mmm
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
ii. leto
Murska Sobota, 16. junija 1940.
ŠTEV. 24.
Bojišče:
O umiku zavezniških čet iz Fiandrije je govoril angleški ministrski predsednik Churchill. Dejal je, da so morali po predaji belgijskega kralja, gledati predvsem na to, da si ohranijo prosto pot do morja, da se lahko vkrca vojska za prevoz v Anglijo. Treba je bilo braniti vsako ped zemlje, da pridobijo umikajoče čete na času. Posebno hude bitke so bile okoli Dunkerqua.
Nad tisoč parnikov, ki jih je ščitilo 300 zavezniških vojnih ladij, je prepeljalo zavezniško vojsko v Anglijo. Zavezniki so računali, da bodo lahko rešili le okoli 30.000 vojakov, prepeljali pa so jih 335.000.
1000 topov vseh vrst in vse oklopne in motorizirane naprave zavezniške vojske pa so ^ ostali na bojišču v Flandriji. Število ujetnikov seže v tisoče.
Nemška letala so ob priliki irevoza zavezniških čet v Anglijo potopila 7 francoskih rušilcev in neko francosko prevozno ladjo ter 6 angleških rušilcev in veliko manjših ladij. Tudi napadalci so ob tej priliki imeli velike izgube.
Silna ofenziva se je proti koncu preteklega tedna začela na fronti od morja do Maginotove črte. Po četrtem dnevu silovitih bojev so Nemci poročali, da so povsod prekoračili francoske o-brambne črte. Francoska poročila pa so zatrjevala, da so povsod vzdržali silne nemške napade.
Francoska letala so prejšnjo soboto ponoči izvedla bombni napad na tovarne v nekaterih predmestjih Berlina. Vsa letala so ostala baje nepoškodovana. To je bil odgovor na bombardiranje Pariza, ki so ga Nemci izvedli pred dnevi.
Novo tajno orožje imajo baje Nemci. To je podmorski vlak, ki je sestavljen iz več podmorskih vlačilcev, v katerih se more prepeljati okoli 1000 vojakov. Vlačilce vleče pod morsko gladino podmornica.	,
Angleži zanikajo nemško poročilo, ki pravi, da je bilo v Flandriji ujetih nad 300.000 Angležev in Francozov. Pravijo, da so ti podatki najmanj podesetor-jeni. Po sodbah angleških strokovnjakih pa baje znašajo nemške izgube v srditih bitkah v Flandriji v celoti okoli 600.000 mož.
Celi roji ameriških letal lete preko Atlantskega oceana na pomoč zaveznikom. Število letal, ki so jih naročili zavezniki, se drži v tajnosti, toda mnogi trdijo, da seže število v tisoče. Neko poročilo pravi, da so zavezniki naročili 8000 letal. Od teh so 2000 že poslali v Evropo.
Politično delovanje
V središču političnih borb
je še vedno Italija. Ves svet je bil prepričan, da se bo že v preteklih dneh odločila za vstop v vojno in to ob priliki zadnje seje italijanske vlade, ki je bila dne 4. junija. Pričakovane vojne napovedi ni bilo, pač pa je bila sprejeta cela vrsta vojaških ukrepov.
Da se Italija pripravlja na vstop v vojno, je razvidno iz sledečega: 1.) Vse svoje državljane, ki žive v tujini, predvsem na ozemljih zavezniških držav, je poklicala domov. 2.) Italijanski parniki, ki so bili na visokem morju, so se morali takoj zateči v najbližja nevtralna pristanišča. 3.) Italijanske ladje ne vozijo več med Evropo in Ameriko. 4.) Vso italijansko obalo so zaprli z minami.
Ameriška vlada je izdala celo vrsto uredb, ki naj olajšajo pošiljanje vojnega materiala zaveznikom. Poleg letal bodo sedaj pošiljali tudi puške, topove itd.
Ameriški listi pišejo, da Združene države niso več nevtralne, vendar pa še ni mogoče računati na to, da bi Združene države, že v bližnjem času mislile vstopiti v vojno. Tudi če bi stopile v vojno takoj, ne bi mogle dajati več kakor pa dajejo sedaj. Ker ni v Ameriki obvezne vojaške dolžnosti, bi lahko prvi izvežbani ameriški vojaki prišli v Evropo šele čez kakšnih 6 mesecev.
V	Romuniji so slovesno praznovali desetletnico vladanja kralja . Karola.
V	Grčiji se opažajo znaki popuščanja napetosti. Vlada je poslala mnogo rezervistov na dopust.
Protiangleške demonstracije se nadaljujejo v Španiji.
Domači pregled
Vesti o možnosti raširjenja sedanje vlade se vzdržujejo v beograjskih političnih krogih. Po teh vesteh naj bi v vlado vstopili nekateri vidni srbski politiki. Zaradi razširjenja vlade bi se ustanovilo dvoje ministrstev za vero in za informacije. Nekateri pa to vest odločno zanikajo.
Železniški minister je pripravil novo uredbo, ki naj bi urejala železničarsko, bolniško in nezgodno zavarovanje. Toda ta uredba je taka, da bi sedanje stanje le še poslabšala, zaradi česar je zoper njo nastal velik odpor.
Gospodarski svet balkanskega sporazuma je po osmih dneh zasedanja zaključil svoje delo. Delo je bilo razdeljeno v 6 komisijah, ki so podrobno proučile vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo držav balkanskega sporazuma.
Jugoslovansko - madžarski gospodarski odbor se je sestal v Beogradu z namenom, da se odstranijo gotove težave, ki so se pojavile pri izvajanju pred nedavnim sklenjenega sporazuma med našo kraljevino in Madžarsko.
Vojni minister je govoril vojaškim novincem, ki so v Beogradu prisegli kralju in domovini. Izpodbujal jih je, naj nikoli ne prekršijo zvestobe kralju in narodu in naj bodo zvesti našim največjim in vojaškim idealom, kakor so jim bili zvesti njihovi očetje in bratje.
NaSa zavest
V eni izmed zadnjih številk »Slovenske besede" čitamo med drugim sledeče pomenljive besede:
Kupnina za našo svobodo je bila plačana s krvjo in smrtjo neštetih srbskih vojnikov, jugoslovanskih dobrovoljcev, trpljenjem in mukami vseh onih, ki so v bivši Avstriji mislili in čutili jugoslovansko. Ta prelita kri je povezala našo skupno usodo. Nimamo Srbi, Hrvati in Slovenci vsak svoje domovine, treh domovin, Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo, marveč samo eno: Jugoslavijo. Kdor se dotakne enega dela, je ranil vso državo in zato imajo Srbi ravno tak interes braniti Ljubljano in Maribor, kakor imamo mi interes braniti i Sušak i Dubrovnik i Beograd i Skoplje i
Niš. Eno telo smo in ako se temu telesu odseka en prst, ni več zdravo in celo.
Naši interesi so tedaj skupni in zato smo in moramo biti solidarni. V tem pogledu je duh naše vojske odličen. Moti se tisti agent, ki misli, da srbski vojnik ne bo branil Slovenije, ali da bo hrvatski vojak sabotiral ali slovenski dezertiral. Poznamo jih naše graničarje, ki v požrtvovalni službi stražijo naše meje, poznamo naše oficirje, podoficirje in vojake in trdno zaupanje in vero imamo, da so oni boljša in trdnejša obramba kakor naše neprehodne gore, strme skale in vse utrdbe."
Borba proti izdajalcem
Zagrebški ,Jugoslovenski Lloyd' piše :
Vsak pameten in resnično rodoljuben državljan ve danes, da je njemu in narodu samo v tej državi, dokler je svobodna in neodvisna, omogočeno in zagotovljeno pravo in normalno življenje. Kdor ne misli in dela tako, je izdajalec, a pri nas je bil tak izrodek vedno na najneusmilje-nejši način žigosan in uničevan. To si naj zapomnijo vsi, bodisi zunanji, bodisi domači sovražniki, če delajo kakršne koli račune s tem, da bi v izvestnem času našli pri nas za sebe take pomagače, ki bi mogli kaj storiti. Preveč smo se v svoji preteklosti borili proti vsem mogočim zlom in nesrečam, da bi sedaj po teh izkušnjah ne znali napraviti kratkega procesa z onimi, ki bi hoteli na kakršen koli način ogražati svobodo in neodvisnost naše države.
Jugoslovensko • bolgarsko bratstvo
Novi bolgarski poslanik na našem dvoru g. Stojilov je ob obisku Jugoslovensko-bolgarski ligi v Beogradu izjavil, da ni več potrebno zbliževanje med Jugo-sloveni in Bolgari, ker so oni popolnoma zbližani in jih nobena sila ne bo več ločila.
_Post vložile
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
Razstava aeromodelov
V nedeljo, dne 9. junija smo tudi mi imeli redko priložnost, da si ogledamo modelarsko razstavo, katero je pri nas priredila agilna jadralna skupina Iz Ljutomera. Mladi modelarji so se res potrudili, da nam pokažejo rezultate svojega dela. Priznati moramo, da smo bili kljub velikemu pričakovanju prijetno iznenadeni. Obilica, to je 55 raztavljenih modelov, raznega gradiva, načrtov in literature, nam je s svojo lepo in točno izdelavo pokazala, da skupina smotreno izvaja svojo vzgojno nalogo, to je, da nam vzgaja disciplinirano, duhaprisotno in vztrajno mladino, ki bo tvorila prav gotovo elitni kadernaše zračne obrambne moči. Interes občinstva se je kazal v zelo številnem obisku. Tudi šolska deca iz tukajinih in okoliških šol si je razstavo ogledala. Moramo reči, da je razstava vsestransko dosegla svoj glavni namen, t. j. propagiranje za krepko jugoslovansko letalstvo. Pogrešali smo le merodajne funkcionarje oblastnega odbora iz Maribora. Da je razstava dosegla tako lep uspeh, gre v nemajhni meri tudi zasluga organi-zatorični sposobnosti in požrtvovalnemu vodstvu g. Alfonza Kukovca, tehničnega vodje aerokluba v Ljutomeru: Mladim modelarjem pa želimo prav veliko takih uspehov 1
Stanje ceste M. Sobota Martjanci
Nekoč je bila cesta med Mursko Soboto in Martjanci prav dobro urejena. Danes ni več taka. Po cesti se oblikujejo male rupice, ki se vedno bolj večajo in so za voznike zelo neprijetne. Kaj delajo g. cestarji, ali niso to opazili? Mali nedostatek se z lahkoto odpravi, velik pa s težavo. To je vendar glavna cesta, zato naj se jo vzdržuje v popolnem redu.
Poiar v Bratoncih
Dne 6. junija 1940 ob 16. uri so bile gasilske čete v Murski Soboti obveščene, da je v Bratoncih nastal velik požar. Takoj so odhitele s svojimi motorkami na požarišče, kjer je že bilo v akciji 5 okoliških ročnih brizgain. Vreme je bilo suho in vetrovno. Plamen je hipoma objel stanovanjsko in gospodarsko poslopje g. Mujdrica. Bila je nevarnost, da nastane leteči požar, ker je veter odnašal po vasi množino ogorevk in ker je že primanjkovala voda, ko so čete iz Murske Sobote dospele na požarišče.
Četa tovarne Benko pod vodstvom g. Benka ml. se je s svojo motorko takoj postavila k 100 met. oddaljene mu potoku in od tam napadla požar z vso silo, dočim so navzoče ročne brizgalne polivale sosednja poslopja in s tem branile širjenje požara, četa Murska Sobota pod poveljstvom pod-starešine g. Baca je zavzela drugo mesto in s svojo motorko od tam dajala vodo na požarišče.
Motorka tovarne Benko je brezhibno delovala toliko časa dokler ni bil požar popolnoma zadušen in s tem je v glavnem pripomogla, da se požar ni razširil po celi vasi kar bi bilo lahko mogoče, ker je v Bratoncih mnogo hiš kritih s slamo.
Da je plamen v takšnem obsegu objel poslopja je vzrok ta, da ni bil ogenj v svojem leglu dovolj močno in pravočasno napaden. To se je zgodilo šele tedaj, ko so na požarišče dospele motorke iz oddaljene Murske Sobote, zato je neobhodno potrebno nabaviti v središču naselj občine Beltinci, motorno brizgalno, ki je edina zmožna dovolj krepko napasti požare.
Ogenj je baje nastal v drvarnici v času, ko so bili vaščani pri delu na poljih. Gasilci so rešili živino in svinje, reševanje hišne opreme, pa ni bilo mogoče. V splošnem se govori, da je ogenj povzročil 80000 dinarjev škode.
Občinska cesta od Šalovec do Markovec
Ko bi povedal, da je to občinska cesta, se boš naravnost začudil. Saj ni podobna cesti ampak najbolj raz-ruvanemu hudourniku, akoravno se vije po ravnini. Na mnogih krajih jo je obcestni potok do sredine izpod-kopal. Mostovi in propusti so v razpadu. Ostali prostor je pa na več mestih tako razpokan, da je naravnost življensko nevarno voziti se po njem. Ali ne vidi tega precej napredna občina Šalovci ? Saj je tudi v Markov-ski kotlini mnogo občanov, ki prispevajo svoj delež v občinsko blagajno, zato nesmejo biti odrezani od glavnih prometnih žil.
Izpred sodiSia
V tuj« stanovanje Je vlomil.
Ratnik Ivan je prišel vinjen domov. Sporekel se je s Šarotarjevo, katero je dejansko napadel, pri čemer je uporabil tudi svoj žepni nož. Šaro-tarjeva je pred napadalcem pobegnila v svoje stanovanje ter je zaklenila vrata. Ratnik je šel za njo in je s sekiro zlomil ključavnico, vdrl v stanovanje Šarotarjeve ter jo je pretepel. Za svoje dejanje se je moral Ratnik zagovarjati pred okrožnim sodiščem, katero ga je obsodilo na 28 dni strogega zapora.
Z motiko ubil Ilovoka. Lovrenčec Franc iz Filovcev je živel s Casarjem Martinom v slabih odnoša-jih. Med njima je prišlo često do prepira. Ob nekem takem prepiru je Casar zabodel Lovrenčeca s pilo v njegovo dlan. To je Lovrenčeca tako razjezilo, da je z motiko sunil Casarja v trebuh, katerega je tako nesrečno zadel, da mu je počilo tanko črevo, tako, da je na poškodbi umrl. Lovrenčec se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem s silobranom. Vendar sodišče njegovega zagovora ni upoštevalo popolnoma ter ga je obsodilo na 1 leto strogega zapora.
Draginja
Po najnovejših statističnih po* datkih Društva narodov se je življenje od lanskega prvega polletja do danes podražilo takole: v Kini za 125, v Romuniji za 30, v Jugoslaviji za 26, v Angliji za 14, na Švedskem za 10, v Švici za 4, v Kanadi za 2 in v Združenih državah za 1 odstotek.
Stvarna ugotovitev
Okoli Beltinec so razprostirana gosta naselja, katerih poslopja so po večini krita s slamo. Večji ali celo katastrofalni požari so tu mogoči, posebno če nastane ogenj v vetrovnem in suhem vremenu, kot je bil zadnji slučaj v Bratoncih. Skoro v vsaki vasi so tu organizirane gasilske čete, ki pa imajo le ročne brizgalne. S tem orodjem je mogoče gasiti male in srednje požare, ni pa mogoče zadušiti velikih, zato je neobhodno potrebno, da si gasilska četa Beltinci čimprej nabavi moderno motorko s katero bi bilo mogoče tudi večje požare v Beltincih in v neposredni okolici z uspehom napasti.
Denarna sredstva za nabavo motorke naj bi v glavnem prispevala občina, saj je dovolj velika in bogata. Mi se čudimo, da nimajo še Beltinci motorke. To je vendar dragoceno orodje s katerim je mogoče obvarovati sovaščanotn milijonsko škodo.
domaČe vesti
— Vandalizem. So ljudje, ki ničesar ne morejo pustiti pri miru. Vse jim je v napotje, vse uničujejo samo da zadovoljijo svojemu nizkemu nagonu po upustošenju tuje lastnine. Tako so se doslej še neznani zlikovci spravili na drage cvetlice, ki rastejo v parku na poti proti okrožnemu sodišču. Občina skrbi za lepoto mesta, izdaja v ta namen težke tisočake, hudobneži pa na svojih nočnih izletih iz same hudobije uničujejo nasade. Komu hočejo s tem škodovati ? Nam vsem, ki plačujemo davke in našemu ugledu, saj si tujec ustvari svoje mnenje o nas, ko vidi opustošene grede. Zato je dolžnost slehernega meščana, da pomaga odgovornim varnostnim organom pri izsleditvi teh falotov, da naznani vsakega, ki bi namenoma poškodoval našo skupno last. Le na ta način bomo enkrat za vselej preprečili pustošenje naših javnih nasadov, za katere moramo mi v isti meri skrbeti kakor uprava občine. K temu bi še pripomnili, da so pred dnevi neznanci pokradli tudi vse cvetlice, ki jih je imel gostilničar Vučak zasajene okrog svojega gostilniškega vrta. Tudi to je obsodbe vredno. Če se bo to še nadaljevalo se nihče več ne bo upal gojiti cvetje pred svojo hišo. Bedak bi bil če bi za nekatere brezvestneže žrtvoval stroške in
trud. Da to ne bo v ponos našemu kraju je razumljivo. Zato je treba tako početje zatreti z vso brezobzirnostjo. Prepričani smo, da bodo to napravili odgovorni činitelji.
—	Indijance sta se šla v fazaneriji dva dijaka soboške gimnazije. Nekje sta iztaknila revolver in eden je menda hotel dokazati drugemu svoje znanje z rokovanjem s strelnim orožjem. Resje spretno odstranil naboje, pri tem pa seveda pozabil, da tiči v cevi krogla. Ko je pomeril na tovariša in sprožil petelina, je v gozdni tišini odjeknil strel, ki je zadel v trebuh drugošolca Slavka Kneževiča, sina kavarnarja iz Dolnje Lendave. Krogla mu je obtičala ob hrbtenici. Mladi ranjenec je še nad eno uro sam hodil okrog, dokler se ni zatekel po zdravniško pomoč v Zdravstveni dom, odkoder so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu z operacijo odstranili kroglo in rešili življenje. Kje sta dijaka dobila orožje, še ni pojasnjeno. Ne bo odveč, če ob tej priliki apeliramo na dijaške roditelje in skrbnike, da se malo pobliže zanimajo, kaj počno dijaki o prostem času in kod hodijo. Šola ne zmore vsega.
V- Postavitev. Suplent g. Franc Pušnik, ki je bil dozdaj na samoupravni gimnaziji, je bil postavljen za suplenta drž. realne gimn. v Soboti.
—	Za ministrskega odposlanca pri letošnji maturi na naši samoupravni gimnaziji je bil imenovan g. Anton Zupan, upokojeni direktor celjske gimnazije. Matura se prične v sredo zjutraj s pismeno nalogo iz slovenščine.
—	Zaključek šol. leta na naši gimnaziji je bil tudi letos 6. junija. Izven soboški dijaki so se vrnili na svoje domove in Sobota je s koncem šolskega leta izgubila precej na svoji živahnosti.
—	Glavna odlika našega kopališča je svež* zrak v divnem zelenilu faza-nerije. če pa po cesti proti kopališču pridrvi avto, dvigne oblak prahu, ki ga veter zanese vprav na kopališče. Taki prašni obiski na kopališču niso prav nič zaželjeni, zato bi avtomobili ne smeli voziti do kopališča, če vozači ne uvidijo potrebe, da bi se počasi približali kraju, kamor Sobočani poleti beže pred mestnim prahom in vročino.
—	Še en strel. Miroslava Slavica, 14 letnega gostilničarjevega sina iz Lipovec je v odmoru na šolskem dvorišču ustrelil s fiobertovko v levo koleno njegov sošolec. Pripeljali so ga v bolnico. Med otroško igro je tudi v Soboti prišlo do nesreče. Stanislava Horvata, 9 letnega sina cestnega nadzornika je tovariš vrgel ob tla tako nesrečno, da si je izpahnil roko.
—t Nov grob. V ponedeljek je po daljši mučni bolezni preminul v tukajšnji bolnišnici g. Cenek Grunt, zasebnik. Njegova domovina je bila češka, radi družinskih vezi pa je večkrat prihajal v naš kraj, kjer ga je dohitela smrt. Naj mu bo lahka bratska zemlja. Žalujočim naše iskreno sožalje 1
—	Materinska proslava. Kolo jugoslovanskih sester je priredilo preteklo soboto v Sokolskem domu materinsko proslavo. Občinstvo se je v velikem številu udeležilo te proslave ter je z zanimanjem sledilo zanimivemu sporedu. Prireditev je otvoril šolski upravitelj g. Gabrijelčič 6 svojim govorom o slovenski materi. Sledile so slike in igre, katere so prav dobro podali otroci tukajšnje ljudske šole in otroškega vrtca. Pevsko društvo »Zarja* je pod vodstvom g. Grma zapelo tri pesmi, katere so zapustile pri občinstvu globok vtis. Zadnja točka, v kateri so nastopile dijakinje z baletno točko, je bil lep zaključek dobro uspele prireditve.
—	Smrtna kosa. Preteklo soboto je za zmeraj zatisnil svoje oči ugledni soboški vrtnar g. Hojer Štefan. Pokojnik, ki je bil priljubljen v vseh so-boikih krogih, je že dalje časa bolehal in je bil v zadnjih mesecih priklenjen na posteljo. Pokojnikov pogreb je bil v ponedeljek, dne 10. t. m. ob veliki udeležbi njegovih prijateljev in znancev. N. v m. p. 1
—	Neznan pes je hudo ugriznil Martina Litropa, 20 letnega posest, sina iz Lipe, ko se je v Krogu mudil po trgovskih poslih.
—	Napad s kolom. Alojza Hege-diča, 57 letnega viničarja iz Herce-govščaka, je napadel sosed in mu s kolom poškodoval levo roko. — Hude poškodbe po glavi pa je dobil Anton Bombek, 28 letni posestnik iz Sv. Jurija ob ščavnici, ko so ga v Stane-iinclh na nekem dvorišču ntpadli neznani moški in ga premlatili. — V soboško bolnico se je zatekla tudi 39 letna viničarka Justina Mišja iz Mur-Ščaka, ki jo je hlapec udaril z motiko po roki.
—	Ustrelil se je s samokresom v prsi Janez Lešnjak, služitelj sreskega načelstva v Dolnji Lendavi. Prepeljali so ga v soboško bolnico.
—	Kolesarske nesreče. Zvonko Filipič, 7 letno hči elektromonterja iz Krapja je mati peljala na kolesu v Ljutomer k zdravniku. Na poti pasta padli in deklica si je pri tem zlomila desno nogo. — Desno roko si je tudi zlomila 22 letna Angela Flisar iz Kruplivnika, ko je padla s kolesom. — Viktor Crešnjak, 27 letni mizarski pomočnik iz Šprinec pa si je pri padcu s kolesom poškodoval obe nogi.
—	Nesreče pri delu. Roza Kuhar, 55 letna krojačeva žena iz Dobrovnika se je poparila z vrelo vodo in dobila hude opekline po rokah in ostalem telesu. — Alojz Vadarec, 49 letni dninar iz Sobote se je pri sekanju drv vsekal v levo roko. — Janez Mako-vec, 75 letni posestnik iz Sela se je pri košnji vrezal s koso v levo nogo. Martinu Topolniku, 60 letnemu posestniku it Sp. Kocjana so se spla-iile krave in ga potegnile pod voz, da je dobil hude poškodbe.
—	Nesrečni padci. Mihael Maček, 44 letni posestnik iz Bodonec je po nesreči padel in si zlomil nogo. — 52 letni Janez Ribež iz Radmožancev je padel z lestve in si zlomil desno rebro. — Nogo pa si je poikodovala
Zasebna dvorazredna trgovska šola
(s pravico javnosti) Združbe trgovcev za srez Murska Sobota
v Murski Soboti
je bila ustanovljena jeseni 1. 1939. S šolskim letom 1940/41 dobi II. letnik in postane tako popolna. Pravico javnosti ji je podelilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom štev. VI—28.321 z dne 10. avgusta 1939. S tem je postala ravnopravna državnim dvorazrednim trgovskim šolam ter imajo nje absolventi isto kvalifikacijo in iste pravice kakor absolventi državnih dvorazrednih trgovskih šol. Nje prednost pred temi šolami obstoji v tem, da nima omejenega števila dijakov, ki jih sme sprejeti v I. ali II. letnik, in da tudi nima določenega šolskega okoliša. Sprejemati sme torej dijake iz vse države neglede na bivališče njihovih staršev.
V H. letnik se smejo sprejeti dijaki in dijakinje, ki morejo predložiti veljavno izpričevalo o uspešno dovršenem 1. letniku dvorazredne trgovske šole, ako ob vpisu niso stari 18 (oziroma kot ponavljalci 19) let.
Pravico do vstopa v I. letnik imajo absolventi in absolventke nižjih razredov gimnazije z nižjim tečajnim izpitom in meščanskih šol z završnim izpitom. Slednji morajo pred vpisom na trgovsko šolo opraviti še na najbližji državni dvorazr. trg. šoli ali trg. akademiji dopolnilni izpit iz nemščine, ako se je niso učili v meščanski šoli. Ob vstopu v trgovsko šolo ne-smejo biti stari še 17 let. Kdor je starejši, a ni še star 19 let, mora ob vpisu predložiti na kr. bansko upravo v Ljubljani naslovljeno prošnjo za spregled starosti. Isto velja za dijakinje in dijake, ki se žele vpisati v II. letnik, če so ob vpisu prekoračili dovoljeno starost, a niso stari še 20 (oziroma kot ponavljalci 21) let.
Vpisnina znaša za dijaštvo obeh letnikov 100 dinarje, članarina za Podmladek Rdečega križa 5 dinarjev, prispevek za Zdravstveni sklad 20 dinarjev. Za slednji znesek ima dijaštvo brezplačen zdravniški pregled in kopanje po znižanih cenah v Zdravstvenem domu. Ker je šola zasebna, znaša šolnina za I. letnik 2.250 dinarjev, za II. letnik pa 2.500 dinarjev. Morebitne plačilne olajšave dovoljuje šolski odbor Združbe trgovcev, ki v vpoštevanje vrednih slučajih daje dijakinjam in dijakam te šole tudi študijske štipendije. Otroke obubožanih trgovcev šolski odbor lahko popolnoma oprosti plačila šolnine-
Vpisovanje se vrši za I. letnik (novinci) dne 1. septembra, za II. letnik dne 2. septembra in sicer za dijake in dijakinje, ki so že posečali trg. šolo v Murski Soboti, dne 3. septembra pa za vse ono dijaštvo, ki prihaja iz drugih trgovskih šol brez ozira na to, v kateri letnik se želi vpisati.
Murska Sobota ima dva dijaška doma: evangeličanskega in pa katoliško „Martinišče". V slednjem bo znašala v prihodnjem šolskem letu mesečna vzdrže-valnina 350 dinarjev, v prvem pa 300 dinarjev (s pridržkom, da se morda tekom šolskega leta poviša, ako bi še poskočile cene živilom). Pri zasebnikih se dobijo dijaška stanovanja od 250 do 500 dinarjev mesečno.
Seznafn šolskih knjig bo jeseni objavljen na hodniku pred ravnateljsko pisarno.
RAVNATELJSTVO dvorazr. trgovske šole.
pri padcu na cesti 46 letna Marija Mešič iz Vučje gomile.
— Učiteljsko društvo v Murski Soboti obvešča članstvo, da 15. junija 1940.
je obmejno ljudstvo tako potrebno opore in bodrilnih besed. Za obisk in darila iskren prekmurski: »Bog plati 1" in še pridite med nas 1 zborovanja ne bo. — ODBOR. W _ Krlževci. Dne 16. junija 1940.
—	Žigosanje sodov. Prihodnjo pregledovanje in žigosanje sodov v postajah za kontrolo sodov se bo vršilo: v Gornji Radgoni dne 8., 9. in
10.	julija 1940, dne 5., 6. in 7. avgusta 1940, dne 9., 10. in 11. septembra 1940; v Murski Soboti dne
11.	in 12. julija 1940, dne 8.in ^avgusta 1940, dne 12. in 13. septembra 1940. O tem se obveščajo vsi interesenti.
—	Pertoča. Na Telovo nas je obiskala podružnica C. M. D. iz Ljutomera. Udeleženci so se pripeljali z avtobusom. Pred šolo v Pertoči jih je pričakala množica vaščanov in šolska mladina z učiteljstvom. Prva je pozdravila obiskovalce učenka 2. razreda in je predsedniku podarila lep šopek v narodnih barvah. Nato je govoril g. šol. upravitelj iz Pertoče. Šolska mla-dina je bila obdarovana s pecivom, svinčniki in zvezki. Eden izmed obiskovalcev je v imenu podružnice imel na zbrane navdušujoč govor. Veseli smo bili obiska, posebno v teh časih, ko
bodo pri nas okrožne vaje vseh gasilskih čet iz teritorija občine Križevci s fingiranim požarnim, plinskim in bombnim napadom. Po končanih vajah bo plesna veselica na vrtu* g. Sokala Ludvika. Vstop prost. Prijatelji gasilstva, udeležite se prireditve v čim večjem številu 1
Zahvala. •
Vsem, ki so sočustvovali z nami, nam ustmeno ali pismeno izrazili sožaije ob bridki izgubi naie nepozabne soproge, matere, gospe
REHN TEREZIJE, roj. Banfi
onim, ki so počastili njen spomin s številnimi venci, sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem ostalim, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, izrekamo stem našo najiskrenejšo zahvalo.
Žalujoča druilna REHN In ostalo sorodstvo.
M. SOBOTA, 7. junija 1940.
BMKKI HIHO MUHSRfl 50BDTB
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 13. VI. ob 20-30 url v petek, dne 14. VI. ob 20 30 uri v soboto, dne 15. VI. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
VeleiUm
»Akordi sreče"
Fred Astaira	Clnger Rogers
V nedeljo, dne 16. VI. 1940
ljudska predstava ob ti uri IS min.
»AKORDI SREČE"
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Nainovei« »Fox*ov" tednih In predigra
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 16. VI.
v ponedeljek, dne v torek, dne
ob 15.15 uri ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
17.	VI. ob 20.30 uri
18.	VI. ob 2030 uri
On
»Jeatine Dorč"
Leonardo Cortese Serglo Tolano
Dodatek: NajnovejSi
Gramatica Evi Maltagllatl
„Metro*Journal"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
Pevski koncert Zarje
Sobota je lahko ponosna, da je po dolgih letih dobila svoj pevski zbor, ki je bil lani ustanovljen pod okriljem meddruštvenega odbora in se je pred kratkim osamosvojil in si nadel ime »Zarja". Že lani smo lahko ugotovili, da razpolaga zbor z odličnimi pevkami in pevci, ki tvorijo pod izborno taktirko pevovodje g. sodnika Milana Grma homogeno celoto. Letos se nam je zbor na svojem nedavnem koncertu pokazal še v lepši luči. Omenili smo že velik uspeh, ki ga je zbor dosegel na gostovanju v Gornji Radgoni, zato je bilo tembolj pričakovati, da bo soboško občinstvo ponosno na svoj pevski zbor in bo do zadnjega napolnilo dvorano Sokolskega doma. Itgovor, da je bilo zadnje čase toliko prireditev, tu ne bi smel držati. Požrtvovalni pevci so vložili mnogo truda in časa, da so mogli naštudirati tako obsežen in pisan program pesmi, zato so pač zaslužili večjo pozornost s strani naše javnosti. Upamo, da bomo drugič mogli napisati prav nasprotno ugotovitev.
Kdor je bil na koncertu, mu gotovo ni bilo žal, saj je bil koncert umetniško tako na višini, da bi delal čast tudi Mariboru ali Ljubljani. Občinstvo je po vsaki točki z dolgotrajnim ploskanjem nagradilo pevce in dirigenta, pri pesmi »Medved z medom" pa Se posebej prof. g. Dorerja, ki je pesem zložil. Več pesmi so morali pevci ponoviti in na koncu je bilo občinstvu kar žal, da je moralo zapustiti dvorano.
To nedeljo je .Zarja" ponovila svoj koncert v Tišini. Ljudje so a lepim obiskom dokazali, da so hvaležni pevcem za trud in lepo slovensko pesem. ii[l<
O zaključku lista:
Italija v vojni
Več stotisoč ljudi je bilo zbranih na Beneškem trgu v Rimu, ko je italijanski ministrski predsednik napovedal v ponedeljek popoldne Angliji in Franciji vojno. Mussolini je med drugim izjavil, da so kopne meje Italije dokončne, da pa si mora Italija priboriti svobodo na morju. Zatrjeval je tudi, da Italija ne misli drugih narodov potegniti v vojno, ki so z njo sosedi na morju ali pa na suhem. Švica, Jugoslavija, Turčija, Egip in Grčija naj vzamejo to na znanje.
Sovražnosti so se pričele dne 11. junija.
GASILSTVO
Gasilske vaje v Čepincih
Vršile so se dne 9. junija 1940. popoldne. Vaje je vodil podstarešina župe g. Bac Ludvik iz Murske Sobote. Kot opazovalec je vajam prisostvoval tudi starešina g. Benko Josip. V glavnem so bile vaje dobro izvedene. Opazili smo mlade pa tudi starejše že osivele gasilce, ki so na vajah med seboj spretno tekmovali. Na fingira-nem požarišču so brezhibno delovale motorne brizgalne. Ob zaključku je podstarešina g. Bac pohvalil gasilce za izvedbo vaj in jih vspodbujal k nadalnjemu delovanju v prid bližnjega. Tudi starešina g. Benko je bil zadovoljen z izvedbo vaj in strumnim dr-žanjem gasilcev.
Navzočnost obeh glavnih funkcionarjev gasilske župe na teh vajah je prištevati temu, da sta hotela pri teh obmejnih četah ugotoviti strokovno izobrazbo, ki je neobhodno potrebna z ozirom na dragoceno orodje, ki je v posesti teh čet. Saj posedujejo v območju občini Šalovci 4 čete motorne brizgalne t. j. čete Markovci, Budinci, Salovci in Čepinci, ki so si jih nabavile z lastnimi prihranki ter s pridnim pobiranjem denarnih prispevkov od sovaščanov. V drugih naseljah murskosoboške župe izvzemši Murske Sobote, Tropovci, Šalamenci in An-drejci, posedujejo gasilske čete le ročne brizgalne s katerimi je mogoče manj učinkovito nastopiti na požariščlh.
Gasilskim četam, ki z lastnimi prihranki in skrbnim pobiranjem denarnih prispevkov, nabavijo motorne brizgalne, gre vsa čast in priznanje.
Okrožne gasilske vaje
se bodo vršile dne 16. junija 1940 po poldne v Križevclh in Črnelavcih.
Gasilski praznik
Gasilske čete župe Murska Sobota bodo proslavile svoj praznik dne 16. junija t. 1. Naročeno jim je, da se udeležijo sv. maše odnosno službe božje v domačih cerkvah. V Murski Soboti se bodo vršila cerkvena opravila za gasilce v obeh cerkvah ob 8. urih nakar se bo v parku vriila pro slava.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
19. redne glavne skupščine združenja trgovcev za srez Murska Sobota z dne 1. maja 1940.
Na seji od 12. decembra je bil izvršen in zaključen notarski akt za najetje dodatnega hipotekarnega posojila, ki ga je med tem Pokojninski zavod že odobril. Nadalje je bila o-dobrena prošnja našega člana g. Ro-senberger Josipa, zaradi sprejema svojega sina Julija za vajenca, končno se je odobril tudi predlog šolskega odbora, za nabavo pohištva v ravna-teljsko sobo trgovske šole in o določitvi zlate nedelje.
Poleg sej uprave je sklicalo združenje še številne sestanke in sicer:
13. marca je bil na občini sestanek, ki ga je sklicalo združenje skupno s predstavniki oblastev in novinarjev zaradi organizacije izdaje posebne prekmurske številke »Trgovskega lista". Od uredništva »Trgovskega lista" je bil navzoč g. Aleksander Železnikar, ki je nalogo — kakor smo to kasneje videli — odlično rešil. Ta prekmurska številka je bila namenjena propagandi za kongres vsega slovenskega trgovstva v Murski Soboti in za »Prekmurski teden". 27. marca se je združenje udeležilo seje tukajšnega meddruštvenega odbora, ki je imel nalogo pripraviti simbolične manifestacije ob priliki 20 letnega jubileja Prekmurja, od kar je ta pokrajina prešla pod okrilje naše kraljevine. 2. aprila se je vršila komisija Pokojninskega zavoda za nameščence, ki je izvršila pregled naše stavbe. 25. aprila je bila seja nadzornega odbora.
5.	maja je bil dobro obiskan članski sestanek pri »Kroni", na katerem se je razpravljalo o organizaciji aranžl-ranja izložb za časa »Prekmurskega tedna". 7. junija se je vršil na našo pobudo enodnevni tujskoprometni tečaj, katerega so se udeležili številni člani. 9. junija je bil drugi članski sestanek pri »Kroni" radi definitivnih zaključkov glede ureditev izložb so-boških trgovin za čas »Prekmurskega tedna". 2. julija je bil sestanek na Cankovi, katerega je sklicala sekcija sadnih trgovcev, da se člani te sekcije pripravijo za sadno sezijo. 2. julija je združenje počastilo jubilej 50 letnice našega zasluženega člana g. Josipa Benka sen. 12. julija je bila v pisarni zditženja konferenca s predstavniki tukajšnih uradov in železniške uprave zaradi sprememb voznega reda. 7. avgusta je bila kratka plenarna seja uprave v zadevi razprodaje Jonaš. 9. avgusta se je združenje udeležilo ofi-cijelne otvoritve »Mariborskega tedna". 18. oktobra je prispela sem v Mursko Soboto komisija Pokojninskega zavoda. Komisija se je sestala s predstavniki združenja in soboške občine. Razpravljala je o našem predlogu po katarem naj bi zavod zidal v Murski Soboti primerno stanovanjsko hišo.
6.	novembra je bil pri »Slonu" širši
NaS uvoz filmov v letu 1939
Državna filmska centrala objavlja za preteklo leto poročilo o uvozu filmov, kakor tudi o domači produkciji. Ker je ta statistika za naše kino-obiskovalce gotovo želo zanimiva, prinašamo tudi mi — v izvlečku — glavne podatke.
Skupno je bilo v 1.1939 registriranih 819 filmov = 777 000 m od tega odpade na domačo produkcijo 50 filmov = 11.113 m in to večinoma kulturnih ali pa reklamnih filmov.
Uvoz pa je znašal:
a)	iz Amerike	467
b)	iz Nemčije	139
c)	iz Francije	99 č) iz Anglije	24
d)	iz Madžarske	13
e)	iz Češke	12
f)	iz Italije	10
g)	iz Poljske	4
h)	iz Švedske	1
filmov v skupni dolžini
ca ca ca ca ca ca
405.000 124.500 147.000 48.000 27.000 25.000 22.000 8.000 2.000
V naši državi imamo skupno 397 kinomatografov
m m m m m m m m m
od teh je le V Beogradu je (že gori všteto) v Zagrebu v Ljubljani v Novem Sadu v Sarajevu v Skoplju v Mariboru
V celi Dravski banovini
35 w nemih. 21 18 8 5 5 4 4
63 kinomatografov.
članski sestanek, ki je razpravljal o proti draginjski uredbi, o akciji za zbiranje darov za revno deco obmejnih šol in je tudi sklenil, da se v sobo-ških trgovinah skrajša v zimskem času delovni čas za eno uro.
Gradbeni odbor je imel številne sestanke in seje. 20. januarja je razpravljal o podelitvah raznih gradbenih del izbranim ponudnikom. Inštalacijska dela za vodovod in centralno kurjavo je dobila tvrdka Maks Ussar Maribor za Din 90.000 -; kleparska dela tvrdka Dittrich Gustav ml. M. Sobota za Din 18.000 —. Na seji od 16. februarja so bila oddana kamnoseška dela tvrdki Gradivo d. z o. z. Maribor za Din 30.692 -; pečarska in keramičarska dela tvrdki Pavel Heričko Maribor za Din 15 950— Na seji od 17. februarja so bila oddana ključavničarska dela domačemu obrtniku Francu Kofjaču za Din 8.700 —, steklarska dela tvrdki Nemec Janez Murska Sobota za Din 15.650—, mizarska dela mizarskemu mojstru Špur Tomu v Murski Soboti za Din 66.000 — in parketarska dela tvrdki Remec & Co. Kamnik za Din 27.360, 10. marca so bila oddana še druga podrejena gradbena dela in je s to sejo gradbeni odbor prav za prav zaključil poslovanje tehničnega značaja.
Tudi naše sekcije so imele seje in sicer sekcija trgovcev s sadjem je sklicala širši članski sestanek dne 2 julija na Cankovi. Sekcija trgovcev z jajci in perutnino je imela sejo dne 15. novembra. Na tej seji je bil sprejet sklep, da se nakupovaiske legitimacije v tej stroki odpravijo in da se isti sklep izposluje tudi pri združenjih v Lendavi in Ljutomeru. V ta namen je bil sklican sestanek dne 27. dec. v Beltincih, katerega so se udeležili naši člani in člani ljutomerskega in lendavskega sreza. Na tem skupnem
sestanku je bil naš predlog, za odpravo nakupovalskih legitimacij v stroki trgovine z jajci in perutnino v načelu sprejet, pod pogojem, da ta sklep odobri tudi kr. Banska uprava. Sklenjeno je tudi bilo, da se odpošlje v ta namen k banu posebna deputa-cija, ki bo to zahtevo še z osebnimi pojasnili podprla.
Pozor kmetje!
Zavarujte pravočasno vaše setve in vinograde profi škodi ob priliki toče. To zavarovanje kakor vsa druga proti požaru i. t. d. prevzame najstarejša domač zavarovalna zadruga
CROATIA v Zagrebu
Zastopstvo za Prekmurje:
R9R0L ŠIFTAR, MUR5R9 SOHOTft
modelov naših prvovrstnih
_HflDIOSPSRflTOU
prodajamo še naprej po prejšnji
znižani ceni. Prepričajte se — brezobvezno.
RADIO NEMEC, H. Sobota
Korting Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo. STROKOVNA DELAVNICA.
Strokovno polnenje auto in radi o akumulatorje v.