel pred njegovo
jateljem ni povedal, kaj name- prvo izvolitvijo.
Sramota za Francijo, se čujejo klici po vsej Češki, Demokracija je izdala demokracijo
Praga, 24. septembra. Glavno mesto čehoslovaške republike, J
ške. In ker se ne more kosati
nemška armada s francosko, je
kolikor jo je še ostalo, je zavito toliko manj razumljivo, zakaj se
šine v Čehoslovakiji. Toliko je v žalost. Ne toliko radi zgube je Francija uklonila Hitlerju.
Novi državljani
Na zvezni sodniji v Clevelan-du se je pretekli petek vršilo zaslišanje za pridobitev ameriškega državljanstva. Sledeči naši ljudje so dobili ameriško državljansko pravico: Paul Kožar, Ana Zeleznjak, Josip Steg, Ana Fortun, Ludvik Vadnal, Annie Milavec, Viktor Štefan, Mary Kralj, Karl Lesjak in Anton Sterle, skupaj 10 novih državljanov. 292 naših ljudi je že letos pridobilo ameriško državljansko pravico.
gotovo, da če Poljska udari na čehoslovaško, da napove Rusija Poljski vojno.
--o-
Novi čehoslovaški vojaški diktator
Praga, 24. septembra, čehoslovaška ima danes vojaškega diktatorja radi izredne krize, ki je nastala glede sudetskih Nemcev. Diktator je general Jan Sirovi, o katerem se trdi, da je prijatelj ruske republike. General Sirovi je imenoval vse nove ministre. Ostal je le Kamil Kr.of-ta kot tujezemski minister. Videti je, da bo čehoslovaška armada zanaprej imela prvo besedo v republiki. Sicer Češka nima vojaške vlade v polnem pomenu besede, pač pa je moral nastopiti general kot diktator, ker se je ljudstvo začelo puntati in potrebuje republika v teh resnih časih močno vodstvo. Narod zaupa novemu diktatorju. Predsednik republike, Beneš, vztraja na svojem mestu, dočim so se v javnih uradih izvršile številne izpre-membe.
-o-
Ohijski premog
Skoro vsa šolska vodstva v raznih mestih in vaseh države Ohio so sklenila, da bodo naroče-vala samo premog, ki se nakoplje v ohijskih rudnikih.
Asesment
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj večer med 6. in 7. uro v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida radi društvenih zadev.
ozemlja kot pa radi sramotne iz-1 daje Francije, ki je vedno zatrjevala, da pride v slučaju potrebe republiki na pomoč!
"Sramota, sramota za Francijo!" Te besede so danes na ustnih slehernega zavednega Čeha. Zgodovina ne bo pozabila tega trenutka, ko se je demokracija uklonila prostovoljno pred diktatorjem.
Čehi še danes ne morejo razumeti, zakaj jih je Franci j a» izdala. V javnosti se govori, da je Francija, na pobudo Anglije, s tem hotela preprečiti splošno evropsko vojno, toda Čehi takim govoricam ne verujejo.
Čehi so prepričani, da je dobila Francija od Hitlerja druge obljube, da miruje, ako Hitler zasede sudetski del čehoslova-
Ne ve se, kaj se zna pripetiti na češkem. Policija je sicer dosedaj še v polni kontroli nad množicami, toda vsak trenutek zna kaj izbruhniti. Ljudje glasno plakajo po ulicah ali pa se zaklinjajo, da te sramote ne bodo pozabili.
Dobri opazovalci položaja so mnenja, da se zna vsak hip kaj nenavadnega pripetiti. Ljudstvo živi danes še v preveliki grozi, da bi se v polni meri zavedalo položaja, toda pride dan ko se bodo oglasili Čehi.
Nemci v zasedenih sudetskih krajih preganjajo češke družine, ženske in otroke, ki se morajo umikati nemškim družinam. Vse češke trgovine in gostilne so morale zapreti, čehoslovaška republika je doživela dan največjega ponižanja.
Hitler govori
Danes popoldne bo govoril nemški diktator Hitler potom radia. Njegov govor, v nemščini seveda, bo prestavljen v angleščino. Govor Hitlerja bodo oddajale v Clevelandu WHK in WGAR radio postaje in sicer nekako ob 2. uri danes popoldne. Hitlerjev govor bo razposlan po vsem svetu.
V dosmrtno ječo Sodnik Frank J. Lausche je obsodil pretekli teden nekega John Goodmana, ki je star 44 let, v dosmrtno ječo, ker je s svo-jim avtomobilom ubil 78 let starega William Palmerja na Sco-vili Ave. in 55. cesti, potem pa pobegnil naprej. Goodman je že star zločinec, ki je bil že prej večkrat kaznovan.
Direktorska seja
Sporoča se vsem direktorjem Slov. N. Doma na St. Clair Ave., da se vrši redna direktorska seja v torek 27. sept. ob 8. uri zvečer. Prosi se vse direktorje, da so gotovo navzoči radi važnih zadev. — Tajnik.
Enajsta obletnica V sredo 28. septembra se bo darovala sv. maša ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti v spomin enajste obletnice smrti Louis Ponikvarja. Prijatelji in sorodniki so vabljeni.
Važna izredna seja članice Progresivne trgovske zveze, ženski odsek, so prošene, da se udeležijo izredne seje v torek večer pri predsednici Mrs. Svetek ob 8. uri. Potrebno je, da se reši važne zadeve.
s
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26, 1938
r v
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•1X7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta C3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 225, Mon., Sept. 26, 1938
Nepismenost se je znižala
Kot znano je WPA uprava vpeljala že pred več leti posebne razrede in šole, kamor so zlasti zahajali moški in ženske, ki niso znali niti citati, pisati ali računati. Predno so bile vpeljane te WPA šole je bilo v Zedinjenih državah štiri milijone ljudi, ki niso imsi najbolj primitivne vzgoje, kot poroča dr. Alderman, ki je načelnik oddelka za vzgojo.
WPA učitelji so torej tekom nekaj let izučili en milijon oseb, moških in ženskih, pisati, čitati in računati. Brez WPA šol bi najbrž tega nikdar ne znali. Še vedno pa preostaja tri milijone odraslih ljudi v Zedinjenih državah, ki niso imele priliko najbolj elementarnega šolanja v čitanju, pisanju in računstvu. WPA uprava upa, da pride v stik tudi s temi ljudmi v svojem prizadevanju, da odpravi nepismenost v Zedinjenih državah. V petih letih delovanja na polju vzgoje za odrasle, je WPA skrčila nepismenost za 25 odstotkov, kakor poudarja WPA administrator Harry Hopkins.
Kljub temu, da se je iz gmotnih razlogov moralo znižati število učiteljev kljub temu, da je bilo odpravljenih nekaj tečajev, za katere ni bilo dosti zanimanja in so bili po petih letih preskušnje odpravljeni. V pravkar zaključenem šolskem letu je bilo vpisanih v razne WPA šole 1,586,221 moških in žensk napram 1,569,529 pred enim letom.
Vodili se pa niso samo razredi za odpravo nepismenosti, pač pa tudi tečaji v gospodinjstvu, kuhanju, prehrani, družinski proračuni, šivanje, zdravstvo, oskrba bolnikov. V te tečaje je pohajalo 132,562 žen in to tekom meseca, katerega poročilo pokriva. 56,000 nadaljnih se je vdeleževalo tečajev, ki se nanašajo na oskrbo otrok in družinske razmerja, katera vrsta pouka je postala jako popularna pri družinah z nizkimi dohodki.
Tekom meseca aprila je delovalo 1,500 otroških vrtcev (nursery schools), ki so skrbeli za 44,190 otrok. Poleg zdravega okoliša za zabavo, so ti vrtci nudili otrokom zdravo in pravilno hrano, katere doma ne bi mogli dobiti. V mnogih slučajih je ta hrana predstavljala edino primerno jedilo, ki so ga otroci dobivali ves dan.
Jako mnogo obetajoče vzgojno polje, kamor je uprava WPA posegla, je po izjavi dr. Aldermana ono, ki nudi dopisovanje tečaje za ljudi, ki živijo na oddaljenih farmah in gorskih pokrajinah. Dočim se je program te vrste izvajal samo v osmih državah, so se njega udeleževali ljudje iz skoro vse dežele in število vpisanih učencev in učenk je poskočilo od 23,408 v letu 1936-1937, na več kot 30,000 v zadnjem šolskem letu. Predmeti spojeni s trgovino in raznimi poklici, so prevladovali, kar se tiče učnih tečajev, izbranih od dopisovalnih učencev, toda najbolj priljubljen posamezen predmet je bila angleščina. Drugi po redu popularnosti so bili Diesel inže-nirstvo, avtomobilska mehanika, matematika, praktične umetnosti, gozdarstvo, zgodovina in zrakoplovstvo. Poslovni predmeti so bili tudi popularni, kakor tudi razni tečaji v svobodnih umetnostih.
Druge vrste vzgoje, katere se je lotila WPA uprava številnim vpisanim učencem so: vzgoja delavcev, 38,424, javne zadeve 56,754, poklicna vzgoja 202,891, delovanje v prostem času in postranski poklici, 315,282, visokošolski predmeti 6,-985, splošna vzgoja za odrasle 383,503, raznovrstno 60,836.
"To leto je bilo značilno," zaključuje poročilo, radi oja-čanja vzajemnega delovanja med WPA in državnimi ter krajevnimi oblastmi. V vsaki državi razven ene je WPA program sedaj pod pokroviteljstvom državnega departmen-ta za šolstvo, dočim v skoraj vseh mestih in vaseh so WPA učitelji in tečaji pod nadzorstvom lokalnih šolskih oblasti.
"WPA program je zato dejansko razširjenje javnih šol na razmeroma nova polja vzgoje za odrasle in oskrbovalnih šol."
Marie Prisland,
Sheboygan, Wis.
"Razmere domovini
oziroma Evropi
Prav lahko je mogoče, da sta Anglija in Francija izdali čeho-slovaško «amo za to, da <:e zada udarec komunizmu. Morda ima Hitler v načrtu, tla se polagoma približa Rusiji in zapre pot komunizmu preko 03tale Evrope. Tako Bodo ruski komunisti vzrok propadu malih slovanskih državic, ki bodo padle kot žrtve za zatiranje komunizma.
» * *
Anglija in Francija, dve najbolj mogočni sili na svetu, sta se tresli pred Hitlerjem. Mala češka državica, ki šteje komaj 15 milijonov duš, si je pa upala sama postaviti se po robu Hitlerju in vsa stvar se zna zabrniti drugače. Če se bo, bosta pa Anglija in Francija "najzvestejši" prijateljici Češke, kakopak!
"Lahko si vesela, da si pravočasno odšla iz Evrope, ker bo vojna," mi pravijo moje prijateljice in znanke. Ker bo morda koga zanimalo vedeti, kakšno je v resnici razpoloženje v Evropi radi vojne, bom nekoliko opisala vtise, ki sem jih tam dobila.
V Evropi le malokdo o vojni govori. Slutijo sicer, da je neizbežna, če diktatorji ne pridejo k pameti, a takojšne vojne se ne pričakuje, ker bo odgovornost zanjo usodna za pričetni-ka; te odgovornosti se pa vsak kolikor toliko boji, tudi Hitler. On sicer straši in ropota, da bi dosegel kar želi, dvomi pa se, da bi poskusil z oboroženo silo. Angleži, hladni ljudje, z ramami skomigajo, češ, vojne še ne bo tako kmalu; diktatorji radi svoj glas slišijo, zato so na dnevnem redu.
Največ samozavesti smo pa našle na češkem. Ni čuda, da imajo Čehi rešpekt cele Evrope. Govorila sem z več osebami, ki jim je položaj znan in takole so mi rekli: "Morda Vam je znano, da smo že od nekdaj v narodnem boju z Nemci. Smo bili v prejšnji Avstriji in smo sedaj. Čehi se pa niso še nikdar Nemcem podali in se ne bomo tudi sedaj. Sleherni je pripravljen dati svoje življenje za češko republiko." Ta samozavest, ki je splošno znana, najbolj ovira Hitlerjev pohod, kateremu je bore malo za obmejne Nemce, ljubi se mu le bogatih čeških pokrajin. Če bosta Anglija in Francija stali Češki ob strani, bo Hitler odnesel dolg nos. V nasprotnem slučaju je pa— "mnogo psov, zajčja smrt."
Govorila sem z nekim nemškim odvetnikom in ga vprašala, kaj jim vendar ni prav v češki republiki, da delajo tak nemir, pa sem dobila odgovor, da so sudetski Nemci bili čisto zadovoljni s češko vlado, ker oni se smatrajo za drugačne Nemce od tistih, ki živijo v "Rajhu," da je pa pričel Hitler pošiljati čez mejo svoje hujskače, ki jim obečajo raj pod skupno nemško vlado in jih opozarjajo na razne malenkosti, katerih jim češka vlada ne dovoli. Tako se je pričel umetnim potom graditi razdor, ki se vedno bolj širi in ki ogroža mir evropskih narodov.
Meje so seveda vse zastražene in utrjene, a turistom niso delali nobenih težkoč. Mogočen ameriški potni list in pa nekoliko morda tudi naše znanje več jezikov, nam je pripomoglo nemoteno potovanje, da nam celo ptrljage niso nikjer pregledali. Zanimalo pa nas je opazovati različnosti evropskih mest. Tako smo na primer v Italiji le malo Mussolinijevih slik videli, medtem ko je na Dunaju in v Berlinu v vsakem trgovskem oknu visela Hitlerjeva podoba.
Dunaj se nam je zdel mrtev. Ima do dva milijona prebivalcev, pa jih ni bilo toliko na cesti kot v našem Sheboyganu, ki šteje le 40,000 ljudi. Na vsakem vidnem mestu je bil nalepljen Židom sramotilen plakat. Trgovine imajo obešene izjave, da niso židovske. Tako imajo boljši hoteli na vidnem mestu tablico z napisom: "Juden nicht erwuenscht" (Judi neza-željeni). če pridejo v restavracijo jim ne servirajo obeda. V trgovini morajo čakati, da so postreženi- zadnji. Premoženje jim je bilo zaplenjeno in le petino vsega lahko odnesejo, ako gredo iz dežele. Vrednost njih premoženja pa zna vlada tako
Hitler in angleški ministsrski predsednik Chamberlain sta imela oni dan skupaj malco. Ko sta pomalcala, je veliki Anglež črepinje pomil in mizo pospravil, Hitler si je pa prižgal cigareto! znižati, da je boljše vse pustiti, in se udobno stegnil po divanu.	I se vsaj izognejo šikanam.
Ljudstvo je mnenja, da se Židom sedaj prav godi, ker so jih poprej neusmiljeno in na vse načine izžemali. Z denarjem, ki je Židom zaplenjen, se gradijo javna poslopja in druge naprave, da ima ljudstvo delo. Tako se Hitler ravna po svetopisemskem izreku: Delaj si prijatelje s krivičnim mamonom.
Ko smo se peljale iz Berlina proti Belgiji smo naletele na inteligentnega sopotnika, odvetnika iz Koelna, katerega smo vse vprek bombardirale z vprašanji, kako je v Nemčiji. Podal nam je takole sliko: Kar sliši svet od Nemcev, je glas le ene petine nemškega naroda. Ostalih 95 odstotkov molči in čaka—spremembe. Njih edino upanje je armada, ker dosedaj so še vsi ,ki so poskušali ovreči sedanjo vlado dobili—nož v hrbet. Armada bi bila edina kos Hitlerju. Nemški narod obsoja zlasti sedanjo ateistično vzgojo mladine in strašno trpi radi kratenja osebne svobode. Pomagati pa si ne more. Trpi in čaka . . .
Urednica Zarje, gospa Albina Novak, je hotela vedeti, če je resnica, da ni v Nemčiji nobene nezaposlenosti. Odvetnik nam je odgovoril, da je to resni ca in dodal, da je temu vzrok tudi to, ker mora vsak moški, do 25 let starosti, šest mesecev delati zastonj za vlado. Dalje mora vsak samec in samka, ki ima službo, enkrat na leto vzdržati po enega reveža za 14 dni. Poročeni, ki nimajo otrok, morajo istotako_ enkrat v letu vzeti enega reveža na stanovanje in Jirano za mesec dni. S tem seveda prihranijo vladni relif.— Toliko o splošnih razmerah.
Pa še besedo o domovini. — Slovenija je lepa dežela. Kar ponosne smo bile matere, ko smo hčerkam razkazovale krasoto svoje domovine. Kar je naše mlade najbolj zanimalo, so bile lepe, bele cerkvice, postavljene visoko po hribčkih, kar ni najti nikjer drugje na svetu. Švica bi se na primer po svoj) naravni krasoti lahko Sloveniji primerjala, manjka ji pa cerkvic, ki človeka že od daleč pozdravljajo. Naše mlade so se čudile lepi snagi, ki prevladuje tudi po najubožnejših hišah naše domovine. Kar razumeti niso mogle, kako se dajo tla tako poribati, da so bela ko sneg. Moji hčerki so se posebno priljubile Ijubeznjive stare mamice, ki so vkl.iub svoji visoki starosti še čile in zdrave, bolj kot Amerikanke pri 50 letih.
Razmere so po Sloveniji v mnogih ozirih boljše, kot kje drugje. Tako ne morejo ljudje v Nemčiji in Italiji vsega kupiti in tudi ne kolikor bi radi. V Jugoslaviji pa ni nobene re-strikcije. Kupite si lahko kar hočete in kolikor vas je volja, če imate denar. Seveda je cena izdelkom jako visoka za njih majhen zaslužek. Ni čuda, da so ljudje v Evropi siromašni, saj ena poljska delavka za celodnevno delo prejme le kakih 22 centov našega denarja, moški služijo od 30 do 40 centov ameriške valute na dan. Cene izdelkom in hrani so pa slične ameriškim; nekatere stvari so celo višje, kot na primer kava, ki stane najcenejša 46 centov funt. Sladkor 15 centov funt. Draga je tudi obleka in obuvalo. Edino kar se nam je ceno zdelo, je vožnja po železnicah, to pa zato, ker vsaka država v Evropi daje popust turistom. Nekatere po 50 odstotkov, Italija in Nemčija pa celo 60 odstotkov.
Začudila nas je tudi visoka poštna pristojbina. Iz Amerike
v Evropo stane znamka na navadni razglednici 2 centa. Iz Evrope v Ameriko pa 4; za pisma 8. Razglednice stanejo tam od 3 do 5 centov, tako so stroški z eno samo kartico, ki jo pošljete od tam v Ameriko 7 do 10 centov. Kdor torej od svojcev ne dobi pisma pogostokrat, naj se ne čudi, saj mora pripro-sta delavka skoro pol dneva delati, da zasluži za eno pismeno znamko.
Drugače smo našle po Sloveniji skoro povsod zadovoljne ljudi, čeprav živijo v pomanjkanju tistih udobnosti, ki so nam potrebne, in katere mi tako malo upoštevamo. Srečnejši so od nas, ker zadovoljnost srca je največje bogastvo. Mi v Ameriki pa tolikokrat zado-voljnosti pogrešamo, ko bi morali vsak dan sproti biti hvaležni, da nas je mila usoda prinesla pod svobodno ameriško zastavo.
Da smo bile izletnice vsepovsod prisrčno sprejete ste gotovo že čitali. Slovenska ženska zveza si ne bi nikakor mogla napraviti več reklame, kot si jo je s tem izletom. Dva kontinenta sta govorila o njej in mnogim bo ta izlet do smrti v živem spominu. Zvezinim članicam in vsem drugim izletnikom, ki so z nami potovali, moram v čast in priznanje povedati, da smo bile ponosne na nje. Naše izletnice, kot demokratične Američanke, so povsod nastopale taktno in umestno, da so si na mah pridobile srca vseh, s katerimi so prišle v dotiko. Moški izletniki, kot naši spremljevalci, so bili pa v časti tako pri nas, kot pri onih v domovini, saj so jih smatrali kot nekake angelje varuhe naše ženske čete. Ženske v domovini in sploh po Evropi še niso na istem stališču z Amerikankami, zato se je mnogim čudno zdelo in skoro neverjetno korajžno, da smo si ženske upale same na tako dolgo pot. Ko sem povedala, da sjno imele tudi več moških s seboj, ki so nas čuvali vsega hudega, je bilo takoj malo boljše.
Posebno hvaležnost smo dolžne našemu potovalnemu zastopniku g. Zakrajšku, ki nam je odvzel vso skrb za prtljago, stanovanje in hrano ter uravnal naše potovanje po Jugoslaviji na prav idealen način. Bojim se, da nismo takrat njegove oskrbi dovolj upoštevale, spoznale pa smo pozneje, ko smo same kolovratile po Evropi, koliko skrbi in sitnosti nam je prihranil. Prav vsakomur ga priporočamo !
Izlet Slovenske ženske zveze je torej pri kraju, ostal pa bo v prijetnem spominu v mnogih srcih tukaj in v domovini. Saj kdor je obiskal naše prijazne, postrežljive in ljubeznive ljudi tam po Sloveniji, ne more drugače kot odnesti najlepše spomine. O teh bodo gotovo naše izletnice obširneje poročale, ker smo imele med nami več dobrih in veščih poročevalk.
Zaključim z opominom: Spomnite se svojcev v domovini! če jih ne morete obiskati, jim pišite! Ne veste, kako so veseli vsakega, pisma iz Amerike. Ne samo njih družina, cela vas ve, kaj je kdo iz Amerike pisal. Naši ljudje so ponosni na uspešne svojce v tujini, ne pozabimo tudi mi na svoje sorodnike v domovini.!
---o-
Mojemu ljubljenemu očetu v blag spomin
Cleveland, O.—Zopet se je oglasila nemila smrt in mi ugrabila mojega ljubljenega očeta, Lovrenca Urbanijo. Sporočili so mi z doma, k^ko da so ata bolni in da ni nobene pomoči več. Pričakovala sem najhujšega, vendar me je njih smrt vseeno zelo potrla. Ni se še zacelila rana ob izgubi ljubljenega soproga, pa je prišla že druga iz-
guba. Velikokrat sva bila ločena v življenju. Ker so ata zelo ljubili naju, Anico in mene, ljubili so pa tudi svoj lepo urejeni dom v stari domovini, zato so pa tolikokrat prevozili morje. Vedno je bila ločitev težja, ker smo se bali, da bo prej ali slej zadnja.
Deset let je preteklo, odkar so se oče poslovili od cleveland-skih rojakov zadnjikrat. Odkar so odšli, pa je začela nemila smrt razsajati v naši rodbini. Komaj so se dobro vrnili v domovino, ko so že dobili sporočilo o smrti njihove hčere Anice, ki se je ponesrečila v avtni nezgodi. Tri leta pozneje ji je sledil moj prvi soprog, Frank Močnik. Februarja meseca, tega leta, mesec pozneje ko se mu je rodil sinček, pa se jim je pridružil enako plemenit mož, moj drugi soprog, Frank Marinko. Komaj je minilo od tega šest mesecev, pa je ljubi Bog poklical k sebi mojega ljubljenega očeta, meni pa je pustil štiri grobove, tri na Kalvariji, enega pa na prijaznem gričku, na Goričici pri Domžalah.
Ne bom tarnala, ker zgodila se je volja božja. Svoje trpljenje darujem za blagor in večni mir onim, ki sem jih nad vse ljubila in prerano izgubila. Bog jim bodi milostljiv v svoji sodbi in jim daj večno plačilo v nebeškem raju.
Bila sva z atom velikokrat ločena v življenju, pa ostala sva neločljiva v ljubezni, ker najina ljubezen sega preko groba in naju bo enkrat za vedno zvezala pri Bogu. Vse, kar sem in kar premorem, se imam zahvaliti Vam, ki ste toliko žrtvovali zame. Zahvalim se Vam za vse zemeljske dobrote, katere sem v tako veliki meri prejela iz Vaših dobrih rok. Najbolj pa se Vam zahvalim za trdno vero, katero ste mi vcepili v dušo. To je, kar mi pomaga nositi breme. To je tista opora, ki celi vse rane in dela človeka močnega v času preizkušnje. Bog Vam bodi plačnik, kakor tudi mamici, ki so enako skrbeli za dobro, pravo katoliško vzgojo hčera.
Kako se počutim srečno, da sem Vas mogla obiskati pred tremi leti, ko ste bili že talco bolni. Kako sem hvaležna mojemu soprogu Marinkotu, ki me je nagovarjal, da naj se poslu-žim prilike in naj Vas obiščem. Rekel je: "Pojdi, Mary, k bolnemu očetu, ki Te želijo še enkrat videti. Ustrezi jim zadnjo željo. Pojdi, oče je samo eden!"
In to snidenje! Atek moj, solze veselja so nama lile po licih, ko sva si v polni sreči stiskala roke. Roke, ki so bile tolikim odprte na stežaj, ki so neprenehoma delile miloščino, te Vaše blage roke danes trohnijo. Nikoli mi ne bo šel izpred oči Vaš mili pogled, ko ste me ob slovesu z vso ljubeznijo privili na potrto srce. Kako sva čutila takrat, ve samo Bog. In to slovo je bilo zadnje, oče moj, kot da bi vedela, da se na tem svetu ne bova videla več. Na južnem kolodvoru v Ljubljani je bil zadnji zbogom. Ostal mi je Vaš mili pogled in Vaše zadnje besede : "Mary, otrok moj, če Ti bo hudo, pa pridi domov, saj imaš kam priti." Tako bolni, pa so vedno skrbeli za svojega otroka.
Ločila naju je velika daljava, zato nisem mogla k Vam, da bi Vam obrisala zadnjo solzo in Vam podala zadnji poljub. Da, niti Vaše gomile nimam tu poleg Anice, mojih dveh soprogov, da bi polagala cvetlice ljubezni in hvaležnosti na Vaš greb. V rodni zemlji ste si želeli večnega počitka, zato v duhu pokleknem na Vašo gomilo in polagam očenaše za blagor in pokoj Vaši duši.
Vi pa, ljuba mamica mo.ia, ste ostali sami, pa tudi tako bolni. Naj Vas tolaži On, ki tolaži
mene. On, ki nas bo enkrat združil za vse večne čase. Stopiva pred Križanega in mu da-rujva trpljenje, žalost in solze za odpuščanje naših dragih, ki so odšli iz tega sveta, da tam pripravijo prostor nam, ki smo ostali.
Truplo Vaše, ata, naj počiva v rodni zemlji mirno spi, duša pa naj pri Bogu vživa veselje pravo v večnosti.
Ločitev je za mene težka, ker ljubila sem vas zelo, pa tolažba je edina, da se kmalu snidemo.
Mary Marinko. -o-
Odmev s koncerta mladinskih zborov
Cleveland, O.—Predzadnjo nedeljo smo imeli priliko videti in slišati nekaj, kar se ne vidi povsod in vsak čas, namreč, našo' mladino, ki je nastopila s koncertom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Bilo je sedem zborov skupaj, približno 300 otrok. Ti zbori so nastopili posamezno, tri pesmi so pa zapeli skupno. Na klavir je spremljala Miss Alice Artel, tri pesmi je pa spremljal Oblakov orkester.
Peli so brez izjeme vsi izvrstno. Marsikomu so stopile solze v oči, ko je gledal tu rojeno mladino, kaj vse zna. Videli in slišali smo, česar ne bi smel nihče, živeč tu v Clevelandu in okolici, zamuditi. Ob taki priliki, kakršno smo imeli predzadnjo nedeljo, bi morala biti dvorana premajhna.
Vsa čast neustrašenemu in požrtvovalnemu učitelju g. Še-metu. On se veliko trudi in žrtvuje za obstoj teh zborov. Mi, elevelandski Slovenci, smo lahko ponosni na našo mladino. Po drugih krajih nam ljudje sploh ne verjamejo, da se more tu rojena mladina kaj takega naučiti.
Zato je sedaj pri koncertu g-A. Grdina posnel plošče in vzel slike od otrok, da bo šel in pokazal Slovencem po drugih krajih, kaj imamo tu. Apelirala bi na naše podporne organizacije, da bi se malo bolj zavzele in pripomogle, da bi naša mladina enkrat lahko hodila iz kraja v kraj in pokazala tudi drugje kaj zna. Ali pa da bi jim bilo mogoče peti na radiju na NBC. da bi jih bilo moč slišati po vsej Ameriki. Tako bi bili za zgled drugim narodom, kaj mi Slovenci tukaj zmoremo.
žal, da se nekateri tako malo zanimajo za take prireditve. Slišijo se dostikrat govorice, da bo slovenski jezik izumrl. Saj to ne bo nobeno čudo, ker so starši vse premalo zanimajo za tako važno stvar kot je slovenska pesem in govorica. Prišli bodo časi tukaj v Ameriki, ko bomo želeli slišati slovensko pesem. Kar je starih zborov, bodo izumrli, mladine pa ne bo, ako ji ne bomo sedaj mi pomagali in spodbujali do tega.
Zato se prosi vse starše, brez izjeme kakega mišljenja ste, da sodelujete. Ti zbori so nestrankarski. Še nikoli ni bil kak otrok vprašan, kakšnega prepričanja so njegovi starši. Vsak je dobrodošel. Vi starši pa, ki pošiljate svoje otroke k vajam, pošiljajte jih redno. Pevovodji. g. Šemetu, je nerodno učiti, ako ne znajo vsi besedila.
Navsezadnje se morSm pa še vsem zahvaliti, posebno pa Ančki Traven in tudi drugim, kar je kdo pripomogel do lepega uspeha tega koncerta. Občinstvo je pa prošeno, da se vnaprej še bolj zanima in pomaga do boljšega uspeha. Dne 6. novembra se vrši koncert mladinskega zbora SDD na Waterloo Rd. Starši otrok in ljubitelji slovenske pesmi ste prošeni, cla ne prezrete tega dneva.
Josephine Nagode.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26,

"Tule sem! Dovolite, da vam razrežem vezi! In potem nemudoma iz jame!"
Pa sir David Lindsay ni bil zadovoljen. "O ne! Ostali bomo!" "Cemu —? Se vam ne ljubi oditi?"
"Tistemu lopovu dam še prej okusiti njegov lastni bič, ko pride."
"Bič mu bomo dali okusiti, pa ne tu v jami. Maščevanje je postranska stvar, poglavitno je, da ste čimprej svobodni. Vso čedno družbo moramo prijeti, zunaj sedijo.
Vstanita, gospoda, pa pojdita za menoj!"
Prerezal sem jima vezi in ju porinil k steni.
"Kaj pa je tam? Vrata?" je Popraševal sir David.
"Ne, preduh je, ven na pobočje hriba drži. Vrvasta le-stva visi v njem.
Plezati bo treba —. Ampak bojim se, da so vama udje otrpnili —
"Če gre za svobodo, bodo že ubogali! Well —! Razmahnila si bova nekoliko ude, se bo že vrnila kri v nje."
Razgibala sta si roke in noge. Vzel sem svetiljko s fos-forom in jima posvetil k lestvi.
"Tule je lestva. Ko pridemo črez zid, jo potegnemo za ■seboj in zlezamo po njej v preduh. Prav nad preduhom je votel hrast, po njem pridemo v gozd. Odprtina v hrastu je seveda kakih pet metrov visoko nad tlemi, toda —."
"Že dobro, že dobro —1" me je prekinil lord. "Pazili bomo, škoda le, da ne utegnete počakati lopova v jami." "Saj ga najdemo zunaj." "Res —? Gotovo —?" "čisto gotovo! Od hrasta £re po strmini steza na kopi-sče, tam sedi alim s svojimi ljudmi. Šli bomo pa se pozabavali z njimi."
"Very well, very well —! Glejte, da pridemo brž v njihovo družbo! In ne zamerite, da se vam kar sedaj le ne zahvalim ! Mislim, da bo zuna.; več časa."
"Seveda! Ležite naprej, za Vami pridem jaz, tolmač bo tretji, zadnji pa Halef."
•"Halef — ? Kje pa tiči vrli dečko?" "Za zidom čaka. Naprej, sir! Pomagal vam bom, če bi vam roke odpovedale."
Ni šlo gladko, ujetnikoma so le otrpnili udje, saj sta bila šti-riindvajset ur zvezana. Pomagala sva s Ilalefom ih srečno Sl*io prilezli iz hrasta. Lestvo sem potegnil iz dupli-jo odrezal, zvil in vzel s se-boj. ge tisto noč so bili namen je-ni jami dražestne vile novi gost-Je> ki pa niso smeli uiti.
Peljala sva Angleža in tolmača po strmem gozdu. Za skalami smo nabrali suhljadi, zakurili in sežguli lestvo. Ogenj nam je sveti' po stenah. Brez nesreče smo PHlezli v dolino.
Poslal sem Halefa po Očkota hi Omar j a in po naše puške, mi Pa smo legli v goščavo in čakali. Iz skrivališča se je videlo k og-11 ju in na kopišče, kjer je sedela °glarjeva družba.
Molčali smo. Pa Lindsayu niso dali miru udarci, ki jih je dobil v jami.
"Kaj mislite početi z lopovi, master?" je vprašal. "Poznam vas iz Mezopotamije in Kurdi-stana, premehkega srca ste do Sovražnikov. Bojim se, da bode-te tudi temle lopovom prizanašali in jih izpustili brez kazni —!"
"Ne na! Dovolj dolgo sem jim prizanašal. In to pot še posebej zaslužijo kazen. Oropati so vas mislili in ubili bi vas bili!"
"Well —! Kako jih mislite kaznovati ?"
"Najprvo jih moramo prijeti,
sir! Nas je šest, onih pa dvanajst, dva proti enemu. Razmerje ni neugodno. I^nenadili jih bomo in iznenadenje je dober zaveznik. Oglar in njegovi hlapci nimajo pušk, kakor vidim. Tudi spremstvo je odložilo puške, ob koči slonijo. Pištol se nam ni treba bati. Mi pa smo dobro oboroženi."
"Nimam orožja —!"
"Dobili bodete puške!" '
"Kje?"
"V oglarijevi koči so, poslal' bom po nje."
Halef se je vrnil z Očkotom in Omarjem. Splazili smo se za kočo, Halef je zlezel skozi okno. Našel je sedem nabitih pušk.
Preiskali smo jih. Imele so isti premer ko Očkova in Omar-jeva. Kar nam je bilo seve zelo po godu, ker sta lahko tudi Anglež in tolmač uporabljala njune krogle. Sir Lindsay si je obesil štiri puške na ramo, tolmač pa tri. Sila bojevita sta bila videti, pa ni bilo prenevarno, ker so bile puške samo enocevke.
"No —!" je menil sir David. "Pušk imam dovolj, streljal bi še rad!"
"Le če bo res treba, sir! Ubijali ne bomo!"
"Mene pa so mislili ubiti —! Postrelil jih bom! K vragu s tisto vašo večno prizanesljivost-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
OKTOBER
1.—Little Flower Cadets št. 47 SŽZ, ples v S. N. Domu na 80. cesti.
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
1.—Obletnica	otvoritve S. N. Doma v Maple Heights.
2.—Skupna	hrvatska društva imajo proslavo Hrvatskega dneva.
2.—Slovenska narodna čitalnica, prireditev v S. N. Domu na St. Clair Ave.
6.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma.
8 — Društvo Slov. Sokolice št. 442 SNPJ plesna veselica v SND.
8.—Klub slovenskih vdov, veselica v Knausovi dvorani.
15.—Pevski zbor Jadran priredi plesno veselico v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
"Moriti mislite —? Bič dobijo. Halef, zlezi še enkrat skozi okno in poišči vrvi! Videl sem jih sinoči v kotu.
Vi, sir, se splazite s tolmačem tjale na desno, mi štirje pa poj-demo na levo. Obkolili jih bomo. Ne pokažite se' prej, da vas pokličem! In glejte, da vas ne zapazijo!"
Odšla sta.
Halef je privlekel cel kup vrvi in jih vrgel na tla. Splazil sem se s tovariši okoli koče'in,ob njej Droti ognju. Ob tleh smo lezli v senci oglarjevih ljudi.
Ko smo prišli med nje in njihove puške, sem šepnil tovarišem:
"Počakajte in pazite, da nihče ne pride do pušk! Kdor ne ubo-2a, dobi kroglo! Pa streljajte le v koleno! Tak strel sicer ohro-' mi za vse življenje, pa mislim, da nam ne bo preveč obtežil vesti. Saj so si ti zločinci zaslužili še vse hujšo kazen! In če ne nastopimo koj odločno in resno, utegne biti po nas."
Stopil sem k ognju.
Alim in njegovi trije spremljevalci some prvi zagledali. Ves zavzet je planil "učenjak" na noge.
"Allah —! Nemče —!"
Bič mu je zdrknil iz roke, tako se me je prestrašil. Tudi oglar je planil kvišku in strmel v mene kakor v pošast. Suef in konak-džija se od strahu kar genila nista, tudi drugi so obsedeli kakor onemeli. Vsi so buljili v mene, mojih tovarišev niti opazili niso.	„
"Da, Nemče!" sem dejal. "Prišel sem. Saj sem ti povedal, Šar-ka, da se vrnem, ko bo treba, prej' pa ne."
"Da, tako si rekel —. Kaj pa te je pripeljalo že nocoj nazaj?"
"Kupčijo bi rad sklenil s tvojim prijateljem alimom."
"Z menoj —?" se je začudil "učenjak."
"Da. Ne veš, kaj mislim?"
"Sanja se mi ne."
"Sedi, da se v miru in udobno porazgovoriva 1"
Res je sedel in obsedel kakor otrpel. Zapovedovalnp sem mignil oglarju, brez ugovora je sedel. Tako osupla sta bila, da na odpor niti mislila nista.
Obrnil sem se k alimu. "Najprvo, ti moram povedati, da še ne tičim v karaulu. Uštel si se v svoji hračunih!"
"V karaulu — ?" me je gledal. "Ne vem, kak karaul misliš!" "Zelo si pozabljiv!"
(Daljo prihodnjič)
15.—častna	straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
16.—Pevski	zbor "Slovenija" priredi koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico-v Knausovi dvorani.
22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Ambassador	mlad. društvo ima vinsko trgatev v S. N. Domu na 80. cesti.
23.—Igro	irt ples priredi podružnica št. 41 SŽZ v S. D. Domu na Waterloo Rd.
24. — Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma.
29.—Društvo Slovenska Bistrica št. 42 SDZ, Girard, O., ima Hallowe'en party v S. N. Domu.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
30.—Jesenski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6.—Jesenska	zabava društva sv. Imena v šoli sv. Vida.
6. — Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselicah avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski	zbor Ja/dran priredi varietetni koncert s plesom v Slov. del. domu na Waterloo Road.
13.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.-21.—Purmanska	zabava društva Orel v cerkveni dvorani gv. Vida.
19., 20., 21., 22.—Cerkveni bazar fare Marije Vnebovzete v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
20.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev
se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
4.—Pevski zbor Jadran priredi varietetni koncert v Slov. domu na Holmes Ave.
11.—Društvo	Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	— Slovenska mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Koncert pevskega zbora Slovan v S. D. Domu na Waterloo Rd.
31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31,—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
31.—Praznovanje starega leta v S. N. Domu v Maple Heights.
31.—Slovenski dom priredi na Silvestrov večer fino zabavo v Domu na Holmes Ave.
1939
JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
FEBRUAR
12.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v avditoriju S. N. D.
JULIJ
25.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
AVGUST
5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
Zadnji ljudožrci na svetu
Na sto tisoče ljudi je prišlo kropit pok. kardinala Hayesa v New Yorku, ki je ležal na mrtvaškem odru v katedrali sv. Patrika.
Francija je sezidala siln aitrdbc va xemljo, da so čisto nevidne.
Robert de Wavrin pripoveduje v nekem velikem pariškem tedniku svoje doživljaje pri Indijancih. Takole pripoveduje: Še nikdar nisem prisostvoval nobeni taki pojedini, kakor jih popisujejo razni pisatelji. Vsi ti opisi ljudožr-cev so zgolj plod domišljije. Ob izviru Orinoka sem slišal govoriti o močnih Gvaharibih, ki so ljudožrci. Njihovi sosedje, ki so ravno tako Indijanci, so mi pripovedovali: Pred nekaj leti so ti divjaki napadli neko skupino delavcev, ki so se utaborili na obali majhne reke. Beli ljudje so se razbeža-li, medtem ko so ljudožrci zasužnjili neko ženo. Ker je bilo selcev premalo, niso nikakor mogli rešiti to ženo, od katere so bili oddaljeni, kolikor je reka široka. Divjaki niso mogli priti na to stran in nam slediti, ker niso imeli čolnov. V teku nekaj dni so eni druge opazovali. Nekega večera so delavci opazili, da divjaki nekaj proslavljajo. Videli so, da kurijo ogenj in da plešejo. Kljub strahu za svojo .tovari-šico se niso mogli odločiti, da bi jo osvobodili. V zgodnjem jutru je bilo zopet vse mirno (pri njihovih sosedih. Tega dne niso zapazili na nasprotni obali nikakega življenja. Tedaj so se odločili, da si bodo ogledali nasprotni breg. Ko so se približali obali, so zapazili, da so Indijanci v resnici odšli. Prevzelo jih je pravo začudenje, ko so zapazili na tleh razmetane kosti. Ob pepelu so našli oglodano glavo. Sprva so mislili, da so Indijanci sežgali kakega svojega mrtveca. O ženi ni bilo ne duha ne sluha. Nazadnje so le spoznali, da so Indijanci pojedli njihovo tovarišico. Ljudožrci pa žive tudi med rekama Mete in Vičade. Poglavar plemena Vahibo mi je pripovedoval, da je videl neko skupino teh divjakov, ki so zbežali pred njegovimi vojaki. Ko je prišel do ognjišča, je videl na njem človeške kosti. Zato ne hodi noben Indijanec iz plemena Vahibo sam po teh krajih, ker ti ljudožrci vedno prežijo na človeka. Najbolj pa je ljudožrstvo razvito med plemeni, ki žive med rekama Pu-tumaje in Kakete. Tu žive neke skupine Boroa, ki še vedno jedo človeško meso. Vodja podjetja, ki nadzira dela v teh pokrajinah, mi je pripovedoval o žaloigri, ki se je odigrala tu pred nekaj leti: Neki belec in njegova žena, ki sta raziskovala deželo, da bi našla tla za pridobivanje kavčuka, sta padla v roke divjakom. Pustili so ju, da sta se popolnoma svobodno sprehajala po taborišču. Nemogoče je bilo pobegniti. Tako sta pričakovala ceremonijo smrti, ki se naj bi izvršile v kratkem. Pri prvi svečanosti so izbrali moža za prvo žrtev. Položili so ga na zemljo z obrazom proti nebu. Na prsa so mu .postavili majhen količek. Med plesom so z nogami v taktu porivali to leseno orožje toliko časa, da so mu zdrobili prsni koš. Njihove žene pa so vse okrašene plesale in pele okoli žrtve. Ko je bil ujetnik usmrčen so ga, razsekali, nato začeli peči njegovo meso v navzočnosti njegove žene, ki mu ni mogla pomagati, in se pripravljati na pojedino. Po običaju so njegovo roko skrbno odsekali in posušili na dimu, da bi z njo točili pijačo pri naslednji svečanosti, pri kateri bo njegova žena na vrsti. Vrgli so stran samo drobovje in pojedli vse ostalo, prisilili so celo nesrečno ženo, da je okusila meso svojega moža Očiščeno lobanjo pa so postavili med ostale trofeje pri šotoru. Zaradi tega načina smrti je žena zbolela in zato so morali preložiti svečanost. Indijanka, ki ji je bila dana, da jo neguje in da
na njo pazi, se je usmilila uboge žene. Odločila se je, da ji pomaga na begu. Ko je vdova začutila, da ji je boljše, jo je Indijanka peljala na sprehod. Vedno dalj jo je peljala in po dveh dneh sta prišli do obale Pitimaje in tu našli ostale belce. Zanimivo je, da divjaki ne jedo človeškega mesa zaradi gladu ali zato, ker se jim dopade. Ljudožrstvo je nekak svečan obred. Nikdar ne napadajo svoje prijatelje in pripadnike svojega plemena, ampak samo svoje sovražnike ali one, za katere mislijo, da so njihovi sovražniki. Indijanci pojedo Indijanca, svojega sovražnika. Neka Indijanka, ki je bila zadnja svojega rodu, je pripovedovala, da so bili vsi njeni sorodniki žrtve ostalih plemen, i Vprašal sem jo, če je človeško meso res dobro. — "Boljše je od vsakega drugega mesa."
"Kateri deli pa so najboljši?" — "Predvsem roke, bedra, hrbet. Najslajše pa je meso na prstih, potem na obrazu in možgani ... To je bila pojedina!" — Jedo pa človeško meso, v prepričanju, da bodo s tem pregnali zlo, pa tudi zaradi tega, da se pokojnikov duh preseli v nje same in da na novo oživi. Nihče pa ni varen in skoraj gotovo najde svoj grob v želodcu strašnih divjakov, če pade v roke plemenu Kašivoja, ki stanujejo v bližini reke Ukajalo.
-o-
Delavci protestirajo
London, 24. septembra. Voditelji delavske stranke v Angliji so izjavili včeraj, da bo v najkrajšem čcsu sklicanih nad 2,-000 javnih zborovanj po Angliji, na katerih se bo protestiralo proti nastopu sedanje angleške vlade pod vodstvom premier j a Chfcmberlaina. Delavski voditelji so obenem tudi izjavili, da bodo silili, da se parlament čimprej zbere k zasedanju in pove svoje mnenje. Nadškof iz Yorka je včeraj izjavil, da Anglija ni še nikdar v zgodovini igrala tako sramotne vloge, kot jo je v čeho-slovaški krizi, ko je ministerski predsednik Chamberlain padel pred Hitlerjem na kolena in mu izročil čehoslovaško v oblast. Liga narodov je izdala manifest, v katerem pravi, da je nastop An-" glije usodepoln in da je bila čast angleškega naroda globoko ponižana.
Amerikanci morajo domov
Ameriška vlada v Washingtonu je nasvetovala ameriškim državljanom, ki se nahajajo na češkem, da se nemudoma vrnejo domov. Ameriška vlada se boji, da nastane vojna in ne bi rada videla, da bi bili ameriški državljani zapleteni v vojno.
Zgubil odvetništvo
Common Pleas sodnik Frank J. Lausche je te dni odvzel odvetniške pravice odvetniku Harry Efrcs, ker je odvetnik sleparil svoje kliente.
-—o-
—Trst. — Pod avtomobil je prišla Dvoržak Marija, stara 60 let. Hotela je prekoračiti cesto, ko jo je podrl avto. V bolnišnici so ugotovili, da si je pretresla možgane in da ima lažje poškodbe na glavi.__
MALI OGLASI
V najem
se da pet lepih sob zgorej in garaža. Najemnina $28. Naslckv 13810 Deise Ave. Vprašajte pri La Salle Realty Co., F. J. Turk, mgr., 838 E. 185th St., Tel. KEn-more 3153-W.	(225)
Soba se odda
za enega moškega, vse ugodnosti, peč, banja. Lahko pečlari. Imeti mora svojo postelj. Vprašajte na 1126 E. 61st St., spodaj.
(225)
Stanovanje
se da v najem, štiri jako čedne sobe. Oglasijo naj se poštene družine. Vprašajte na 973 Addison Rd.
715 EAST 103rd STREET
WOLFF HEATING CO.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevale!
Vroč zruk, PHra, grretje t vročo vodo in ventilacijski six t cm Inituliran.
F.H.A. odplačilu—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj. Froručun zautonj. — Sprejemamo naročila izven menla.
Popravila in razni deli znižani v cfnl. Vpraiajte za nuieira alov. zaatopnlka.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: GLenvHl« 9218
VLOGE v tej posojilnic'
zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
8235 St. Clair Ave. HEnd. 6670
..........., :W
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26, 1938
Ljubila je Bojanovskega.
Ko ga je prvič videla, kako je ždel v kletki kot divja zver, ko je videla, kako ga kmetje muči jo, a iz njegovih oči vendar ni gledalo sovraštvo temveč usmi 1J en je, reče ona sama pri sebi:
—Tega človeka moraš rešiti! On ne sme umreti. Ohraniti ga moraš za sebe.
Bila prepričana, da ji bo Boja-novski za rešitev hvaležen. A od hvaležnosti do ljubezni ni daleč.
Ali ga ni rešila z vešal in postavila s tem lastno življenje na kocko? Ali ga ni negovala in prebedela cele noči ob njegovem ležišču? Ali ga ni rešila smrti, ki ga je zgrabila s svojo mrzlo roko?
—Ah, kako je bila vesela, ko je Bojanovski nekega dne odprl oči in s slabim glasom spregovoril par nerazumljivih besed.
—Rešen je! — je vzkliknila Simonovna in se spustila ob njegovi postelji na tla.
A nato ji ustnice začno izgovarjati molitev, ki jo je kot otrok
V BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti ljubljenega 1n nepozabnega soproga in očeta
Anton Novak
t ki je preminil 26. septembra 1936
Odšel si od nas, a mi smo ostali sami; počivaj v miru v kraju večnega miru.
Žalujoči ostali: t
Rose, soproga Evelyn, hčerka	Robert, sin
Cleveland, O., 26. sept. 1938.
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates C506 St. Clair Ave. HEnderson 1920
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne li3tke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebSčlne za dom. 6612 ST. CLAIR AVE.
2978
tolikokrat molila. Molila je srčno in vroče solze so ji tekle po obrazu.
Začudeno pogleda Bojanovski ženo, ki je klečala ob njem.
Ali je še vedno živ? S težkim naporom poskuša zbrati svoje misli.
Sedaj se je spomnil, da je bi obsojen na smrt, da so ga pri vedli pred vešala. Vedel je, da so ga obesili. Spominjal se je, da mu je bila zadnja misel: Natalija.
A sedaj se je prebudil. Ni ležal v grobu, ni bil pokopan v sibirski zemlji. Nahajal se je v udobni sobi, ki je, kakor se mu je zdelo, pripadala bogati, kmečki rodbini. On je ležal v postelji in dihal —• živel je!
Bojanovski bi bil srečen in vesel, ko 6i bila Natalija ob njegovi strani.
Toda če tudi je hrepeneče gledal okrog sebe, je vendar ni mogel nikjer odkriti, a mesto nje je videl neko ženo, ki je klečala ob njem na tleh in jokala.
Bilo mu je takoj popolnoma jasno, da je bil po nekem čudnem slučaju rešen smrti. Hotel je vprašati, kako se je vse to zgodilo, ko se ona dvigne.
—Pozdravljam te, tujec, v svoji hiši! — mu reče lepa žena. — Ne boj se, ti se nahajaš v hiši miru, kjer te sovraštvo in preganjanje ne bo doseglo. . -Kakšna je to hiša? -To je moja hiša, — odvrne Simono-, na ponosno. — Naha-j: š te v hiši vdovice Simonovne. A če me vprašaš, kdo te je rešil, ti moram priznati, da sem to jaz storila.
—Ali je mogoče? — odvrne Bojanovski s slabim glasom. — Ti si me rešila?
—Volja da ženi često nadčloveško moč, — odvrne lepa vdo-vica.
—Toda čudim se, da te niso ubili, ko si me poskušala rešiti! Vsi so bili okrutni in krvoločni.
Njegova rešiteljica se na glas zasmeje.
—Okrutni so in krvoločni, toda niso zviti. Jaz sem bila pametnejša od njih. Ali se ne spominjaš, kako sem ti dala okrog vratu verižico, par trenutkov predna so te obesili ? Bojanovski se zamisli. —Spominjam se! Bila je neka črna verižica, če se ne motim.
—Da, da, črna verižica, ki je sestavljena od velikih črnih biserov. — Naj vidim, ali so te močno boleli.
Po teh besedah pristopi k njemu in pogleda na njegov tilnik.
—Vrat je še rdeč, toda tudi to bo kmalu izginilo.
In predno ji je mogel Bojanovski preprečiti, mu je pritisnila vroč poljub na usta. Nato stopi korak nazaj, kot da se je sama prestrašila.
Obraz ji oblije temna rdečica. Bojanovski je začel slutiti, čemu mora zahvaliti svojo rešitev.
Ni si mogel razlagati, kako to, da mu je postalo naenkrat neprijetno. Pred njim se je pojavila Natalijina slika v svoji deviški čistosti in dražestnosti. ,
Toda ni pozabil, kaj mu ukazuje hvaležnost.
On da lepi vdovici roko ter pravi :
—Rešila si mi življenje! Res ne vem, ali bi ti naj bil hvaležen. Kajti 6e tudi si me rešila vešal, vendar bom ostal preganjana žival, ki jo bo smel vsak človek ubiti.
—Še vedno čutim smrt v svojih kosteh, še vedno drhtim in trepečem, kadar se spomnim na vse ono strašno, kar se je zgodilo. že slišim ono besedo, ki zve-
ni vedno v ušeših ubogega sibirskega begunca!
Dalje, dalje! — Brez miru in pokoja.
Ista kletev je, ki me goni naprej, ki jo je izrekel Kristus nekoč nad onim, ki ga je utrujene ga nagnal s klopi.
—Nihče te ne bo odgnal! Imam sredstvo, da se bodo tvoji preganjalci pred mojimi hišnimi vra tami obrnili in odšli.
—Motiš se — odvrne Bojanovski. — Kako bi mogla prisiliti te krvoloke, da me pustijo pri miru?
Lepa vdovica se čudno nasmehne.
—Govorila bova pozneje o tem, — mu reče Simonovna. — Sedaj ni dobro, da preveč govoriš!
Ona pohiti iz sobe in Bojanovski zasliši, kako ropoče ona z lonci in krožniki v kuhinji. Kmalu je on začutil duh dobre juhe.
Čudno! Ta duh je vzbudil v njem zopet voljo po življenju, čutil je, da želi jesti, da je lačen.
Kmalu vstopi Simonovna v sobo in postavi pred njega lonec s toplo juho.
-Skuhala sem jo od sibirskih zelišč, — reče ona in mu ponudi, da je. — Zato ima ta juha zdravilno moč.
Bojanovski je začel jesti. On občuti ugodje, kakoršnega že dolgo ni občutil.
Vdovica Simonovna je med tem sedela v kotu sobe in molče opazovala svojega gosta.
—Kako dolgo je od tega, da si me rešila smrti?
-Tri dni, — odvrne ona. — Ah, bila sem že vsa obupana, da se nisi nikakor zavedel. Bila sem čisto sama, ker nisem niti smela iti k tvojemu prijatelju zdravniku, da bi ga poklicala na pomoč.
Bojanovski začudeno vzklikne.
—Kako? Ti poznaš doktorja Beloja ? — vpraša on in glas mu zadrhti. Upal je, da bo zvedel kaj o Nataliji.
—Spoznala sem ga, — odvrne vdovica, — in to tedaj, ko sem prerezala vrv na vešalah. On je prišel, da ti prereže žile, da te ne bi'živega zakopali.
Z grozo se je spomnil Bojanovski obljube, ki jo je zahteval od zdravnika. Sedaj ga je misel na njegovo željo napolnila z grozo.
če bi prišel doktor Beloj par minut prej, bi prerezal žile živemu človeku. Potem ne bi bila vrv smrtonosna, temveč umrl bi od prijateljske roke, ki bi mu morala storiti uslugo.
—Ali ni vzbudilo to, da je moje truplo izginilo, v vasi strahu? — vpraša on.
Lepa vdovica se porogljivo nasmeje.
Praznoverni kmetje kimajo z glavami in pripovedujejo o nekakšnih prikazni. Nihče več na oelem svetu se najbrže ne bi več havil s tem dogodkom, če ne bi ona prokleta ljubimka Nikolino-va stikala za teboj kakor besna volkulja, ki so ji odnesli mladiče.
—Maruška, moja smrtna sovražnica me torej išče?— vzklik-n6 Bojanovski. — Sedaj vern, da sem izgubljen. Ona ne bo mirovala, dokler me ne najde.
—Naj le pride! — odvrne vdovica mirno. — Ne more ti nič storiti. Sicer pa mislim', da je že prenehala z iskanjem. Iskala te je po vseh hišah. Njeni špijoni so preiskali vse gozdove naokrog. Ni kraja, ki ga ne bi natančno preiskali. Toda v moji hiši te niso iskali.
Vdovica še ni izgovorila besede, ko jo prekine trkanje na dvoriščna vrata. Ona se zdrzne in prebledi. —Vsemogočni Bog, kdo bi mogel to biti? Kdo bi rad vstopil?
—Tfadi Bojanovski vstane; Bil je sicer še slab, toda razburjenje mu je dalo novih moči.
—Ali se naj skrijem? — vpraša vdovico. Ona je trenutek premišljala. —Ne! —i odvrne odločno. —
James H. Morrison, kandidat v kongres iz Louisiane, je bil ob strel j en, kot trdi od političnih nasprotnikov. Toda ljudje pravijo, da je to samo politična reklama.
V Long Beach, Cal. so postavili spomenik na kraju, odkoder je poletel Douglas Corringan proti New Yorku in od tam na Irsko. Poleg spomenika vidite tega slavnega letalca.	• /
Ako so to špijoni, bodo preiskali vsak kotiček in te bodo vsekakor našli.
Trkanje postane močnejše. Simonovna pohiti k vratam. Ona obstane pred težkimi in čvrstimi hišnimi vratmi ter glasno vpraša:
—Kdo je? Kdo želi vstopiti?
—Jaz sem! — odgovori neki moški glas. — Odprite, gospa, imam važno novico.
Vdovici je bil glas znan. Toda bila je preveč razburjena, zato se ni mogla takoj spomniti, kje ga je slišala.
—Povejte mi svoje ime! — odgovori ona. —Jaz sem, doktor Beloj! Takoj odpre kmetica vrata Dr. Beloj hitro vstopi. Na obrazu se mu je poznalo, da prinaša strašno novico.
—Kje je Bojanovski ? — vpraša on.
Vdovica pokaže molče na sobo. Beloj odpre vrata in stopi, a kmetica gre za njim.
Bojanovski veselo vzklikne, ko opazi obraz svojega prijatelja.
—Vi ste, Beloj! In jaz sem mislil, da so moji krvniki! — Dobro došli, prijatelj! Umirajoč! sem se ločil od vas, a kot prebujen vas pozdravljam!
On da zdravniku obe roki.
Beloj mu srčno stisne roki, toda takoj reče z nesigurnim glasom:
—Najino svidenje moram motiti z strašno novico. Maruška mi je s svojimi krvniki za petami !
—Ali vedo, da sem tukaj ? — vpraša Bojanovski.
—Vse vedo. Da beštija je prisegla, da bo vas uničila. Obljubila je kmetom velike nagrade, ako vas zgrabijo.
Predno je mogel Bojanovski odgovoriti, stopi Simonovna odločno pred doktora Beloja. Njen obraz je bil miren. Izražal je odločnost.
—Kako je Maruška odkrila, kje se nahaja Bojano\feki? — vpraša ona.
—Zgodilo se je popolnoma slučajno, —i odvrne doktor Beloj. — Ko smo dvignili Bojanovskega na voz, smo najbrže izgubili del vrvi. Vrv se je po vsej priliki zapletla med kolo in padla na zemljo v bližini vaše hiše.
Zjutraj so ga našli Maruškini vohuni v snegu nedaleč od vaše hiše. — Takoj so ji ga prinesli, nakar je ona takoj odhitela na policijo.
Kapetan je spoznal, da je to krvniška vrv. Z eno besedo: oboroženi Maruškini ljudje se približujejo, da preiščejo vašo hišo.
če najdejo Bojanovskega, potem je izgubljen! Ubili ga bodo ! — Ah, so že tu!
V tem trenutku se zasliši v daljavi divje vpitje.
—Kmetje so popolnoma pijani, — reče dr. Beloj — Maruška jim je dala v krčmi mnogo žganja.
Vdovica Simonovna se počasi približa vratam.
—Pričakala bom te razbojnike, kakor se spodobi, — reče ona mirno. — Prvi, ki bo hotel prekoračiti moj prag, bo mrtev!
Ona pohiti v kuhinjo in se takoj vrne.
Mrs. Norma Meek, v sredini, stara 55 let, doma iz Marysville, Cal., katero so bili odpeljali banditi in jo pozneje nepoškodovano zopet izpustili.
—Za Boga, kaj bodete storili?
—	vpraša zdravnik. — Ali se hočete upreti pijani drhali kmetov, vi, slaba žena? Ali jih hočete dražiti?— To'se ne more dobro končati! Ne bodete rešili Bojanovskega, temveč bodete vse pokvarili !
—Skrij se, doktor, če se bojiš!
—	odvrne vdovica. — Tvoj prijatelj naj gre s teboj v varno zavetje, ki vama ga bom pokazala.
Bojanovski pa odkima z glavo.
V očeh se mu je zabliskala stara energija in upornost.
—Da se skrijem!? — zakliče, — nikdar! Ali te naj pustim samo, da stopiš pred te kmete? Ne, ostal bom pri tebi ,in če treba tudi umreti.
Vdovica Simonovna nagradi Bojanovskoga s hvaležnim pogledom. Ona je bila ena izmed tistih žen, ki se ji ni nič tako do-padlo, kakor junaštvo in srčnost.
(Dalje prihodnjič)
Rudy Vallee, radijski pevec in Judy Stewart, koristka iz Broadivaya, o katerih se govori, da se bosta poročila.