Primorski
dnevnik
ČETRTEK, 7. APRILA 2016
št. 81 (21.621) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD S primorskijport ^
—postani naš sledilec
dežela - Na 3. strani
V Ronkah računajo na razvojne projekte
Na letališču odprli novo »vip dvorano«
OPČINE - Na 9. strani
Čim prej postaviti nosilce za zastave
Resolucija rajonskega sveta za Vzhodni Kras
NOVA GORICA - Na 12. strani
Premalo stanovanj in krivdna odpoved
Na čakalni listi stanovanjskega sklada 161 ljudi
begunci - Komisija EU predstavila dva predloga za razporeditev prosilcev za azil v Evropi
Porazdelitev naj bo pravična
katinara - Reorganizacija dela
Pomočnice na urgentnem oddelku

BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predlagala dve možnosti za reformo ne-delujočega evropskega azilnega sistema, ki naj bi zagotovila bolj pošteno porazdelitev prosilcev za azil v EU. Danes stoji skoraj vse breme na prvih vstopnih državah, največ na Grčiji in Italiji oziroma na tistih državah, ki so prostovoljno sprejele begunce.
Prva možnost je dopolnitev veljavnega sistema z varovalom za zagotovitev poštene porazdelitve bremen. Če število prosilcev za azil preseže predhodno določen prag za državo, predvideva, da se presežek porazdelili med druge članice. Druga možnost predvideva korenitejšo reformo s ključem za že izhodiščno porazdelitev prosilcev za azil med članice na podlagi velikosti in ekonomske moči države ter njene absorpcijske zmožnosti ob upoštevanju družinskih vezi prosilcev. O predlogih naj bi v kratkem razpravljali ministri držav članic.
Na 2. strani
neapelj - Renzi
Polemike in spopadi ob obisku
NEAPELJ - Obisk premierja Mattea Renzija v Neaplju so včeraj spremljale polemike in demonstracije več tisoč protestnikov, ki so se tudi spopadli s policijo. Oster pa je tudi konflikt z občinsko upravo. Vlada namerava preurediti veliko industrijsko območje Bagnoli, vendar z imenovanjem komisarja in z odvzemom vseh pristojnosti neapeljski občini, ki zahteva okoljsko sanacijo in se boji gradbenih špekulacij.
Na 2. strani
nabrežina - Pokrajinski upravitelji včeraj obiskali gradbišče
V juniju se bomo peljali
po novem železniškem nadvozu
NABREŽINA - Čakanje na mimohod vlaka pred zapornicami na cesti med Nabrežino in Šempolajem bo kmalu le še spomin. Junija bo namreč nared novi železniški nadvoz pri Nabrežini, katerega gradnja gre h koncu. Gradbišče sta si včeraj skupaj s pokrajinskimi tehniki ogledala predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in odbornik za infrastrukturo in prevoze Vittorio Zollia. Pogovori o ukinitvi železniškega prehoda so se začeli že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, gradnja pa se je začela decembra leta 2014, potem ko so nekaj let prej Dežela FJK, italijanske železnice in Pokrajina Trst nakazale vsoto 4,9 milijona evrov.
Na 5. strani
gorica - Davek TARI
benečija - Usmeritev domače občine
V Tipani hrvaščina namesto slovenščine
trst
Rada Lečič na kavi s knjigo v TKS
TRST - Na včerajšnji kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču je bil v ospredju slovenski jezik. Na dobro obiskanem srečanju so namreč predstavili prvi in drugi del učbenika Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Z, ki ga je uredila profesorica slovenščine na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu Rada Lečič. Z avtorico sta se pogovarjali slovenistki Majda Kaučič Baša in Karin Marc Bratina.
Na 8. strani
Cepljenje je še vedno zelo aktualno
Na 4. strani
Pri Ankaranu umrl miljski motorist
Na 5. strani
SSG predstavlja (Moj) Devetsto
Na 10. strani
Cene goriških jasli nespremenjene
Na 11. strani
Ronški odbornik Aviani odstopil
Na 13. strani
Računi za odpadke bodo nižji od lanskih
9771124666007
2
Četrtek, 7. aprila 2016
AKTUALNO
Primorski
ki Ji
bruselj - Evropska komisija predlaga preseganje neučinkovitega dublinskega sistema
Azilna politika naj bi postala zares evropska
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predlagala dve možnosti za reformo nedelujočega evropskega azilnega sistema, ki naj bi zagotovila bolj pošteno porazdelitev prosilcev za azil v EU. Prva pomeni dopolnitev sedanjega sistema, druga je kore-nitejša, obe pa predvidevata obvezno avtomatsko razporeditev prosilcev za azil med članice EU.
Prva možnost je dopolnitev veljavnega sistema z varovalom za zagotovitev poštene porazdelitve bremen. Če število prosilcev za azil preseže predhodno določen prag za državo, predvideva, da se po določenem ključu presežek porazdelili med druge članice. Druga možnost predvideva korenitejšo, bolj revolucionarno reformo s ključem za že izhodiščno porazdelitev prosilcev za azil med članice na podlagi velikosti in ekonomske moči države ter njene absorpcijske zmožnosti ob upoštevanju družinskih vezi prosilcev. Radikalnejša reforma predvideva tudi krepitev Evropskega azilnega podpornega urada (Easo), tako kadrovsko in proračunsko kot nadgradnjo njegovih nalog. Evropski urad naj bi na primer nadzoroval izvajanje reforme in uporabo poraz-delitvenega ključa.
Prvo možnost je prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans imenoval »dublinski sistem plus«, dopolnitev sedanjega sistema s korekcijskim mehanizmom, drugo pa sprememba temeljnih meril za enakomernejšo razporeditev odgovornosti, ki ne bi bila več povezana le s prvo vstopno državo. Dolgoročneje obstajajo še druge možnosti - centraliziran evropski sistem s sprejemanjem evropskih odločitev o posameznih prošnjah za azil, a razprava o tem danes ni politično realistična, je še poudaril prvi podpredsednik komisije.
Članice naj bi bile bolj naklonjene manj koreniti reformi, a tudi prva možnost je dejansko neke vrste stalni sistem premestitve beguncev med članicami, ki v sedanji, začasni obliki ni zelo učinkovit. Lani jeseni so se namreč članice zavezale, da bodo iz Grčije, Italije in drugih prekomerno obremenjenih držav v dveh letih v preostale članice premestile 160.000 beguncev. Doslej so jih premestile le okoli 1100.
Reforma azilnega sistema je nujna, saj
so veljavna evropska pravila, ki temeljijo na načelu predložitve in obravnave prošnje za azil v prvi vstopni članici, ob zaostritvi begunske krize lani povsem odpovedala. Sedanji azilni sistem je treba reformirati, saj begunska kriza kaže, da ne deluje. Sistem, ki temelji na načelu prve vstopne države ni ne pošten ne vzdržen, saj pomeni veliko breme in odgovornost za majhno število držav, je poudaril Timmermans.
Za veliko večino prebežnikov v Evropo je trenutno prva vstopna točka Grčija, ki migracijskega toka doslej ni zmogla obvladati, tako da so prebežniki v glavnem nenadzorovano nadaljevali pot skozi druge članice unije do glavnih ciljev, Nemčije in Švedske.
Komisija bi morala predloge za reformo nedelujočega azilnega sistema predstaviti sredi marca, a jih je preložila na april. Tudi včeraj še ni predstavila zakonodajnih predlogov, ampak sporočilo o prihodnosti sistema z omenjenima dvema možnostma. To je šele izhodišče za razpravo, diagnoza trenutnih problemov evropskega azilnega sistema, ki jih je osvetlila begunska kriza, poudarjajo v Bruslju. Notranji ministri članic unije bodo o predlogih predvidoma razpravljali 21. aprila.
Jedro evropske azilne politike je dublinski sistem, ki vključuje dublinsko uredbo, nazadnje spremenjeno leta 2013, po kateri je za obravnavo prošenj za azil pristojna prva vstopna članica, ter uredbo o sistemu za primerjavo prstnih odtisov Eurodac.
Omenjeni dve možnosti sta le košček azilne sestavljanke. Komisija predlaga tudi vrsto ukrepov za nadaljnjo uskladitev azilnih postopkov in standardov za zagotovitev enakih pogojev v vsej Evropi ter zmanjšanje nedovoljenih sekundarnih gibanj. Komisija bo za zagotavljanje zakonitih in varnejših migracijskih poti v prihodnjih mesecih pripravila še številne ukrepe, ki vključujejo strukturirani sistem preselitev, reformo direktive o modri karti in akcijski načrt o integraciji. Poleg tega je komisija včeraj predstavila predloge, kako bi lahko obstoječi in prihodnji informacijski sistemi okrepili upravljanje zunanjih meja in notranjo varnost v EU, ter predloge za posodobitev sistema vstopa in izstopa. (sta)
Prvi
podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans med včerajšnjo novinarsko konferenco o novih predlogih glede azilne politike
ANSA
Z ladje z begunci bodo leto dni po brodolomu izvlekli trupla
RIM - Italijanska mornarica bo leto dni po brodolomu ladje z begunci, ki je 18. aprila lani potonila v Sredozemskem morju, izvlekla trupla ljudi, ki so še vedno ujeta v podpa-lubju potopljene ladje, so včeraj sporočili z notranjega ministrstva. Po ocenah ministrstva bi bilo lahko v razbitinah ujetih okoli 400 trupel.
Ladja, ki je v eni najhujših nesreč v Sredozemskem morju potonila 18. aprila lani, leži 375 metrov pod morsko gladino približno 157 kilometrov severovzhodno od libijske obale. Mornarica bo ladjo dvignila, jo prekrila in ohladila, da se bodo trupla ohranila. Nato jo bodo odvlekli v Natovo pomorsko oporišče v Melilliju, kjer bodo forenziki trupla identificirali, je povedal funkcionar ministrstva za pogrešane Vittorio Piscitelli. Takoj po brodolomu so reševalne ekipe našle 28 preživelih in 24 trupel, kasneje pa so odkrili še 118 trupel, ki so bila na palubi in v okolici ladje.
ZV	•	•	„	H	V« •
vračanjem migrantov v Turčijo upadlo število prihodov v Grčijo
ATENE - Število migrantov, ki prihajajo iz Turčije v Grčijo, se je v zadnjih 24 urah zmanj -šalo, so včeraj sporočile grške oblasti. Do zmanjšanja je prišlo nekaj dni po začetku vračanja migrantov iz Grčije v Turčijo v okviru dogovora med EU in Turčijo. V zadnjih 24 urah je v Grčijo prišlo 68 migrantov, dan pred tem pa 225. Z grških otokov Lezbos in Ios so v ponedeljek v okviru dogovora o skupnem reševanju begunske krize v Turčijo vrnili 202 migran-ta, vendar je do petka vračanje odloženo, je dejal vir iz grške obalne straže. V Grčiji so namreč številni begunci vložili prošnje za azil, ki jih morajo obravnavati.
Pred tem so mnogi migranti Grčijo zgolj prečkali, saj so nameravali za azil zaprositi v eni od bogatejših držav. Zdaj pa se želijo z vložitvijo prošnje za azil v Grčiji izogniti vrnitvi v Turčijo. Po zaprtju meja na balkanski begunski poti je v Grčiji obtičalo okoli 53.000 migrantov.
francija
Le Pena oglobili zaradi izjave o plinskih celicah
PARIZ - Ustanovitelja stranke Nacionalna fronta Jean-Marie Le Pena je včeraj sodišče kaznovalo s
30.000	evri denarne kazni, ker je ponovil stališče, da so bile nacistične plinske celice v koncentracijskih taboriščih le "podrobnost" v zgodovini. Pariško sodišče je 87-letnega Le Pena spoznalo za krivega zanikanja zločinov proti človečnosti. Sodniki so še ukazali, naj sodbo objavijo v treh časopisih, Le Pen pa mora plačati še
10.001	evro odškodnine trem dobrodelnim organizacijam, ki so sprožile sodni postopek.
Le Pen, ki ga je na čelu NF leta 2011 zamenjala hči Marine, je z izjavami glede plinskih celic razburil že leta 1987, sporna stališča pa je nato ponovil še večkrat, nazadnje aprila lani. Zaradi tovrstnih izjav se je zameril celo svoji lastni hčeri, ki se je želela oddaljiti od rasistične in antisemit-ske politike očeta. Lani so Le Pena celo izključili iz desničarske Nacionalne fronte.
Nizozemci zavrnili dogovor EU-Ukrajina
AMSTERDAM - Nizozemci so na včerajšnjem referendumu s prepričljivo večino zavrnili pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino, kažejo izidi vzporednega glasovanja, ki jih je sinoči objavila nizozemska televizija. Proti jih je glasovalo 64 odstotkov. Za zdaj ni znano, ali je bila volilna udeležba zadostna za veljavnost referenduma. Rezultati referenduma bodo namreč veljavni le, če se ga je udeležilo najmanj 30 odstotkov volivcev.
Sporazum med EU in Ukrajino je formalno sicer že začel veljati 1 januarja, a ga morajo ratificirati vse države članice EU, da bo začel polno veljati. Nizozemska je edina, ki tega še ni storila.
neapelj - Sanacija Bagnolija
Renzijev obisk izzval proteste
NEAPELJ - Obisk premierja Mattea Renzija v Neaplju so včeraj spremljale ostre polemike in demonstracije več tisoč protestnikov, ki so se na mestnem nabrežju silovito spopadli s policijo. Demonstranti so vzklikali gesla proti Ren-ziju in njegovi vladi. Ob stiku s policijo so nekateri metali molotovke, policisti pa so se odzvali z vodnimi topovi. Ranjenih naj bi bilo enajst policistov, še več poškodovanih pa naj bi bilo med demonstranti.
Renzi je včeraj obiskal Neapelj, da bi si ogledal veliko industrijsko območje Bagnoli, kjer je nekoč deloval obrat Ital-sider. Vlada namerava zdaj to območje preurediti, vendar z imenovanjem komisarja in z odvzemom vseh pristojnosti neapeljski občini. Zaradi tega je prišlo do konflikta z županom De Magistrisom, ki trdi, da ga Renzi že poldrugo leto noče sprejeti na pogovor, sam pa se včeraj ni udeležil »parade v Bagnoliju«, kot jo je označil. Občina zahteva, naj se najprej izvede okoljska sanacija nekdanjega industrjskega območja in naj se prepreči, da bi postalo predmet gradbenih špekulacij. »Podobno ravnajo kot z nafto v Bazilikati, preskakujejo krajevne uprave in se hočejo sami dogovarjati z zasebnimi investitorji,« je bil oster De Magistris.
Renzi na te očitke neposredno ni odgovarjal, zagotovil je le, da bodo novi načrti omogočili preporod zapuščenega industrijskega območja Bagnoli in da na njem ne bodo zgradili niti kubičnega metra več, kot jih je bilo do zdaj.
primer regeni - V Rimu
Danes soočenje med preiskovalci
RIM - V aferi okrog ugrabitve, mučenja in umora Giulia Regenija v Kairu, naj bi danes napočil trenutek resnice. Včeraj je iz Kaira odpotovala delegacija štirih visokih egiptovskih policijskih funkcionarjev in dveh sodnikov, ki naj bi se danes in jutri v Rimu sestala z italijanskimi kolegi, ki jih koordinira rimski državni tožilec Giuseppe Pignatone. Po napovedih naj bi Egipčani prinesli sveženj več kot 2000 strani preiskovalnega gradiva, ki so ga zbrali po odkritju Re-genijevega trupla 3. februarja. Italija od takrat pričakuje jasne odgovore o okoliščinah in storilcih umora, ki pa jih doslej ni bilo. Zadevi pozorno sledi tudi vlada. Premier Mat-teo Renzi je včeraj dejal, da povsem zaupajo sodniku Pi-gnatoneju in pričakujejo sodelovanje egiptovskih oblasti, da pride na dan vsa resnica. Po današnjih in jutrišnjih pogovorih »bomo ocenjevali, ali je resnica prišla končno na dan«.
Časopis Repubblica je včeraj objavil anonimni dopis, ki krivdo za Regenijev umor pripisuje policijskemu generalu Khaledu Shalabiju, poveljniku okraja Giza, in trdi, da je bil z zadevo že med ugrabitvijo osebno seznanjen tudi predsednik Al Sisi in drugi generali policije in tajnih služb. Avtor naj bi bil verodostojen, ker navaja nekatere podrobnosti, ki javnosti še niso bile znane, navaja časopis. Italijanski preiskovalci po drugi strani trdijo, da so v dopisu tudi nekatere netočnosti, sodna oblast pa vsekakor ne more upoštevati anonimnih pričevanj.
zda - Na predsedniških volitvah v Wisconsinu
Cruz premagal Trumpa, med demokrati Sanders
MADISON - Na torkovih strankarskih volitvah v ameriški zvezni državi Wisconsin je med republikanskimi kandidati za nominacijo za ameriškega predsednika slavil zvezni senator iz Teksasa Ted Cruz, med demokratskimi pa zvezni senator iz Vermonta Bernard Sanders. Z zmago Cruza se je zapletla pot vodilnega republikanskega kandidata Donalda Trumpa do nominacije. Kot navaja britanski BBC, Trump sicer po številu delegatskih glasov vodi, a obstaja možnost, da ne bi zbral podpore zadostnega števila delegatov.
Po 98 odstotkih preštetih glasov je Cruz osvojil 48,3 odstotka glasov, Trump 35, guverner ameriške zvezne države Ohio John Kasich pa 14. Cruz je kot zmagovalec glede na pravila strankarskih volitev republikancev v Wisconsinu osvojil večino delegatskih glasov. S tem pa postaja vse manj gotovo, da bo Trump zbral 1237 delegatskih glasov, ki so potrebni za nominacijo. Če mu to ne uspe, bodo republikanci julija v Clevelandu imeli odprto konvencijo, na kateri bodo delegati
prestopali od enega kandidata k drugemu. Cruz je ob razglasitvi prvih rezultatov v torek dejal, da so volitve v Wisconsinu točka preobrata in »bojni klic«. »Je sporočilo delavnih moških in žensk Wisconsi-na Američanom. Imamo izbiro, resnično izbiro,« je dejal Cruz.
Trump po objavi rezultatov ni stopil pred novinarje in privržence. Njegovi predstavniki so kasneje objavili sporočilo, v katerem so kritizirali Cruza. Med drugim so ga označili za lutko in trojanskega konja, ki ga šefi republikanske stranke izkoriščajo, da bi Trumpu preprečili dosego nominacije.
Na demokratski strani pa je Sanders osvojil 56,4 odstotka glasov, nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton pa 43,3 odstotka. Sanders je slavil na šestih od sedmih zadnjih strankarskih volitev demokratov, a po številu delegatskih glasov še zmeraj precej zaostaja za Clintonovo. Njej pa se glede na javnomnenjske raziskave obeta zmaga v ključnih zveznih državah New York in Pensilvaniji, kjer bodo strankarske volitve 19. in 26. aprila.
/
Primorshi
AKTUALNO
Četrtek, 7. aprila 2016
3
benečija - Pritožba društva Naše vasi
Občina Tipana namesto slovenščine uporablja hrvaščino
Kritike upravi zaradi kršitev zaščitnega zakona za slovensko manjšino
TIPANA - Namesto slovenščine hrvaščina. Občinska uprava v Tipani v Karnajski dolini, ki je vključena v območje izvajanja zaščitnega zakona z slovensko skupnost in ki naj bi se na podlagi sklepa občinskega sveta iz leta 2011 na splošno zavzemala za ohranitev in vrednotenje slovenskega jezika in kulturne, zgodovinske in etnične dediščine krajevne skupnosti, sistematično krši zaščitni zakon za Slovence. Na to je opozoril predsednik edinega slovenskega društva v tej dolini, KD Naše vasi, Marco Ter-novec. Tipajski kulturni delavec je namreč zaskrbljen, ker je še zlasti v poldrugem letu, odkar Občino vodi župan Claudio Grassato, prireditev, kjer se sliši slovenska beseda, vedno manj, predvsem pa zato, ker se namesto slovenščine v uradnih dokumentih in aktih dejansko uporablja hrvaščina ali njej podoben jezik.
»Že drugič zapored smo prebivalci občine Tipana dobili koledarski informativni razpored za odvoz smeti, za katerega skrbi podjetje AET2000, ki deluje v sodelovanju z občinsko upravo, saj je na večbarvni tiskovini prisoten tudi ti-panski grb. Večjezični vodnik za leto 2015/16 vsebuje informacije v šestih jezikih, od katerih je edini slovanski jezik le hrvaščina. Za leto 2016/17 smo lanski podobno brošurico pravkar dobili: tokrat je sestavljena iz sedmih najrazličnejših jezikov, hrvaščini pa se je pridružila še kitajščina. Slovenski jezik za tipansko občinsko upravo sploh ne obstaja,« se zgraža Ternovec, ki je s tem v zvezi pisal medijem in paritetnemu odboru za vprašanja slovenske manjšine.
Predsednik društva KD Naše vasi, v okviru katerega deluje tudi pevski zbor, ki nastopa tako v naši deželi kot v Sloveniji, je še dodal, da so imeli tudi sami težave pri dopisovanju z občinsko upravo, ko so novembra lani zaprosili za prispevek za svojo institucionalno dejavnost. Ker deluje v Tipani urad za slovenski jezik, za katerega je Občina na podlagi 8. člena zaščitnega zakona prejela predvidena sredstva (35 tisoč evrov za leto 2014 in enak znesek tudi za leto 2015), so svojo prošnjo napisali v slovenščini. Odgovor so najprej prejeli le v italijanščini in v katerem je bilo med drugim tudi ime društva napisano brez strešic, ko pa so
Steklo je staklo, plastična embalaža je ambalaža... In to naj bi bila slovenščina!
slovenija
V programu ni železnice Divača-Koper
LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora za finance in monetarno politiko se je včeraj seznanil z drugim osnutkom slovenskega nacionalnega reformnega programa (NRP) za obdobje 2016-2017, ki ga mora vlada v Bruselj poslati do 15. aprila. V kratki razpravi je bilo slišati kritiko, da vlada v NRP ni omenila projekta drugega tira železniške proge Divača-Koper. NRP skupaj z dopolnjenim programom stabilnosti sestavlja vsakoletni dvojček dokumentov, ki postavljata smernice za reforme in javnofinančne ukrepe v naslednjem obdobju. Na podlagi ocene obeh dokumentov Evropska komisija za vsako od članic pripravi priporočila, o katerih nato razpravljajo tudi članice unije.
Janko Veber (SD) in Tilen Božič (SMC) sta bila kritična, ker v NRP ni omenjen projekt drugega tira Divača-Koper, ki je po njunem mnenju zelo pomemben za razvoj Luke Koper, logistiko, utrditev vloge Slovenije v regiji in širše ter gospodarsko rast.
nato zahtevali od uprave, naj spoštuje določila zaščitnega zakona in jim odgovori v slovenščini, so prejeli od župana uradno podpisano pismo v »nepoznanem slovanskem jeziku, polnem hrvatizmov in z le nekaj slovenskimi izrazi.« Ternovec je še dodal, da očitno oseba, ki vodi urad za slovenski jezik slovenščine ne pozna, saj se sicer v pismu ne bi pojavilo »brez-platno pokroviteljstvo... na web stranici.« Občinska uprava je uslužbenko najela preko agencije za začasno zaposlovanje Umana iz Vidma, ki je za vodenje urada za slovenski jezik izbrala kandidatko, ki živi v Viškorši (vasi v tipanski občini).
Predsednik KD Naše vasi je še dodal, da je sedanja uprava na splošno zelo brezbrižna do slovenskega jezika in kulture, tako da se na primer lani v bližnji Terski dolini ni udeležila srečanja s kulturno ministrico Republike Slovenije Julijano Bizjak Mlakar in generalno konzulko Ingrid Sergaš (iz Tipane se je vabilu odzvala le predstavnica opozicije), svoje nezanimanje za širjenje slovenskega jezika in ohranjanje krajevne kulturne dediščine pa kaže tudi s tem, da ne organizira nobenih tečajev slovenščine. (nm)
ronke
Otvoritev »vip dvorane«
Letališče si prizadeva za nove linije in posledično za nove potnike
ljubljana - Podpis na pobudo SDGZ
Dogovor za Viacard in Telepass
Partnerja v sodelovanju tudi prevozniki Confartigianato in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
LJUBLJANA - V slovenskem glavnem mestu so podpisali pomemben sporazum med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, vsedržavnim konzorcijem prevoznikov Confartigianato-CTS in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem-SDGZ. Dogovor, ki so ga podpisali predsedniki Branko Meh za OZS, Amedeo Genedani za CTS in Niko Tenze za SDGZ, bo slovenskim prevoznikom z vozili Euro 3, 4, 5 in 6 omogočal povračilo italijanskih cestnin za sisteme Viacard in Telepass pod posebno ugodnimi pogoji.
SDGZ je odigralo poglavitno vlogo s predstavitvijo konzorcija CTS kot najboljše vseobsegajoče opcije za OZS ter pri pripravi samega sporazuma in rešitvah za jamstva, ki jih bodo morala nuditi slovenska podjetja, piše v sporočilu SDGZ. Kot so poudarili po podpisu predstavlja sporazum le prvi pomemben korak v nadaljnjem operativnem sodelovanju med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, državno organizacijo Confartigianato in SDGZ, ki imajo vrsto skupnih in vzajemnih interesov pri vsakdanjem delu v korist članstev.
RONKE - »Naši računi še niso popolnoma v redu, ko bo prišlo do proračunske sanacije bomo lahko začeli resno razmišljati o razvoju in obenem o strateških načrtih letališča,« je na včerajšnji otvoritvi nove »vip dvorane« poudaril predsednik letališča Furlanije-Julijske krajine Antonio Ma-rano. Upa, da bodo proračun izenačili ob koncu leta, kar pričakuje tudi predsednica Dežele Debora Serracc-hiani.
Prvi korak na poti razvoja deželnega letališča bo investicija v vrednosti štirih milijonov evrov za obnovo celotnega območja za odhode. »Čaka nas zelo veliko dela na področju marketinga. Letalske družbe so zelo zahtevni poslovni partnerji, ki upravičeno pričakujejo sodobne infrastrukture za sprejemanje in za dobro počutje potnikov,« je dejal Marano. V kratkem bodo uvedli let za Istanbul (družba Bora Jet), medtem ko so ukinili povezavo z Algherom na Sardiniji.
Predsednica deželnega odbora je izpostavila, da je letališče v Ronkah temeljna prometna infrastruktura, kot so za deželno stvarnost zelo pomembna pristanišča in železniške povezave. Prav železniška povezava bo spodbudila razvoj letališča, je prepričana Serracchianijeva. Prvi otipljivi rezultati bodo po njeni oceni razvidni že čez eno leto, ko se bo moralo letališče po Maranovih besedah odločati tudi o strateških povezavah in zavezništvih. V preteklosti se je precej govorilo o sodelovanju z beneškim letališčem Marco Polo, ki je v polnem razmahu, vsi načrti o poslovnem partnerstvu z Benetkami pa so padli v vodo. Grupa Save, ki upravlja letališče Marco Polo, ima pomembno besedo pri letališčih v Trevisu in Orio al Serio pri Bergamu.
Leta nazaj se je govorilo in pisalo tudi o možnosti sodelovanja med Ronkami in ljubljanskim letališčem Jožeta Pučnika, konkretnega pa ni bilo nič. Nekoliko bolj konkretni so bili načrti o sodelovanju med Ljubljano in Benetkami. A tudi tukaj je ostalo le pri projektih in lepih besedah.
4
Četrtek, 7. aprila 2016
Vodstvo bolnišnice na Katinari in še zlasti urgentnega oddelka sta v zadnjem letu poskrbela za reorganizacijo dela in izboljšala ponudbo oziroma storitve. Urgentni oddelek so precej okrepili in je danes na njem zaposlenih pet zdravnikov oziroma zdravnic (prej štiri), med drugim pa je ortoped prisoten tudi ponoči. Dalje je stalno zaposlenih devet bolničarjev oz. bolničark (prej osem), med glavnimi novostmi pa je zaposlitev šestih t.i. pomočnic za paciente. Njihova naloga je oskrbovati in nuditi informacije ljudem, ki so se obrnili na urgenco. Dokazalo se je, da je njihova prisotnost zelo koristna in cenjena, saj nudijo poleg informacij o čakalni dobi tudi pomoč glede morebitnih potrebščin, poskrbijo tudi za napajanje mobitela ali tabličnega računalnika. Pomočnice zelo cenijo tudi sorodniki oz. spremljevalci pacientov, ki so navadno še bolj v skrbeh.
Pomočnice na urgentnem oddelku in reorganizacijo dela so predstavili včeraj popoldne v prostorih bolnišnice izredni komisar Nicola Delli Quadri, znanstvena direktorica Lucia Pelusi, psihologa Paolo Fusari in Michela Mot-tica ter direktor urgentnega oddelka Walter Zalukar ob udeležbi deželne od-bornice za zdravstvo Marie Sandre Telesca. Rezultat reorganizacije dela je predstavil Zalukar. Ta je povedal, da je bil namen še zlasti zmanjšati čakalno dobo za zeleno in belo oznako ter število nepotrebnih hospitalizacij. Delo ni bilo lahko, saj se je medtem število ljudi, ki se obračajo v povprečju na urgentni oddelek, povečalo. V prvih treh mesecih lani so na primer sprejeli več kot 16 tisoč ljudi, v istem obdobju letos več kot 18 tisoč ljudi. Zgovoren pa je podatek, da je bila urgenca zgrajena za sprejemanje povprečno 40-50 oseb dnevno, medtem ko jih vsak dan sprejemajo približno 150-180. Na urgenci so poleg omenjenih novosti uvedli tudi t.i. kratke poti, tj. da pacienta po vstopni tria-ži napotijo neposredno na specialistično obravnavo k specialistu in se torej preskoči prvi zdravniški pregled (teh primerov je bilo 7 tisoč v enem letu). Po uvedbi pomočnic na urgentnem oddelku (te so izbrali v okviru notranje selekcije) so ne nazadnje izvedli tudi raziskavo med pacienti s pomočjo 500 vprašalnikov in 40 intervjujev (večinoma s pacienti, a tudi s sorodniki). Iz raziskave je izšlo, da je služba zelo cenjena in da je to bila »prijetna novost«, ki med drugim tudi krati čas.
Deželna odbornica Maria Sandra Telesca se je laskavo izrekla glede na ur-genci opravljenega dela, ki ga je v bistvu sama naročila. Kot je povedala, je »lepo videti, da ste me poslušali, ko sem pred enim letom povedala, da so ur-gentni oddelki med najbolj kritičnimi problemi v deželi FJK«. Vodstvo bolnišnice je opravilo odlično delo, je dejala: dokazalo se je, da so pomočnice potrebne, saj je primerno sprejemanje pacientov temeljnega pomena. Poleg tega se je zmanjšala čakalna doba (še zlasti glede primerov z zeleno oznako), zmanjšalo se je tudi število nepotrebnih ho-spitalizacij. Skratka, vodstvo bolnišnice se je izkazalo iz več vidikov in to tako glede organizacijskih sposobnosti kot glede inovacije, je ocenila deželna od-bornica Telesca.
Aljoša Gašperlin
trst - Izredno zanimanje za predavanje v gledališču Verdi
Cepljenje in avtizem
Čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Italiji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo, bi lahko že manjše število necepljenih ljudi povzročilo njihovo vrnitev, kot se v zadnjih letih dogaja v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo z velikim številom zbolelih za ošpicami in njihovimi hudimi posledicami. O tem, zakaj je cepljenje še vedno aktualno in kako malo je potrebno, da postanemo ponovno izpostavljeni boleznim, za katere že desetletja nismo slišali, je tekla beseda na včerajšnjem prvem srečanju iz cikla Znanost & mesto, ki ga že tretje leto pripravlja Mednarodni center za genski inženiring in biotehnologijo ICGEB. Predavanje je potekalo v nabito polni mali dvorani gledališča Verdi, o aktualnosti teme in zanimivem formatu znanstvenega srečanja pa priča tudi dejstvo, da je še enkrat toliko obiskovalcev, kolikor jih je bilo v dvorani (250), ostalo pred vrati.
Televizijski format predavanja z video in zvočnimi posnetki je vodil prof. Mauro Giacca z inštituta ICGEB, ki je gostil direktorja pediatričnega oddelka bolnišnice Burlo Garofolo Alessandra Venturo, tržaškega zdravnika Marzia Babilleja, ki vodi Unicefove misije v Iraku, in mednarodnega strokovnjaka za nalezljive bolezni Pier Luigija Lopalca. Gostje so enoglasno zagotovili, da so vse polemike o cepljenju odveč, saj to vsako leto pomaga rešiti tri milijone življenj po vsem svetu, po zaslugi celovite tovrstne zaščite pa so, kot so povedali, popolnoma izkoreninili črne koze, kmalu naj bi tudi otroško paralizo. Predavatelji so bili kritični do nepoučenih ljudi, ki so postali skeptiki znanstvenih argumentov. Izpostavili so nedavne burne javne razprave v zvezi s teorijo o povezavi med cepljenjem in avtizmom. Kot smo slišali, je Andrew Wakefield pred leti objavil študijo, v kateri je trdil, da obstaja povezava med cepljenjem in avtizmom, a so to povezavo ovrgle številne od farmacevtske industrije neodvisne študije. Profesor Giac-ca je ob tem dejal, da takšne študije lahko povzročijo dolgotrajno škodo javnemu zdravju, saj lahko poženejo starše v paniko, delež cepljenih otrok pa začne upadati. Cepiva po mnenju strokovnjakov delujejo na družbeni ravni, ne samo na indivi-
Nastopili so Marzio Babille, Alessandro Ventura in
Pier Luigi Lopalco
FOTODAMJ@N
dualni, zato je sebično ogrožati druge zaradi neosnovanega kljubovanja.
Večer se je končal z debato, ki pa presenetljivo ni bila polemična in na
podlagi katere lahko domnevamo, da je bilo med občinstvom malo nasprotnikov cepljenja.
Soneta Čoralič
TRST - Študija
»V bolnici Burlo Garofolo ni radioaktivnosti«
Uslužbenci otroške bolnišnice Burlo Garofolo niso bili v preteklosti in niso niti danes podvrženi radioaktivnemu sevanju v večji meri, kot to lahko velja za krajane. Ravno tako ni dokazov, da naj bi kdaj prišlo v Bur-lu do sevanja, ki bi lahko povzročilo pri uslužbencih rakasta obolenja. To so izsledki študije, ki se je začela maja lani na zahtevo nekaterih zaposlenih v Burlu. Raziskavo je naročila deželna uprava, rezultate pa so predstavili včeraj na srečanju z uslužbenci pediatrične bolnišnice.
trst - Jutri bo potekala pobuda No Cicca Day
V boj proti ogorkom
Pobudo so včeraj predstavili na tržaškem županstvu - V trafikah bodo strankam podarili žepne pepelnike in zgibanke
Občina Trst je, skupaj s podjetjem AcegasApsAmga, Italijansko zvezo trafi-karjev ter združenji Confcommercio in As-sotabaccai-Confesercenti, sklenila iti v boj proti cigaretnim ogorkom s pobudo, ki bo jutri potekala pod naslovom No Cic-ca Day, ki so jo včeraj predstavili na županstvu.
Vsako leto se odvrže več kot dvesto milijonov cigaretnih ogorkov, kar negativno vpliva na okolje, saj »čike«, kot jim pravimo po domače, kazijo urbani videz, zaradi majhnosti pa nastanejo težave pri njihovem odstranjevanju, so povedali tržaški župan Roberto Cosolini, generalni direktor podjetja AcegasApsAmga in predstavniki stanovskih združenj. Predvsem pa ogorki onesnažujejo, saj potem ko jih kadilci odvržejo, v njih ostaja del okoli štiri tisoč škodljivih in strupenih snovi, ki jih kajenje posamezne cigarete spušča v zrak. Med temi so nikotin, benzen, strupeni plini kot npr. amoniak in cianovodikova kislina, radioaktivne snovi kot polonij 210, celulozni acetat in plastika, ki sestavlja cigaretni filter. Odvrženi ogorki ogrožajo tu-
Odvrženi cigaretni ogorki ogrožajo okolje
FOTODAMJ@N
di morski ekosistem, saj po podatkih Združenih narodov predstavljajo kar 40 odstotkov vseh odpadkov, odvrženih v Sredozemsko morje in vsako leto povzročijo smrt milijonov morskih živali.
Od tod pobuda No Cicca Day, katere cilj je omejiti oz. odpraviti puščanje ogorkov v okolju ter spodbujati odgovor-
no ravnanje. V tem smislu bodo jutri v vseh tržaških trafikah, ki so članice Italijanske zveze trafikarjev ter združenj Confcom-mercio in Assotabaccai-Confesercenti, vsem tistim, ki bodo prišli kupit vsaj en paket cigaret, podarili žepni pepelnik (le-teh bo 23.000) in informativno zgibanko. Vsak kupec bo dobil en sam pepelnik.
/
Primorski
TRŽAŠKA
Četrtek, 7. aprila 2016
5
nabrežina - Sprehod po gradbišču s pokrajinskimi upravitelji
»
»Junija se bomo peljali po železniškem nadvozu«
Od nabrežinskega železniškega prehoda se bomo dokončno poslovili junija: do takrat bo namreč končno nared nadvoz, ki so ga začeli graditi decembra 2014. »Pred slovesom (z oktobrom bodo dokončno ukinili pokrajinske uprave, op.nov.) smo se želeli primerno oddolžili prebivalcem zahodnega Krasa in uresničili težko pričakovani nabrežinski nadvoz, katerega idejni načrt sega že v čase pred prvo svetovno vojno, kot smo izvedeli,« je ponosno povedal pokrajinski odbornik za infrastrukturo in prevoze Vit-torio Zollia, ki je s predsednico pokrajinske uprave Mario Tereso Bassa Poro-pat včeraj dopoldne sprejel novinarje na novem nadvozu nad železnico.
Med sprehodom po gradbišču, kjer so se medtem vneto nadaljevala dela, je Zollia potožil, da se pogovori o ukinitvi železniškega prehoda z družbo RFI, ki upravlja železniški promet, vlečejo že od osemdesetih let. V devetdesetih letih je naposled zakon končno predvidel ukinitev nezavarovanih železniških prehodov, vendar se nič ni ukrepalo: besede, obljube, zlasti zavlačevanje, konkretnih korakov pa doslej ni bilo, je povedal odbornik. Po dvajsetih letih se zakon torej končno izvaja ...
Pokrajinska inženirja Paolo Stolfo in vodja del Giulio Ossich sta novinarjem pojasnila stanje na gradbišču: prihodnji teden bodo poskrbeli za presojo statične stabilnosti premostitvenega objekta, nato pa bo treba urediti vozišče -asfaltirali ga bodo in uredili pločnika oz. kolesarsko stezo ob njem ter postavili potrebne obcestne ograje (betonske nad železnico oz. lesene z dodatkom korten jekla drugod). Staro cesto bodo ohranili in postala bo brezizhodna, saj bo vodila le do hiš oz. do plastične steze ali teniških igrišč. Na cesti, ki pelje iz Šempolaja proti Nabrežini, bodo pred nadvozom na desni strani vozišča uredili prostor za parkiranje avtomobilov, po nadvozu pa bodo poskrbeli za ureditev pločnika vse do križišča. Seveda pa bodo novo cesto opremili z inovativno osvetljavo z led-tehnologijo.
Od začetka del je na gradbišču 1015 delavcev podjetja Krea costruzioni iz Perugie, ki bo v 18 mesecih dejansko uresničilo 500 metrov nove ceste. Oktobra lani so zaključili orjaška oporna zidova prekrita s kraškim kamnom (kot je zahtevalo spomeniško varstvo), nato so montirali še vzdolžne nosilce za most nad traso železnice (27 metrov) oz. nad obstoječo cesto (14 metrov) in konstrukci-
jo seveda zaključili z betonažo plošče.
Odbornik Zollia je spomnil tudi na vrednost del - za skupno 4,9 milijona evrov. Finančni viri so različni, in sicer Dežela Furlanija-Julijska krajina je leta 2009 nakazala 2 milijona evrov, italijanske železnice - družba Rete Ferrroviaria Italiana leta 2011 500 tisoč evrov, istega leta pa je tržaška pokrajina dodala še preostalih 2 milijona 400 tisoč evrov. Dodal je, da gre za pridobitev tudi na mednarodni ravni, saj bo nova prometnica povezala slovenski in italijanski Kras ter uredila pot do morja.
Mimo je medtem pripeljal vlak in pred zapornico se je zbralo nekaj avtomobilov. Zamudno čakanje bo čez dva meseca samo spomin ...
Sara Sternad
Pokrajinska inženirja sta predstavila stanje del na gradbišču, kjer bodo prihodnji teden preverjali statiko, nato pa štartali z asfaltiranjem
FOTODAMJ@N
ankaran - V torek zvečer blizu meje pri Lazaretu
Umrl motorist iz Milj
Po navedbah koprske policije je bil 66-letnik edini udeleženec v nesreči - V jarek morda zaradi zdravstvene težave
V torek zvečer je v prometni nesreči na Jadranski cesti v Ankaranu izgubil življenje 66-letni italijanski državljan. Po navedbah koprske policijske uprave je imel moški stalno bivališče v Miljah. Policisti, ki so klic prejeli ob 21.24, so na kraju ugotovili, da je bil v nesreči udeležen samo voznik motornega kolesa, ki je zapeljal s ceste v jarek. Zaradi hudih poškodb je na kraju umrl.
66-letni voznik se je v torek zvečer s svojim motornim kolesom znamke Aprilia pripeljal čez mejo pri
Lazaretu, po nekaj ovinkih pa nenadoma padel in končal v obcestnem jarku, kjer je podlegel težkim poškodbam. Zgodilo se je med tamkajšnjim avtokampom in mladinskim zdraviliščem Debeli rtič. Na koprski policijski upravi so včeraj potrdili, da je bil voznik doma iz Milj ter omenili sum, da je moški morda izgubil nadzor nad motorjem zaradi zdravstvene težave.
To je letos peta smrtna žrtev v prometu na območju Policijske uprave Koper in hkrati prvi umrli motorist v letošnjem letu. (af)
Menis (G5Z): Pri energiji prihraniti milijon evrov
Z energetskim varčevanjem bi lahko v Trstu prihranili milijon evrov vsako leto. To je mnenje županskega kandidata Gibanja 5 zvezd Paola Menisa, ki je razložil, da je v Trstu poraba električne energije petkrat večja od proizvodnje. To razliko je treba po njegovem mnenju zmanjšati, to pa bo mogoče doseči po eni strani z energetskim varčevanjem, po drugi pa s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije. Občinska uprava ima pri tem pomembno vlogo in lahko krepko zmanjša porabo električne energije, ugotavlja Menis, še zlasti glede na dejstvo, da gre 47 odstotkov te energije v javno razsvetljavo.
Pojasnilo karabinjerjev glede Napoleonske ceste
Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je v zvezi s smrtjo Marte Gherlani, katere truplo so našli v breznu ob Napoleonski cesti, pojasnilo, da je v tiskovnem sporočilu prišlo do netočnosti. Gospa se je oddaljila od doma 22. decembra lani, sorodniki pa so izginotje prijavili 23. decembra in ne 25. decembra, kot so prvotno sporočili.
trst - Za Rasmana
Zahtevajo 7 milijonov
Svojci pokojnega Riccarda Rasmana se ne nameravajo zadovoljiti z milijonom evrov odškodnine, kolikor so jim pred časom do-sodili na prvostopenjskem procesu: zahtevajo namreč še dodatnih sedem milijonov. Na tržaškem pri-zivnem sodišču se je včeraj začel drugostopenjski proces o Rasma-novi smrti, do katere je prišlo leta 2006 po vlomu policistov v njegovo stanovanje.
Odvetnika Claudio Difilippi in Giovanni Di Lullo sta včeraj v imenu družine Rasman zaradi povzročene smrti zahtevala odškodnino v višini sedem milijonov evrov, novo ekspertizo in pa tudi zaslišanje treh prič (dveh sosed in moškega, s katerim se je svoj čas pogovorila TV oddaja Le Iene), ki niso nastopile na prvostopenjskem procesu. Difilippi je izjavil, da Ra-sman ni bil navaden občan, temveč nemočna oseba s posebnimi potrebami. »To je kot da bi ubili otroka,« je zatrdil. Razložil je, da je že prejeti milijon evrov zadeval trpljenje sorodnikov, medtem ko naj bi s sedmimi milijoni poravnali škodo zaradi trpljenja same žrtve.
trst - Varnostniki so ju izročili karabinjerjem
Pri Coinu zalotili tatici Blago za senzorje »nevidno«
Karabinjerji iz Ul. Hermet so v torek popoldne zalotili dvojico tatic v veleblagovnici Coin na Korzu Italia, ki je pogosto prizorišče tatvin. Gre za romunski državljanki, in sicer za 54-let-no M.M. in 29-letno M.L.M. Dolžijo ju tatvine v oteževalnih okoliščinah.
Karabinjerje so poklicali varnostniki, ki so jih obvestili, da sta osumljenki poskusili ukrasti nekaj dražjih usnjenih izdelkov. Skrili sta jih v večji torbi, v katerih so bile folije, s katerimi tatovi skrivajo plen pred senzorji in tako preprečujejo vklop alarmnega sistema. Varnostniki pa so ju pri izhodu vseeno zasačili in ju zadržali do prihoda karabinjerjev. Ženski sta zdaj v hišnem priporu.
sv. jakob - V Ulici Molino a Vento
Po hitri vožnji pristal s kolesoma navzgor
Neobičajen epilog hitre vožnje po Ulici Molino a Vento
FOTODAMJ@N
Voznik večjega skuterja se je včeraj poškodoval, potem ko je med prehitro vožnjo po Ul. Molino a Vento navkreber izgubil nadzor in se znašel na tleh. Sku-ter pa je pri zabojnikih ob Ul. Rivalto pristal s kolesoma navzgor. Na prizorišču so bili lokalni policisti in služba 118, ki je ponesrečencu nudila prvo pomoč.
6
Četrtek, 7. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
trst - Poročilo inštituta za mednarodno politiko
Bruni: Vprašljiv obstanek Evrope
Odnosi med Nemčijo in Francijo, ki predstavljata jedro unije, so vse prej kot idealni
Pred dnevi so v prostorih poslovne šole Mib predstavili letošnje poročilo italijanskega inštituta za mednarodno politiko ISPI, ki jemlje v pretres glavne dogodke in gospodarske trende iz minulega leta. Sintezo poročila je predstavil ekonomist Franco Bruni, član ISPI-ja in predavatelj iz mednarodne in monetarne ekonomije na milanski univerzi Bocco-ni. Predavanja so se udeležili študentje poslovne šole Mib in nekateri politični predstavniki, prisoten pa je bil tudi dekan Mib-a, profesor Vladimir Nanut.
Profesor Bruni je že v uvodu izpostavil, da je bilo leto 2015 natrpano s pomembnimi dogodki, ki so imeli močan učinek na globalno gospodarstvo oziroma na mednarodno politiko. Eno od glavnih vprašanj, ki so si jih postavili izvedenci lani, se nanaša na obstanek Evrope. Evropska unija je namreč tako lani kot v minulih letih zabeležila vrsto problemov, med katerimi velja omeniti visok gospodarski razkorak med posameznimi članicami, ki tvorijo unijo. Na primer težave, s katerimi se spopada Grčija in ki ostajajo brez rešitve, so po mnenju Brunija v dokaz, da politika Ev-
trst - V Mieli
Mladi spoznavali taboriščno glasbo in tegobe
Tržaška občina je tudi letos dijake tržaških šol povabila v gledališče Miela, kjer
jim je v okviru projekta Promemoria
Auschwitz postregla s konferenco-kon-certom. Protagonistka je bila taboriščna oz. »degenerirana« glasba, ki so jo skladatelji pisali konfinirani v getih oz. zaprti v taboriščih, glasba, ki je režim ni odobraval. Na platnu so zavrteli dokumentarec Terezin: ie-ri e oggi, na klarinetu in klavirju sta nastopila Davide Casali in Daniela Massarani.
trst - Žalostna novica
Franco Bruni
ropske unije ni enotna glede strategij za premoščanje krize.
Iz poročila ISPI-ja izhaja, da je na mednarodni ravni lani pozitivno izstopala Putinova Rusija, saj je dokazala, da je v sklopu mednarodne politike še vedno zelo vplivna. Očitna je tudi vse večja teža nekaterih azijskih držav - predvsem Kitajske - pri pogajanjih in oblikovanju
mednarodnih gospodarskih politik. Obratno pa so Združene države lani imele sorazmerno manjšo vlogo v sklopu mednarodnih odločitev, »kot če bi trenutno mirovale« in pozorno opazovale, kaj se po svetu dogaja. Zal je Evropska unija tudi na tem področju zabeležila vrsto težav, začenjši z vse prej kot idealnimi odnosi med Nemčijo in Francijo, ki po oceni Franca Brunija nista pokazali dovoljšnje mere sodelovanja za zaščito skupnih evropskih interesov.
Kot je omenil profesor Bruni med posegom, eden od najbolj kočljivih izzivov, s katerim se spopada Evropa, je terorizem. Po njegovem mnenju je ta problem vse bolj pomemben tudi za Italijo zaradi vse večjega vpliva, ki ga ima Islamska država v Libiji in drugod. Zaradi tega bo na področju boja proti terorizmu sodelovanje Italije z ostalimi evropskimi partnerji izredno pomembno tudi v prihodnjih mesecih. Nasplošno pa bo boljše sodelovanje med državami na mednarodni ravni še kako koristno za pre-moščanje gospodarske krize in razno-raznih socialnih problemov.
Mitja Stefancic
Nastopila sta Davide Casali in Daniela Massarani
trst - Jutri ob 20.30
V gledališču Bobbio
neobičajen dan
Odšel je Fabio Amodeo, novinar in svetovljan
Po dolgi in mučni bolezni je umrl Fabio Amodeo, novinar, fotograf in kulturni delavec. Svojo novinarsko pot je Amodeo (rojen je bil v Trstu leta 1945) začel pri reviji Photo Italia, nato se je zaposlil na Piccolu, kjer je bil eden najtesnejših sodelavcev tedanjega odgovornega urednika Luciana Ceschia in podpornik-izvajalec njegove odprte novinarske usmeritve. Ko je bil Ceschia imenovan za direktorja bocenskega Alto Adige, je Amodeo šel z njim na Južno Tirolsko, kjer je ostal do leta 1989. Vrnil se je v Trst, kjer je bil med ustanovitelji novih dnevnikov TriesteOggi in Cronaca del Nord Est. Šlo je za neuspela poskusa konkurence Piccolu, dejansko za pogumni pobudi, pri katerih se je Amodeo izkazal kot odličen mentor mladih novinarjev.
Po izkušnjah na časopisih, ki sta imela kratko življenje, se je Amodeo posvetil založništvu (urednik založbe Lint), zlasti pa fotografiji, ki je bila njegova velika ljubezen. Zgodovino fotografije je poučeval na univerzah v Trstu in v Milanu, bil je urednik revij View on Photography in Juliet. Uredil je številne fotografske knjige in razstave, bil je med
ustanovitelji kulturne zadruge Bona-wentura, ki upravlja gledališče Miela, imel je vodilne in odgovorne zadolžitve v novinarskem sindikatu in v krajevnem Novinarskem krožku.
Amodeo je bil svetovljan in razgledana osebnost, ki je svojo radovednost, kulturno širino in človeško občutljivost znal odlično spojiti z novinarstvom. Imel je veliko prijateljev med Slovenci, med katerimi pušča veliko praznino.
Sandor Tence
trst - Taglia Corti v gledališču Miela
Najboljši kratkometražci in glasbeni videospoti
Včeraj danes
Ramazzotti, Miconijeva in Cornacchione
Na oder gledališča Orazio Bobbio bodo jutri ob 20.30 premierno stopili protagonisti komedije Ieri e un altro giorno! Silvaina Meyniaca in Jea-na Francoisa Crosa, se pravi Gianlu-ca Ramazzotti, Antonio Cornacchione in Milena Miconi. Gledalcem bodo postregli z neobičajnim dnevom, v katerem nič ne gre tako, kot bi moralo oziroma se dogodki ponavljajo skozi ves dan, tega pa se zaveda samo hladnokrvni odvetnik.
Komedija bo na sporedu vse do ponedeljka, 11. aprila (vsak dan ob 20.30, ob nedeljah pa ob 16.30). Vstopnice so na voljo pri blagajni gledališča (040/390613) oz. v TicketPo-intu na Korzu 6/C.
Zgodbe mladih partizanov v Ubiku
V knjigarni Ubik bo jutri ob 18. uri zadnje srečanje posvečeno zgodovini, ki jih prireja Deželni zavod za zgodovino odporniškega gibanja IRSML. Predstavili bodo esej Eravamo come voi - Storie di ra-gazzi che scelsero di resistere Marca Rovellija, ki pripoveduje o mladih partizanih in njihovih pogumnih življenjskih izbirah.
Danes, ČETRTEK, 7. aprila 2016
DARKO
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.08 - Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 19.50.
Jutri, PETEK, 8. aprila 2016
ALBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje C, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, vlaga 96-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo v šolskih prostorih v ponedeljek, 11. aprila, ob 17.30 predavanje prof. Alenke Rebula z naslovom »Kako lahko starši pomagajo otroku do uspehov oz. kako premagovati težave v življenju«. Istega dne, od 18.30 do 19.30 bo popoldanska govorilna ura za vse razrede.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vljudno vabi starše na predavanje »Moč in smisel mladostništva« (Nove poti v odnosih med starši in otroki), ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 17.00 v prostorih osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah. Predavala bo psih. dr. Maja Sedmak. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah).
S Izleti
SPDT vabi v nedeljo, 10. aprila, na pohod od Cola do izvira Hublja. Predvidene so štiri ure in pol/pet ur nezahtevne hoje. Prevoz do izhodišča z osebnimi sredstvi. Zbirališče ob 7.00 pri spomeniku v Križu. Info na tel. št. 040-413025.
SPDT in Planinska odseka ŠD Sloga - ŠK Devin vabijo v nedeljo, 17. aprila, na srečanje »Prijateljstvo brez meje 2016«, ki ga pripravlja Planinska skupina Bazovica iz Reke. Do zbirnega mesta, lovske koče Li-sac (med Klano in vasico Lisac), se bodo tržaški pohodniki pripeljali z avtobusom. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta, Trg Oberdan, oziroma ob 7.45 iz Bazovice. Prijave sprejemamo do sobote, 9. aprila, na tel. št. 040-413025 (Marinka).
KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, vabita v soboto, 23. aprila, na enodnevno srečanje v spoznavanju krajevnih in kulturnih karakteristik Benečije. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072 in v Zgoniku pri Madaleni, tel. 040-229123.
S Poslovni oglasi
Zvečer bodo razglasili zmagovalce natečaja
FOTODAMJ@N
Radio tržaških študentov - RadioInCorso v sodelovanju z Občino Trst in Deželo FJK že sedmo leto zapored prireja mednarodni natečaj kratkometražnih filmov in glasbenih videospotov Taglia Corti za mlade pod 35. letom.
V gledališču Miela bo danes popoldne na sporedu še zaključni dogodek natečaja: ob 16. uri bodo predvajali dokumentarce, uro pozneje pa še dela v sekciji Fuori corso; ob 20.15 si bodo udeleženci lahko ogledali dvajset nagrajenih finalistov - mladih režiserjev iz vse Evrope (zlasti Poljske, Francije, Avstrije, Nemčije, Španije, Turčije in Nizozemske), ki bodo prisotni v dvorani. Sledilo bo nagrajevanje najboljšega (600 evrov za kratkometražne filme in 400 evrov za glasbene videospote). Večer bosta vodila Enrico Matzeu in Marta Zannoner, za smeh in dobro voljo pa bosta poskrbela še glasbenika Cecco e Cipo, toskanska kantavtorja, ki sta leta 2014 nastopila v oddaji X Factor.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
išče bibliotekarja/ko za določen čas na glavnem sedežu v Trstu. Razpis z opisom delovnega mesta in pogoji za prijavo je dosegljiv na spletni strani www.knjiznica.it.
0 Mali oglasi
ODDAMO svetlo, delno opremljeno, trisobno stanovanje (70 kv.m.) z balkonom in pogledom na morje na Furlanski cesti (Barkovlje). Zunanje parkirišče pred stavbo. Tel. 340-8633712.
POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. 339-8201250.
SCOOTER trikolesnik piaggio MP3 250ie črne barve, letnik 2006, prevoženih 24.000 km, servisiran, prodam. Tel. 331-3901302 ali 040-291479.
/
Primorski
TRŽAŠKA
Četrtek, 7. aprila 2016
l
H Čestitke
Dragi IVAN, vse najboljše za tvoj 50. rojstni dan! Bodi z ljubeznijo obdan, mnogo sreče, zdravja in lepih dni ti želijo mama, Martina, Giuseppe, Emma, Giada in Simone.
Dragi IVAN, tudi zate prišel je dan, ko na vrata potrkal je Abraham. Vse najboljše ti iz srca želi vsa žlah-ta iz Doberdoba.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 4. do nedelje, 10. aprila 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. delTOro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Ul. Costalunga 318/A -040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A -040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto
(tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costalunga 318/A
-	040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A
-	040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.0016.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Ul. Revoltella 41 - 040 941048.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00).
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
U Kino
nu: Zora pravice 3D«; 18.20 »Hitri in drzni 7«; 17.10 »Kung Fu Panda 3«; 16.15 »Kung Fu Panda 3 3D«; 19.20, 21.20 »London je padel«; 18.30, 20.30 »Moja obilna grška poroka 2«; 15.40, 17.30 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 15.30 »Spectre«; 21.10 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 16.30, 18.15, 19.10, 20.00 »Šefica«.
NAZIONALE - 18.30, 21.30 »Batman v Superman«; 16.40, 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 16.15, 21.15 »Race - Il colore della vittoria«; 18.30, 20.00 »Un bacio«; 21.20 »Perfetti sconosciuti«; 16.30, 19.30, 21.45 »Veloce come il vento«; 17.40, 20.20, 22.10 »Victor Frankenstein«; 16.15, 18.30, 20.00 »Grimsby - Attenti a quell'altro«; 16.40 »Heidi«; 22.00 »On Air - Storia di un successo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 17.00, 20.35, 21.30 »Batman v Superman«; 16.35, 18.35 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Grimsby - Attenti a quell'altro«; 16.40 »Heidi«; 16.30, 17.30, 19.00, 21.30 »Biancaneve, il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 19.00, 21.40 »Race - Il colore della vittoria«; 16.40, 19.10, 21.40 »Veloce come il vento«; 19.50, 22.05 »Victor Frankenstein«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Biancaneve, il cacciato-re e la regina di ghiaccio«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.20 »Victor Frankenstein«; Dvorana 3: 17.50 »La comu-ne«; 19.45, 22.10 »Race - Il colore del-la vittoria«; Dvorana 4: 18.00 »Un ba-cio«; 20.00, 22.15 »Veloce come il vento«; Dvorana 5: 18.00, 19.50 »Il condominio dei cuori infranti«; 21.40 »Un bacio«.
□ Obvestila
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Biancaneve, il cacciatore e la regina di ghiaccio«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La co-mune«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »La canzone perduta«; 18.00 »Peggy Guggenheim Art Addict«; 20.00 »Wax -We are the X«; 21.45 »Anna La Nera«.
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il condominio dei cuori infranti«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 20.00 »Il mio grosso grasso matrimonio greco 2«; 18.00, 21.45 »Ave, Cesare!«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.00, 22.00 »Mister Chocolat«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.15, 22.00 »Una notte con la regina«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.50, 21.10 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 20.15 »Batman proti Superma-
RAJONSKI SVET za zahodni Kras prireja javno srečanje »Predstavitev načrta nove kanalizacije v Križu« s funkcionarji AcegasApsAmga v bivšem Ljudskem domu v Križu danes, 7. aprila, ob 19. uri.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja danes, 7. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča predavanje Katje Kjuder, ki nam bo v sliki in besedi odprla svet v »Kurdistan in naokrog«. Vabljeni.
SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin -Nabrežina - Križ Onlus, v sodelovanju z združenjem Cuore Amico iz Milj in z rajonskim svetom za Zahodni Kras, prireja Dan srca v soboto, 9. aprila, od 8. do 12. ure na sedežu rajonskega sveta, Prosek 159, z brezplačno analizo krvi in s takojšnjim odgovorom in kontrolo krvnega pritiska. Obvezna je prijava na tel. 040-299616 (9.00-11.00) danes, 7. aprila.
A.S.C. - S.K.D. OPLA vabi na informativni sestanek glede ustvarjalnih tečajev v petek, 8. in v soboto, 9. aprila, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure na sedežu srenje Boljunec (torkla na Jami). Info na tel.: 335-6893414, 328-8046579.
OBČINA ZGONIK je razpisala javno dražbo za najem občinskega stanovanja v Zgoniku št. 24 - 1. nadstropje fizičnim osebam za dobo 4 let, z možnostjo podaljšanja še za 4 leta. Rok za predložitev ponudb na občinsko vložišče zapade ob 12. uri dne 8. aprila. Izvod dražbenega razpisa je objavljen na www.comune.sgonico.ts.it. Info na tel.: 040-229101 (občinsko tajništvo Občine).
OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v društvenih prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu, Salež 66.
SKD VESNA prireja v soboto, 9. aprila, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu praznik včlanjevanja. Ob pogostitvi bo prireditev popestril DJ RedHead.
KRD DOM BRIŠČIKI sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 10. aprila, ob 14.00 (Briščiki 77).
SK DEVIN vabi na 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, ki bo potekal v nedeljo, 10. aprila, iz Praprota v Repen.
Zbirališče in odhod med 8.30 in 10.00 pred avtobusno postajo v Praprotu. Po pribl. 4 urah hoje je, ob kosilu in nagrajevanju v Repnu, poskrbljeno za povratni prevoz do Praprota.
KRU.T, v sklopu delavnice »Naravna zelišča v našem vsakdanu«, vabi v ponedeljek, 11. aprila, na sprehod po kraški poti v spoznavanju naravnih zelišč pod mentorstvom zeliščark Christel Garassich in Nawal Tahe. Zbirno mesto na Trgu Oberdan ob 8.30 ali pri Ferlugih na parkirišču pod radijskimi antenami ob 9. uri. Dodatne info in obvezna predhodna prijava na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v torek, 12. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani Mirka Špa-capana na sedežu na Padričah, v znamenju 90-letnice Zveze upravičenih posestnikov ustanovljene 12.4.1926.
SKD VALENTIN VODNIK - MAJENCA vabi vse domače likovnike in umetnike na informativni sestanek, ki bo v torek, 12. aprila, ob 18. uri v društvenih prostorih. Tel. št.: 3395963683.
SKD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 12. aprila, v društveni dvorani ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Kdor tega še ni storil, bo lahko poravnal članarino za l. 2016.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 12. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež, Ul. Mazzini 46 v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo v sredo, 13. aprila, zaprta.
PODROČNI SVET pastoralnega središča vabi na srečanje s prof. Tomažem Simčičem na temo »Italijansko katolištvo v iskanju novega humanizma«, v sredo, 13. aprila, ob 19.30 v domu v Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu.
JUS PROSEK vabi člane na občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prostorih Kulturnega doma na Pro-seku.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi članice, člane in prijatelje na »Redni letni občni zbor z volitvami«, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Glasbeni točki MoPZ Rdeča zvezda-Lacrima in MePZ Rdeča zvezda. Družabnost in pogostitev ob zaključku. Po uradnem delu bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto.
SPDT vabi v četrtek, 14. aprila, ob 20.30, v dvorano Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6, na predavanje: »Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom«. Gostja večera bo agronomka Magda Štur-man.
KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v Deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpolnjen obrazec, ki so ga v mesecu februarju letos prejeli s strani Podjetja za zdravstvene usluge (ASS) v zvezi z »obveznim štetjem prašičjih podjetji«. Info v uradih KZ in na pristojnih uradih Zdravstvenega podjetja.
SDGZ obvešča, da 30. aprila zapade rok za prijavo posebnih in nevarnih odpadkov, ki so jih podjetja povzročila, prevažala ali odstranila v letu 2015. Za pripravo prijave je na razpolago naša tehnična služba. Kdor ne bo prejel poziva na sestanek se lahko javi tajništvu na 040-6724828, info@sdgz.it najkasneje do 15. aprila, za določitev termina za predstavitev prijave. V primeru, da prijave ne predstavite so predvidene visoke globe, tudi do 15.500 evrov.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Praznik pokušnje domačega vina, kruha in ekstra deviškega olivnega olja. Vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, sprejema društvo v
ponedeljek, 11. in torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure (2 steklenici za vsak vzorec belega in rdečega vina in 1 dl olja). Trije prvouvrščeni za vina bodo prejeli diplomo in pokal, za olja pa kolajne. Vsi prisotni bodo nagradili s po-kušnjo in kolajnami prve štiri uvrščene za belo in rdeče vino. Za info: tel. št.: 349-4599458 ali 040-415797.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 24. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Zupance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30.
TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, vsak torek od 19.00 do 20.00. Info: 347-2429556 v večernih urah.
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
15 Prireditve
NŠK priredi odprtje razstave Benjamina Becija »Prijemi«. Odprtje bo danes, 7. aprila, ob 18. uri v čitalnici v Ul. S. Francesco 20. Predstavila ga bo Sanja Mikac. Vabljeni!
SLORI in Slovensko kulturno središče Planika vabita na predstavitev monografij Ljudska religioznost v Kanalski dolini O umiti in v prt zaviti lobanji (2014) in La religiosité popolare in Val Canale il teschio lavato e avvolto nel panno (2015), ki bo danes, 7. aprila, ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču, Trg Oberdan 7 v Trstu.
JUS BANI vabi na otvoritev razstave »Smo nar'dili stezice k'so včasih bile«, ki bo v petek, 8. aprila, ob 20.00 v društvenih prostorih pri Banih. Ze drugič se bomo srečali s prebivalci naše sosednje vasi Orleka prav kot v starih časih. Razstavlja K.D. Dotik-Hrpelje. Večer bodo popestrili: Erik Birsa s flavto in U.P.Z. Dotik s pesmijo. Razstava bo na ogled v soboto, 9., in soboto, 16. aprila, ter nedeljo, 10., in nedeljo, 17. aprila, med 16.00 in 19.00.
KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v kulturni dom na Col, na pevski večer Pesem prijateljstva. Sodelujejo: Zpz Sanje - N. Gorica, M. oktet Lipa - Trebnje in Mopz Vasilij Mirk - Prosek Kontovel.
SKD SLOVENEC vabi v soboto, 9. aprila, ob 19.00 v Srenjsko hišo v Boršt na Zgodbarski večer s pripovedovanjem in prikazovanjem raznih zgodb. Sodelujeta Studijski krožek Zgodbarni-ca iz Kozine in glasbena skupina Brustolin iz Harij.
ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: Nonet Primorsko - Mač-kolje, DVS Primorsko - Mačkolje in ZVS Barkovlje v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Jožef Češ-čut v Sovodnjah; MoPZ Vesna - Križ v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v OŠ v Cerknem; Fantje pod latnikom - Bo-ljunec in MoPZ Fran Venturini -Domjo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu Prosek - Konto-vel na Proseku.
ŽUPNIJSKA DVORANA V NABREŽI-NI prireja razstavo pirhov iz vsega sveta (več kot 1000 pirhov) do 10. aprila. Razstavljata tudi Nivea Mislej (Barkovlje) - Bakrene reliefne slike in Daniela Turk (Barkovlje) - Mozaik in ikone. Urnik: ob sobotah od 16.00 do 19.00, ob praznikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, Ul. Cordaroli 29 (Rojan), vabi v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na otroško prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroške vrtce in osnovne šole na Tržaškem na temo »Morje: koristi, nevarnosti in skrivnosti«. Nastopila bosta OPZ Slomšek iz Bazovice in čarodejka Nada Carli. Sledi nagrajevanje. Pod odrom bo bogat sre-čolov.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE
v organizaciji MoPZ Vasilij Mirk, MePZ Rdeča zvezda, MoPZ Vesna,
SDD Jaka Štoka v sodelovanju z ZSKD, bo v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri na Proseku v Kulturnem domu Prosek- Kontovel. Nastopili bodo Fantje pod latnikom (dir. Manuel Purger), MoPZ Lig (dir. Aleš Rupnik), MePZ Triglav Split ( dir. Tatjana Ku-rajica), MoPZ Fran Venturini (dir. Ivan Tavčar), MePZ Štandrež (dir. Goran Ruzzier), Idrijski oktet (dir. Elizabeta Lampe) in MoPZ Pivka (dir. Marcel Štefanič).
SEKCIJE VZPI-ANPI Ricmanje-Log, Boršt-Zabrežec in Domjo vabijo v nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v Center A. Ukmar-Miro pri Domju, na predvajanje dokumentarnega televizijskega filma o burnem življenju revolucijo-narja Antona Ukmarja-Mira »Kakor krogla po Evropi«. Gostje večera bodo Dunja Ukmar, zgodovinar Sandi Volk in predsednik KO ZZB Zuster-na Boris Kralj.
DSI vabi v Peterlinovo dvorano v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 na ekološki večer »Pot v energetsko neodvisnost«. Govorila bosta strokovnjaka Božo Dukic in Štefan Merkač.
POKRAJINSKI ODBOR SKGZ prireja pogovor Evropa in begunska kriza v torek, 12. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II. Sodelovali bodo Igor Kocijančič, Veronika Martelanc, Stefano Lusa, Gorazd Pučnik in Matej Iscra.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE v organizaciji SKD Primorsko-Mač-kolje in SKD Jože Rapotec - Prebeneg in v sodelovanju z ZSKD bo v petek, 15. aprila, ob 20. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo MePZ Georgios (dir. Sašo Fa-jon), ZeCPS Zgonik (dir. Zulejka De-vetak), Združeni MePZ Repentabor (dir. Kristina Cotič), MePZ Faros Piran (dir. Sašo Fajon), VS Slavna (dir. Jelka Bajec Mikuletič), MoVS Tabor Kalc 1869 Knežak (dir. Jana Biščak) in MoPZ Mirko Filej Gorica (dir. Zdrav-ko Klanjscek).
NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.3017.30).
Bi Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 10. aprila, vsak dan, od 10.00 do 22.00.
Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790
Bi Osmice
DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci št. 2. Vabljeni! Tel.: 040229261.
ERIK IN JADRAN imata odprto osmi-co, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223.
OSMICA ŠKERK je odprta v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni! Tel.: 040-327104.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947.
V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444.
Prispevki
Ob 30. obletnici smrti moža in očeta Brankota darujeta Ana in Cvetka 50,00 evrov za Združenje bivših de-portirancev ANED.
V spomin na dragega očeta in brata Jureta Slokarja, ob 80. rojstnem dnevu, darujejo Martina, Simona in Jožka z družinami 50,00 evrov za SKD Bar-kovlje.
8
Četrtek, 7. aprila 2016
TRŽAŠKA
Primorski
ki Ji
trst - Na kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču
Slovenščina od A do Ž v besedi, glasu in sliki
Tokratna kavica s knjigo v Tržaškem knjižnem središču je bila v znamenju slovenskega jezika. Na odlično obiskanem srečanju, pri pripravi katerega so poleg ZTT, Mladike in Tržaškega knjižnega središča sodelovali še Slavistično društvo Trst-Go-rica-Videm in Skupina-Gruppo 85, so predstavili prvi in drugi del učbenika Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž, ki ga je uredila profesorica slovenščine na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu Rada Lečič. Z avtorico sta se pogovarjali slovenistki Majda Kau-čič Baša in Karin Marc Bratina, ki sta uvodoma poudarili, da je učbenik nastal na pobudo slušateljev slovenščine kot drugega/tujega jezika in kot rezultat avtoričinih dolgoletnih izkušenj poučevanja slovenskega jezika na tujih univerzah, tečajih in seminarjih. Slišali smo, da je Rada Lečič avtorica več jezikovnih priročnikov: Preple-tenke, Slovenski glagol (s prevodi v angleščino, italijanščino, nemščino, španščino in poljščino), Igraje do znanja slovenščine in Osnove slovenskega jezika. Slovenščina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž pa je njen zadnji učni pripomoček s poudarkom na praktičnem utrjevanju izgovarjave, pisave, pravilnih oblik in pomenov besed, ki je nastal v relativno kratkem času, saj je za ustvarjalni proces prof. Lečičeve značilno, da je kratek, a izredno intenziven.
V prvem delu je avtorica zbrala temeljna glasoslovna, oblikoslovna, leksi-kalna, skladenjska in besedotvorna znanja, v drugem pa zahtevnejše vsebine za samostojnejše govorno in pisno sporazumevanje v slovenščini. Vsa besedila so prevedena v italijanščino in zvočno posneta, na koncu pa je tudi slovensko-italijanski slovar (v prvem učbeniku je 2000 besed, v drugem 4500), vse vaje pa imajo tudi rešitve. Na vprašanje, zakaj se je lotila tako zahtevnega projekta, je prof. Lečičeva odgovorila, da se je za nov učni pripomoček odločila, ker so Italijani dolgo časa pogrešali sodoben učbenik, namenjen prav njim. Ob tem je opozorila, da je glavna razlika med njenim novim učbenikom in drugimi predvsem v naglaševanju, zanimivo pa je tudi, da je avtorica v tej knjigi ubrala nov pristop k učenju sklonov. Po njenem prepričanju se vsak tujec mora najprej
Ï slovensko ^O1 stalno gledališče
Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT
MOJ DEVETSTO
Avtorski projekt Patrizie Jurinčič
v petek, 8. aprila, ob 20.30 premiera za abonente
v soboto, 9. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00
v Mali dvorani SSG
z italijanskimi nadnapisi
ponovitve se nadaljujejo do 22. maja
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
Udeleženci včerajšnje Kave s knjigo
naučiti prvi in četrti sklon, nato se preide na peti sklon, šele v naslednji fazi se gre na drugi sklon, na koncu pa na šesti in tretji sklon. Karin Marc Bratina je v prijetnem klepetu, v katerega se je ob koncu zelo pogumno vključilo tudi občinstvo, pohvalila kulturološkost besedil, ki jih je avtorica
FOTODAMJ@N
vključila v učbenik. Italijanski študentje lahko pobliže spoznajo zgodovino Kranjske klobase, etnološke prireditve in gradove v Sloveniji, pa še druge zanimivosti, za vsa besedila pa velja, da so večna in niso vezana na datum, je včeraj poudarila prof. Rada Lečič. (sč)
pogovor - Prof. Rada Lečič
»Slovenščina je
lažja, kot se zdi«
»Več jezikov znaš, več veljaš.« S tem pregovorom se bržkone strinja lektorica in profesorica slovenščine in italijanščine na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu in magistrica slovenske sodobne književnosti Rada Lečič. Ljubezen do slovenščine ji je vzbudila profesorica na gimnaziji, ki je tako lepo podajala snov, da se je prof. Lečičeva odločila za študij slovenščine. Temu je dodala še študij italijanščine, in to brez predhodnega znanja. Kasneje je postala promotor-ka slovenskega jezika na različnih lektoratih po vsem svetu. Z avtorico različnih učbenikov smo na kratko spregovorili o zanimanju študentk in študentov za študij slovenščine.
Ali opažate vse večje zanimanje za slovenščino med tujci?
Med Italijani je čedalje večje zanimanje. Žalostno pa je, da opažamo manjše zanimanje med Slovenci.
Kje tiči razlog za to stanje?
Ne vem, to je zelo presenetljivo in pojav bi bilo treba preučiti. Bi pa rada apelirala na vse Slovence, naj se vpisujejo na študij slovenščine, tako na naši fakulteti kot na nekdanji fakulteti za prevajalce in tolmače, in da izpopolnijo svoje znanje. Poudarila bi, da učbenika Slovenščina od A do Ž nista namenjena samo Italijanom, ampak tudi Slovencem, ki bi radi utrdili svoje znanje slovenskega jezika.
Kaj je glavni razlog Italijanov, da se odločijo za študij slovenskega jezika?
Rada Lečič
FOTODAMJ@N
trst - Konec preteklega tedna v gledališču La Contrada
Fizično gledališče
Delavnico za mlade gledališčnike je - po metodologiji Lecoq -vodila mentorica Elena Husu
Utrinek iz gledališke delavnice
Preteklo soboto in nedeljo je v prostorih tržaškega gledališča Orazio Bobbio potekala delavnica Fizično gledališče, v organizaciji Stalnega gledališča La Contrada. Delavnico je vodila mentorica Elena Husu, udeležili pa so se je mladi profesionalni in ljubiteljski gledališč-niki ter drugi, ki jih je pritegnil zanimiv program delavnice.
Intenzivni dvodnevni tečaj je bil namreč odprtega tipa, posvečen pa je bil spoznavanju lastnega telesa, oblikovanju posluha za govorico njegovih gibov, uporabi telesa kot izrazno sredstvo, tudi skupaj z besedo, in zavedanju lastnega ter drugih teles v prostoru.
Program so sestavljale različne individualne in skupinske vaje, kot so začetno medsebojno spoznavanje preko intervjuja, sproščanje in obvladovanje telesne napetosti, dihalne vaje, vaje za telesno držo, gledališke improvizacije samostojno in v skupini. Vaje je mentorica zasnovala na podlagi mednarodno priznane gledališke metodologije Lecoq, katere ustanovitelj je bil francoski igralec in pedagog
Najbrž že sama bližina Slovenije. Študentje poznajo možnosti sodelovanja; veliko možnosti je v turizmu, gospodarstvu, pri založbah in medijih, potrebujemo tudi prevajalce. Možnosti so se povečale zlasti odkar je Slovenija v EU.
Koliko študentov se v Trstu odloča za študij slovenščine?
Vsako leto približno 30, tri četrtine teh študentov sestavljajo Italijani.
Drži, da slovenščina sodi med težje jezike ali je to le stereotip?
To je stereotip. Jaz mislim, da slovenščina ni lažja ali težja kot kateri koli drugi jezik, ki se ga začnemo učiti na novo. Za Slovane je študij slovenščine gotovo lažji, a, če se bo nekdo iz slovanske skupine začel na novo učiti italijanščino, se mu bo ravno tako zdela težka.
Katera je najpogostejša težava, s katero se soočajo tuji študentje? Je to naglaševanje?
Na vsaki ravni, tako glasoslovni kot skladenjski in oblikoslovni so določene težave, ki jih je treba usvojiti. Ker ste že omenili naglaševanje, bi pa poudarila, da se je naglas v slovenščini treba naučiti skupaj z besedo. Zato sem jaz vse besede v zadnjem učbeniku naglasila. Večji problem predstavlja glagolski vid. Na tej stopnji pa slovenščina postane izredno težka.
Sanela Čoralič
V Križu o kanalizaciji
Zahodnokraški rajonski svet prireja danes ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu javno srečanje s funkcionarji podjetja Ace-gasApsAmga: na dnevnem redu bo predstavitev načrta nove kanalizacije v vasi.
Jacques Lecoq, in preko katere je tudi sama Elena Husu opravila svoje izobraževanje za gledališko igralko in ustvarjalko na Mednarodni šoli za performativne umetnosti v Londonu (LISPA).
S pomočjo treh načel metodologije Lecoq - igranje, soudeleženost in odprtost - je mentorica med tečajniki vzpostavila močan pozitivni naboj, ki je delo tečajnikov usmerjal v pristno raziskovanje samih sebe ter odkrivanje lastnih zmožnosti za izražanje in povezovanje z drugimi. Pri svojem mentorskem delu se Husujeva, poleg izkušenj tako z nastopanjem kot s poučevanjem gledališča, opira tudi na pretekle izkušnje s področja socialnega dela, kjer se je seznanjala z lastnostmi človeške osebnosti in raznolikostjo ter kompleksnostjo vsakega posameznika v odnosu do družbe.
Tokratni dvodnevni tečaj je bil prvi iz niza delavnic Fizično gledališče pod mentorstvom Elene Husu, ki se bo nadaljeval z naslednjim srečanjem, ki ga Stalno gledališče La Contrada načrtuje za mesec junij. (jp)
boršt - V soboto v srenjski hiši
Zgodbarski večer
Srčne zgodbe bodo pripovedovali člani krožka Zgodbarnica iz Kozine
Dolinska občina in društva, ki v njej delujejo, že dolgo vrsto let vzdržujejo plodne stike z institucijami, organizacijami in društvi iz sosednih občin v Sloveniji. Še posebej plodno je sodelovanje z bližnjo občino Hrpelje-Kozina, ki jo bo konec tega tedna obogatilo novo srečanje.
Slovensko kulturno društvo Slovenec prireraja namreč v soboto, 9. aprila, ob 19. uri v srenjski hiši v Borštu večer s pripovedovanjem in prikazovanjem raznih zgodb z imenom Srčne zgodbe.
Občinstu se bodo predstavili člani in članice Študijskega krožka Zgod-barnica iz Kozine, ki ga vodi Patricija Dodič. Krožek , ki ga sestavlja dvajset članov, je nastal pred štirimi leti iz potrebe po druženju in iz potrebe po pripovedovanju pravljic in zgodbic, ki so nastale spontano iz osebnih izkušenj, od vsepovsod.
V soboto bosta spored vodili zgodbarničarki Zlata Cergolj in Anamarija Delbello, nastopili pa bodo še drugi člani krožka tako s pripovedovanjem kot s prikazovanjen raznih zgodb. Kot gostje bodo tokrat nastopili otroci dramske skupine iz Brega pod mentorstvom Bože Hrvatič , folklorna skupina Brkini in pa Brstulin banda iz Harij z glasbo na instrumentih »od anbot«.
/
Primorshi
TRŽAŠKA
Četrtek, 7. aprila 2016
9
vzhodni kras - Soglasno sprejeta resolucija rajonskega sveta
Občina naj brez odlašanja poskrbi za nosilce za zastave
Sklicevanje na deželne in državne zakone - Za resolucijo glasovali tudi predstavniki desnosredinske opozicije
Župan in pristojni odborniki Občine Trst naj se brez odlašanja zavzamejo za sprejem vseh potrebnih ukrepov, da bodo vsa javna poslopja Občine Trst, začenši s šolskimi poslopji, opremljena z zadostnim številom nosilcev, da bi lahko na njih visele vse zastave, tako kot določa šesti člen deželnega zakona št. 27 iz leta 2001, vključno z zastavo, v kateri se prepoznava slovenska narodna skupnost. Tako piše v nujni resoluciji, ki jo je rajonski svet za Vzhodni Kras sprejel na svoji torkovi seji. Pri tem velja poudariti, da je bila resolucija izglasovana soglasno, se pravi, da jo je podprlo vseh deset rajonskih svetnikov, torej, ob pripadnikih Demokratske stranke, Slovenske skupnosti in mešane skupine, tudi svetniki desne sredine (Liste Dipiazza, Severne lige in For-za Italia. Tako je rajonski svet soglasno sprejel uradno stališče o zastavah, kar je za predsednika Marka Milkoviča nedvomno pozitivno.
V resoluciji vzhodnokraški rajonski svetniki opozarjajo, da že omenjeni šesti člen deželnega zakona št. 27/2001 z ozirom na tretji člen posebnega statuta Dežele Furlanije Julijske krajine določa, da na javnih poslopjih v občinah, ki se nahajajo na naselitvenem območju narodnih skupnosti, ki pripadajo različnim deželnim jezikovnim skupnostim, kot določeno v okvirnem zaščitnem zakonu št. 482/1999 in v zaščitnem zakonu za slovensko narodno skupnost št. 38/2001, se poleg italijanske, evropske in deželne zastave izpostavi tudi zastava odgovarjajoče skupnosti. Poleg tega ugotavljajo, da na javnih poslopjih in še posebej na šolah na območju Občine Trst v glavnem ni postavljeno zadostno število nosilcev, da bi lahko na njih visele vse predvidene zastave, vključno slovenska zastava, v kateri se prepoznava slovenska narodna skupnost v Italiji.
Svetniki opozarjajo tudi na nedavni »desant« neznancev, ki so čez vikend sami izobesili slovensko zastavo na pročelja nekaterih šol na vzhodnem Krasu, zato je po njihovem mnenju za preprečitev novih samostojnih ukrepov neznanih oseb potrebno odgovornim osebam zainteresiranih ustanov omogočiti, da lahko brez nadaljnjega odlašanja začnejo izvajati veljavno zakonodajo.
V začetku marca je na novo postavljenem nosilcu na pročelju Osnovne šole Avgusta Černigoja na Proseku zaplapolala slovenska zastava
FOTODAMJ@N
Furlanič in Švab: Nekomu je očitno prekipelo
»Razumem osebo, ki se je odločila, da sama poskrbi za postavitev slovenskih zastav na nekatera pročelja slovenskih šol.« Tako je v sporočilu za javnost v zvezi z »desantom« neznancev, ki so na pročelja nekaterih kraških šol izobesili slovenske zastave, zapisal Iztok Fur-lanič, občinski svetnik Zveze levice in županski kandidat Združene levice na prihodnjih občinskih volitvah. Furlanič opozarja, da si skupaj s kolegom Igorjem Švabom (Slovenska skupnost-Demo-kratska stranka) že več kot poldrugo leto prizadevata za postavitev tretjega nosilca na pročelja slovenskih šol, žal pa zadeva prekomerno zavlačuje, »tako da je očitno komu prekipelo in je odločil, da si sam sodi,« piše Furlanič, ki upa, »da bo dogodek "predramil" koga v pristojnem občinskem uradu ter da bodo kmalu po proseški stekla dela še na ostalih šolah.« Kandidat Združene levice pa obsoja dejstvo, da so zastave sneli in zasegli karabinjerji, saj zakon predvideva možnost izobešanja slovenske zastave,
Iztok Furlanič
FOTODAMJ@N

Igor Švab
FOTODAMJ@N
občinska uprava pa s svojim odlašanjem preprečuje spoštovanje zakonov.
Igor Švab pa nas je spomnil, da je bil med lansko razpravo o proračunu Občine Trst med drugim sprejet njegov in Furlaničev popravek, da se postavijo nosilci za slovenske zastave, čemur je občinska uprava namenila 15.000 evrov. Nosilce so decembra lani postavili na Proseku, takrat pa se je uprava obvezala, da se postavljanje nadaljuje, zdaj pa se je spet ustavilo. »Zakaj, se ne ve,« pravi Švab, ki je ravno včeraj govoril s koordi-
natorjem vzdrževalnih in izrednih posegov na šolskih poslopjih Sergiom As-hikujem in dobil zagotovilo, da bodo nosilce postavili do konca meseca aprila.
Glede nedavnega »desanta« tudi Švab razume, da je nekomu prekipelo, čeprav bi se bilo treba kdajpakdaj posvetovati tudi z občinskimi svetniki, ki so za to delali in si prizadevali več let. Svetnik SSk pa obžaluje, da Občina ni še postavila nosilcev kljub vsem obvezam popravka ter posegom Švaba in Furlaniča. (iž)
trst - V dvorani občinskega sveta
Sereni Zacchigna nagrada Elce Ruzzier
Serena Zacchigna med tržaško občinsko odbornico za socialo Lauro Famulari (levo) in predsednico komisije za enake možnosti Ornello
urpis
V dvorani tržaškega občinskega sveta so raziskovalki Sereni Zacchigna včeraj podelili stekleno nagrado Elce Ruzzier. Podeljuje jo občinska komisija za enake možnosti za vrednotenje tržaških žensk, ki so se odlikovale na najrazličnejših področjih in ponesle ime Trsta v svet. Serena Zacchigna, ki je vodja skupine v laboratoriju za kardiovaskularno biologijo v Mednarodnem centru za genski inženiring in biotehnologijo, je deveta prejemnica nagrade.
trst - Danes v palači Gopčevic ob 18. uri
Simona Morini o »filozofiji tveganja«
V	dvorani Bazlen v palači Gopčevic bo danes ob 18. uri Simona Morini, pridružena profesorica filozofije znanosti na univerzi za arhitekturo, prostorsko načrtovanje, dizajn in umetnost IUAV v Benetkah, predavala o t.i. »filozofiji tveganja«. Predavateljica bo skušala odgovoriti na vprašanja o tem, kaj opravičuje prevladujočo »kulturo strahu« oz. katere so posledice razkola med racionalnostjo in zdravo pametjo ter koliko so vredni instrumenti, s katerimi se soočamo z vprašanji nove »družbe tveganja«. Predavanje spada v niz »Omi-šljena znanost«, ki ga prireja interdisciplinarni laboratorij visoke šole Sissa v sodelovanju z Občino Trst v okviru dogovora »Trst mesto znanosti«.
V Muzeju Revoltella srečanje o načrtu za trajnostno energetiko
V	avditoriju Muzeja Revoltella bo danes med 15. in 18. uro potekala predstavitev prve posodobitve akcijskega načrta za trajnostno energetiko Občine Trst. Po pozdravih tržaškega župana Roberta Cosolinija, pokrajinskega odbornika za okolje Vittoria Zollie in deželne odbornice za okolje Sare Vito bodo o akcijskem načrtu oz. o vprašanju in ukrepanju na področju energetskega varčevanja govorili občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, predsednik združenja upraviteljev stanovanj in nepremičnin ANACI Francesco Burrelli ter Valentina Fernetti in Stefano Alessandrini, referenta za občinski okenci Fiesta in Energetsko varčevanje.
Evropa in Bližnji vzhod v očeh Kitajcev
Evropa in Bližnji vzhod v očeh Kitajcev je naslov posveta, ki ga prireja danes kulturno združenje Dialoghi Eu-ropei v sodelovanju z deželnim svetom FJK. Srečanje bo ob 17.30 v dvorani Tessitori (Trg Oberdan št. 5), predaval pa bo Giorgio Prodi z univerze v Ferrari. Prodi je izvedenec na tem področju, saj že več let proučuje Kitajsko.
Odbor 5. december bo obiskal železarno
Tržaški župan Roberto Cosolini se je včeraj ponovno sestal s člani Odbora 5. december in jih povabil, da se udeležijo obiskov škedenjske železarne, ki jih bodo opravile senatna, deželna in občinska komisija v prihodnosti. Odbor je predlog z veseljem sprejel.
Nasilje nad ženskami
Deželna komisija za enake možnosti med moškim in žensko vabi jutri ob 9. uri v dvorano Tessitori (Trg Oberdan 5) na celodnevni posvet namenjen novinarjem o nasilju nad ženskami in slabi komunikaciji (Il silenzio e il tuo nemico, la cattiva comunicazione e suo alleato). Beseda bo namreč zlasti o poročanju o primerih nasilja, ki je žal večkrat preveč senzacionalistično in stremi le za tem, da bi privabil več bralcev. Za govorniško mizo bodo sedele novinarka Nadia Somma, univerzitetna docentka Natalina Folla in raziskovalka Sergia Adamo. Vstop je prost.
Sodobne oblike revščine
Kako lahko na najprimernejši način upravljamo sodobne oblike revščine, sprejemamo nove prišlece, skrbimo za varnost in spodbujamo solidarnost? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti udeleženci srečanja, ki bo danes ob 9. uri v avditoriju konservatorija Tartini (v Ulici Ghega 12). Za mikrofonom se bodo zvrstili predstavniki krajevnih oblasti in mednarodni gostje, ki bodo predstavili dobre prakse na socialnem področju. Sledilo bo odprtje t.i. Help Centra - središča za pomoč sočloveku pri tržaški železniški postaji.
Izgubljeni predmeti
Tržaška občinska uprava obvešča, da so v marcu naleteli na sledeče izgubljene predmete: mobitel, fotografski aparat, zapestnica, prstan, mp3 pred-vajalnik, ključek USB, očala in razni ključi. Lastniki jih bodo lahko dvignili v uradu za izgubljene predmete (vhod na Velikem trgu št. 4, soba št. 37) vsak dan od 9.30 do 11.30. Drugi izgubljeni predmeti so na voljo na sedežu prevoznega podjetja Trieste Trasporti v Ul. dei Lavoratori št. 2.
Družbeno koristne dejavnosti
Dežela FJK obvešča, da bo urad za zaposlovanje (Kapucinsko stopnišče št. 1, urnik 9.15-12.45) od 11. aprila do 22. aprila sprejemal prošnje za dve delovni mesti za družbeno koristne dejavnosti. Razpis je objavilo tržaško zdravstveno podjetje in je namenjen za osebe z bivališčem v deželi FJK, ki so v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti.
Ul. Roma delno zaprta
Občina Trst obvešča, da bo zaradi javnih del Ul. Roma do sobote zaprta za promet na odseku med Ul. Valdirivo in Ul. Mazzini.
Rilancimpresa za podjetja
V raziskovalnem centru AREA na Pa-dričah bo deželna uprava danes ob 9.30 predstavila podjetnikom vsebino deželnega zakona 3/2015, znanega kot Rilancimpresa. Srečanje bo ob 12. uri zaključila deželna odbornica za delo Loredana Panariti.
10
Četrtek, l. aprila 2G16
KULTURA
Primorski
ki Ji
ssg - Predstavitev zadnje produkcije (Moj) Devetsto
Bariccov mitični pianist z ženskega zornega kota
Projekt Patrizie Jurinčič - Društvo Kons z razstavo 30 x 30
Pregled leta 2015 v SSG
TRST - V lanskem letu je SSG pripravil šest produkcij in koprodukcij, ki so se zvrstile tako na velikem odru (Hlapci in Lepa Vida Ivana Cankarja ter Peer Gynt Henrika Ibsna) kot v mali dvorani in v klubskem prostoru (Obiski Vinka Moderndorferja, večavtorska Kako postati Slovenci v 50 minutah, Ismena, njena sestra Lot Vekemans); v programu za otroke in mladino pa je postavil avtorski projekt Tadeja Piška In še Rdeča kapica. Poleg tega je nadaljeval z uprizarjanjem nekaterih predstav, ki so bile postavljene v prejšnjih sezonah; sodeloval na Drama festivalu v Ljubljani (Trst, mesto v vojni), na Borštnikovem srečanju (Čarobna gora, Trst, mesto v vojni, Hlapci) in na festivalu Zlata Paličica (Pedenjped). Še zlasti je pomembna dodelitev nagrade Uchimura za postavitev Mišimovih Modernih no dram). SSG je gostoval s petnajstimi predstavami, medtem ko je v abonmajih za Trst in Gorico gostil štirinajst predstav in štiri predstave za otroke in mladino. Bogat je bil tudi zunajabonmajski program, denimo nedeljske glasbene matineje, razstavna dejavnost in predstavitve, katerim gre dodati prireditve zunanjih organizatorjev.
Za uresničevanje teh dejavnosti je pomembno sodelovanje z različnimi ustanovami, denimo z gledališči v Trstu in v Sloveniji, s krajevnimi upravami, z raznimi društvi in še zlasti s šolami, tako v Italiji kot v Sloveniji. Kot je omenila Valentina Repini, šolam iz Slovenije, ki pridejo na ogled predstav v Trst, ponudijo tudi voden ogled mesta in gledališča. (bov)
Matjaž Hmeljak, Patrizia Jurinčič, Breda Pahor in Valentina Repini
FOTODAMJ@N
glasba - Koncert skupine Laibach
Korakajo v Trst
22. aprila v Kulturnem domu - Okupirana Evropa in požgani Narodni dom
Člani benda korakajo pred požganim Narodnim domom
LAIBACH
TRST - Naše pesmi, vaše sanje je naslov koncerta, s katerim se bo bend Laibach v okviru turneje »po okupirani Evropi« vrnil v veliko dvorano Kulturnega doma v Trstu, in sicer v petek, 22. aprila, ob 21. uri. Ena najbolj enigmatičnih, preroških in v tujini najbolj priznanih slovenskih skupin predstavlja tudi del programa, ki ga je izvajala v Pjongjangu, dodala pa bo še nekaj novih interpretacij pesmi iz glasbenega filma The Sound of Music, kakor tudi nekaj svojih starejših skladb. Skupina je tržaški koncert napovedala s sliko, na kateri člani benda korakajo pred po-žganim Narodnim domom ...
TRST - V tržaškem Kulturnem domu so včeraj dopoldne predstavili zadnjo produkcijo Slovenskega stalnega gledališča (SSG) za letošnjo sezono. To bo (Moj) Devetsto, svojska odčitava slovite in nadvse uspešne monodrame Devetsto Alessandra Baricca, kakršno si je zase zamislila igralka Patrizia Jurinčič, tokrat tudi avtorica priredbe, režiserka, kostu-mografka in scenografka, saj gre za njen avtorski projekt, ki je tudi magistrsko delo za Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo - in to izredno posrečen projekt, saj je zanj prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Sicer je projekt Patrizie Jurinčič čustveno povezan s prav tako izredno posrečeno, legendarno predstavo v režiji Marka Sosiča z Jankom Petrovcem izpred šestnajstih let: »Videla sem jo prav v letih, ko me je začela privlačiti misel, da bi postala igralka,« je povedala tokratna inter-pretka, »in sem si rekla, da to bom nekoč jaz!« Njena postavitev ponuja pogled v zgodbo z drugačnega, ženskega zornega kota, saj življenjske poti največjega jazzov-skega pianista vseh časov Dannyja Bood-mana T. D. Lemona Devetsto, ki se je rodil na ladji Virginian in ni nikoli stopil na kopno, ne pripoveduje trobentač Tim Tooney, temveč pevka njegovega benda. Predstavo dopolnjujejo pesmi, ki niso le dodatek, temveč imajo v zgodbi svoj pomen. Patrizia Jurinčič v njej nastopa kot igralka in pevka, ki pripoveduje in hkrati ustvarja celotno glasbeno kuliso v živo z looperjem. Premiera bo v petek, 8. aprila; ponovitve se bodo zvrstile do 22. maja.
Novinarska konferenca je zaobjela kar nekaj tem. Pred samo predstavitvijo produkcije je predsednica SSG Breda Pahor govorila o sezoni, ki se zaključuje. Predvsem je poudarila nadaljevanje sodelovanja s Stalnim gledališčem Furlanije Julijske krajine, za katero si v prihodnje nadeja še nove vsebine. Letos je predvidevalo uprizoritev Shakespearovega Beneškega trgovca v postavitvi ljubljanske Drame, ki je spadala v abonmajski program SSG, v veliki dvorani Rossettijevega gledališča; prihodnji teden, od srede do nedelje, bo v Kulturnem domu v Trstu na sporedu drama Bernarda-Marie Koltèsa Quai ouest (Zahodni privez) iz abonmajskega programa Stalnega gledaliča FJK (SSG jo svojim abo-nentom ponuja v rdečem programu). Beneški trgovec je spada tudi v obsežno paleto dogodkov ob 400-letnici Shakespearove smrti, ki se bodo sklenili 26. aprila v tržaškem Kulturnem domu s koncertom - recitalom My Love Shall in My Verse Ever Live Young, v katerem se bodo skladbe na Shakespearova besedila prepletale z recitacijo njegovih sonetov.
Včeraj so predstavili tudi razstavo 30 x 30 društva Kons, ki bo spremljala predstavo (Moj) Devetsto. Gre za skupinsko razstavo, v kateri sodelujejo Matjaž Hmeljak, Dunja Jogan, Jana Kalc, Klavdija Marušič, Živa Pahor, Sandi Renko, Ivana Soban, Franko Vecchiet in Andrea Verdelago. Skupna tema je format del, ki se po svoje navezuje na naslov predstave (30 krat 30 je pač 900), saj se sodelujoči umetniki bistveno razlikujejo v temperamentu in pogledih, kot je omenil predstavnik društva Matjaž Hmeljak, ki je tudi poudaril, da že drugo leto plodno sodelujejo s SSG. Razstavo bodo odprli drevi ob 20. uri pred predpremiero.
Bojana Vatovec
tržič - Pianist Martin Helmchen
Odličen interpret nadzemske lepote
TRŽIČ - Kot iz sanj se rodi blaga melodija, ki jo kmalu, kot nejasna grožnja, prekinejo zamolkli trilč-ki basov ... A le začasno, kajti melodija se vedno znova vrača, predrugačena, a vedno odeta v lepoto, ki se staplja v neizrekljivi nostalgiji. Le dva meseca pred smrtjo, ki ga je doletela, ko je bil star 31 let, je Franz Schubert spisal Sonato v B-Duru D 960, ki smo jo v tržiškem Občinskem gledališču poslušali v vrhunski izvedbi 34-letnega berlinskega pianista Martina Helmchena (na sliki GiorgieBertazzi). Enkratno doživetje, kajti mladi interpret je kot malokdo prodrl v bistvo umetnine, se poistovetil z njeno globino in nadzemsko lepoto, nas vodil skozi pripoved, ki se v drugem stavku po-grezne v otožnost in ni nikoli povsem brezupna, kot bi bila vera v lepoto sredstvo, ki nas bo otelo vsega hudega. Ganjenost je prekinil bistri Scherzo, nato pa enigmatični zadnji stavek, ki spominja na temo Rondoja Beethovnovega 3.klavirskega koncerta, istočasno pa deformira njegovo pozitivnost v nemočno kroženje, v očarljivo obsesijo, ki tu pa tam zastane kot nerazrešen vprašaj. Helmchen je vse to podoživljal s čustvenim pristopom, ki je od skrajne nežnosti - in tu smo lahko samo osupnili nad zvokom, ki je včasih bil na meji abstraktnosti - do možatih prijemov, kljubovalnih in odločnih, znal izraziti vse, kar je Schubert čutil in zapisal. Skratka, pianist nam je podaril prelepo sliko, ki jo bomo še dolgo ohranili v spominu.
Helmchen, ki je nedvomno najboljši interpret svoje generacije, je koncert začel z Bachovo Partito št. 3 v a-molu BWV 827, najprej resno in spokojno, z izredno pretanje-no in komaj opazno uporabo pedala, postopoma pa vedno bolj živahno, vselej izvirno, da so zadnji trije stavki (Burleska, Scherzo in Giga) zablesteli kot biserčki v enkratnem interpretativnem crescendu, ki je umetnika pripeljal do prave poustvarjalne ekstaze.
Sledila je vrsta Lisztovih skladb, v katerih je Helmchen razkril pestro in neizčrpno ustvarjalnost madžarskega virtuoza: najprej Preludij Weinen, Klagen, Sorgen, Zagen (Jok, stok, skrbi in strah) po Bachovi Kantati BWV 12, nato romantični utrinek iz zbirke Romarska leta Au bord d'un source (Ob izviru), pa predimpresionistična slika sivih oblakov (Nuages gris), presenetljiva Bagatelle sans tonalite, v kateri je Liszt že slutil razkroj tonalnega sistema, nazadnje pa čista virtuoznost Etude La campanella, ki jo je pianist in skladatelj priredil po Paganinijevem koncertu. Helmchen pa čisti virtuoznosti zna dodati smisel, njegova igra ni nikoli zgolj rokohitrska zadeva, vodilo je vedno glasbena ideja. Interpret, ki redno nastopa v najbolj imenitnih svetovnih gledališčih, ni napolnil tržiške dvorane, zato pa je vanjo privabil prave sladokusce, ki so ga zasuli z navdušenimi aplavzi ter iztržili dva dodatka: Bachov Preludij-Koral, nato iz Schubertove zbirke Moments musicaux 3.skladbo v e-molu, čudovito, božajoče slovo od prekrasnega interpreta.
Katja Kralj
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Race - Il colore della vittoria
ZDA 2016
Režija: Stephen Hopkins
Igrajo: Stephan James, Jason Sudeikis, Jeremy Irons, William Hurt in Carice van Houten Ocena: ★★★★
Zgodba o Jesseju Owensu, njegovih kolajnah in uspehu na olimpijskih igrah v Berlinu je obče znana, avstralski režiser Stephen Hopkins pa je s svojim zadnjim filmom spregovoril tudi o spoštovanju, športnem duhu in tudi življenjskih okoliščinah, ki jih je temnopolti Jesse pustil za sabo v zasledovanju velikih sanj. Jesseja tako spoznamo, ko se odpravlja na univerzo v Ohio. Doma pusti majhno hčerko in zaročenko, ki je še ni poročil, pusti pa tudi številno družino: mamo, očeta, sestre in brate, ki prepričano navijajo zanj. Na univerzi Jesse sreča trenerja Larryja Snyderja, ki že takoj razume, da je mladi Owens izreden talent. Zato se mu Snyder posveti vse dokler si Jesse ne zagotovi tudi nastop v Berlinu.
Ganljiv, pa čeprav včasih didaskaličen Hopkinsonov film prikazuje tudi dileme, s katerimi se je protagonist moral soočiti pred odhodom na olimpijske igre, kjer je v osrčju nacizma pometel s konkurenco.
Kljub številnim rekordom se je Jesse še vedno čutil prikrajšanega in se zato moral odločiti, ali naj v športnem duhu odide v Berlin, ali pa pokaže solidarnost z drugimi zatiranimi temnopoltimi Američani in tekmovanje bojkotira. Člani afroameriške skupnosti ga prosijo, naj se odreče nastopu pod Hitlerjevo tribuno. Jesseju pa je seveda jasno, da če se odpravi v Evropo, se mora vrniti domov kot zmagovalec. Na atletski stezi v Berlinu spozna prijateljski in predvsem športni duh Luza Longa, ki se celo v prvi vrsti postavi, da mu omogoči eno od zmag. V filmu prepoznamo tudi pomembno damo takratnega časa, Leni Riefenstahl, ki je s kamero posnela in dokumentirala celotne olimpijske igre. Mogoče pa še niste vedeli, da je Owens doživel veliko hujša ponižanja ob vrnitvi domov v ZDA, kot pa v dneh, ko je tekel in skakal na Hitlerjevih atletskih stezah ... (Iga)
Četrtek, 7. aprila 2016 1 1
O w
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Občinski svet bo v ponedeljek sprejel nove tarife davka TARI
Nižji stroški za odpadke ekološki otoki ostajajo
Goriška občinska uprava je včeraj postregla z dobro novico: računi za odpadke, pravi odbornik za okolje Francesco Del Sordi, se bodo v letošnjem letu ponovno znižali. V povprečju bodo zneski na položnicah za 2,26 odstotka nižji od lanskih, pri nekaterih kategorijah uporabnikov -npr. številnih družinah in hotelih - pa bo znižanje preseglo 4 odstotke. »Gospodinjstva, ki za odvoz odpadkov plačujejo bistveno manj kot gostinci ali trgovci, bodo znižanje komajda opazila: govorimo namreč o nekaj evrih. Kljub temu se mi zdi v času, ko je zaradi rastočih življenjskih stroškov vse več družin v težavah, tudi majhno znižanje računov pomemben dosežek,« je zadovoljen občinski odbornik Del Sordi, po katerem so se skupni stroški za okoljske storitve, ki ob odvozu odpadkov od vrat do vrat vključujejo tudi stroške upravljanja ekoloških otokov, čiščenje divjih odlagališč in nekatere druge postavke, v zadnjih petih letih znižali za več kot deset odstotkov.
»Do leta 2011 so ti stroški, ki jih je treba porazdeliti med vsemi uporabniki, naraščali, nato pa se je trend obrnil. V petih letih nam je uspelo stroške oklestiti za preko 600.000 evrov: rezultat, ki je posledica učinkovitejšega upravljanja, smo dosegli v sodelovanju z družbo Isontina ambiente,« pravi Del Sordi, po katerem se je vzporedno z nižanjem stroškov povišal delež ločenih odpadkov. »Leta 2011 je znašal 51,51 odstotka, zdaj pa smo dosegli 59,39 odstotka. Če upoštevamo drugačne parametre, je delež sortiranih odpadkov v občini Gorica skoraj 63-odstoten. Ko sem bil ime-
Ekološki otok v goriških Stražcah (zgoraj)
BUMBACA
Gospodarsko-finančni načrt družbe ISA in ločevanje odpadkov
6.000.000,00
5.900.000,00
5.800.000,00
5.600.000,00
£	5.500.000,00
o.
n
Se
O	5.400.000,00
c
3 5.300.000,00
5.200.000,00
5.100.000,00
5.000.000,00
Stroški 2011 Stroški 2012 Stroški 2013 Stroški 2014 Stroki 2015 Stroški 2016
novan za odbornika, smo dosegali komaj 47 odstotkov. Že res, da bi morali po zakonu že preseči 65 odstotkov in da v nekaterih občinah na Goriškem beležijo bistveno boljše rezultate, mesta pa na tem področju ni mogoče primerjati z vasjo,« izpostavlja občinski odbornik.
Pri gospodinjstvih bo odstotek znižanja položnic odvisen od velikosti in sestave. Enočlanska gospodinjstva bodo plačala 3,15 odstotka manj kot lani, dvočlanska 3,80 odstotka manj, za tričlanska bo znižanje 3,94-odstotno, družine s štirimi, petimi ali več člani pa bodo plačale 4,13, 4,34 in 4,41 odstotka manj kot lani. »Ne pozabimo, da obstajajo za gospodinjstva tudi druge vrste olajšav, npr. za tiste, ki imajo doma kompostnik,« pravi Del Sordi.
Kaj pa drugi uporabniki? »Povprečno znižanje bo 2,15-odstotno. Pri gospodarskih dejavnostih imamo namreč manj manevrskega prostora, saj je treba upoštevati zakonsko določene koeficiente,« pojasnjuje občinski odbornik, po katerem so letos največje znižanje položnic predvideli za dejavnosti, ki so povezane s turizmom. Hoteli z restavracijo bodo plačali 4,27 od-
stotka manj, hoteli brez restavracije pa 3,81 odstotka manj. Za gostinske lokale so predvideli 3,14-odstotno znižanje, za trgovine pa 4,14-odstotno znižanje.
Zaradi rastočih stroškov je v prejšnjih letih občinska uprava napovedovala ukinitev ekoloških otokov v Stražcah, v Pod-gori in Ločniku, Del Sordi pa je včeraj dejal, da se je premislila. »Sklenili smo, da ekološke otoke zaenkrat obdržimo, saj prispevajo k višanju deleža ločenih odpadkov. S spremembo urnikov in nekaterimi drugimi ukrepi nam je uspelo stroške upravljanja znižati na 156.000 evrov; to je še vedno precejšnje breme, za zdaj pa je vzdržno. Letos se bodo rahlo povišali tudi prispevki, ki jih bodo uporabniki ekoloških otokov prejeli za vsak kilogram odloženih sortiranih odpadkov. Skupno bo med njimi porazdeljenih 70.000 evrov,« pravi občinski odbornik za okolje. Gospodarsko-finančni načrt družbe Isontina ambiente in nove tarife davka na odpadke TARI bo goriški občinski svet sprejel v ponedeljek, ko bo obravnaval tudi občinski proračun in triletni načrt javnih del.
Aleksija Ambrosi
TRZIC
Tatovi na osnovni šoli
V noči s torka na včerajšnji dan so osnovno šolo Nazario Sauro v tržiški mestni četrti Pancan obiskali tatovi. Vlomili so skozi zadnja vrata, nakar so razmetali nekaj učilnic in tajništvo. Ukradli naj bi le nekaj računalnikov in fotografskih aparatov, za sabo pa so pustili precejšnjo materialno škodo. Zaradi tatinskega obiska na šoli Nazario Sauro, ki jo obiskuje okrog 100 otrok, včeraj ni bilo pouka. Preiskavo vodijo policisti tržiškega komisariata, ki so jim na pomoč priskočili tudi forenziki. Včeraj dopoldne so tatovi vlomili tudi v eno izmed stanovanj v Ulici 25. aprila v Tržiču. Vstopili so skozi vhodna vrata, ukradli so nekaj nakita. V stanovanju živi mlad par s hčerko: tatvino je odkrila žena, ko se je vrnila domov.
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Zahteva
»Pokrajina naj ukine svoj davek na smeti!«
»Pokrajinska uprava naj odpravi dodatek k davku na smeti!« Tako se glasi poziv Rosamarie Forzi, članice Foruma za Gorico, ki je v prejšnjih dneh na spletni strani združenja objavila članek o stroških za okoljske storitve in pokrajinskem dodatku k davku na odpadke, ki ga je pokrajina uvedla na podlagi t.i. odloka Ronchi iz leta 1999. »Ta zakon je uvedel ločeno zbiranje odpadkov, pokrajinam pa je dal možnost, da občanom naložijo še pokrajinski dodatek k davku na smeti, ki lahko znaša med 0 in 5%,« piše članica Foruma, po kateri so se nekatere pokrajine temu dodatku odrekle, druge so ga uvedle pod 5%, tretje - med katerimi je bila tudi goriška - pa so se odločile za najvišjo stopnjo.
»V Gorici so bili stroški za odpadke najvišji leta 2010, ko so dosegli 5.743.589 evrov. Takrat smo predsednika Enrica Gherghetto v imenu občanov zaprosili, naj sledi zgledu drugih pokrajin in naj davek ukine, on pa nam je odgovoril, da se pokrajina temu denarju ne more odreči. Kasneje smo ugotovili, da gre za približno 700.000 evrov. Gherghetta je sicer začel postopno nižati ta davek, a le za 0,01% letno; dodatek k davku na smeti danes znaša 4,4%,« pravijo pri Forumu in predsedniku pokrajine predlagajo, naj pred ukinitvijo pokrajine »reši« Goričane tega davka.
Kaj pa menijo na pokrajini? »Dodatka ni mogoče ukiniti, ga pa postopno nižamo. Če bomo pred ukinitvijo sprejeli še en proračun, bomo na tej poti nadaljevali. Kako bo po ukinitvi pokrajin, bodo odločali naši nasledniki,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic, po kateri je uprava denar od dodatka k davku na odpadke namenjala projektom, kampanjam osveščanja in tudi prispevkom za občane, ki so se odločali za sanacijo azbesta.
S Forumom tokrat soglašata goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi in občinski svetnik stranke Forza Italia Fabio Gentile, ki sicer kritično ocenjuje, da bi morala leva sredina (vključno s Forumom, katerega predstavniki so v prejšnjem mandatu še sedeli v občinskem svetu) že davno pritisniti na pokrajinsko upravo in zahtevati odpravo dodatka. Gentile dalje opozarja, da je plačevanje računov za številne Goričane v stiski velik problem. »4431 Goričanov ne more poravnati stroškov na odpadke. Lani sem vložil svetniško vprašanje, na podlagi katerega je občina olajšavam pri davku TARI za revnejše družine namenila dodatnih 20.000 evrov. Letos bom predlagal, naj to postavko še okrepi,« pravi Gentile.
gorica - Kamnoseška delavnica ob pokopališču
Dočakali sanacijo
Specializirano podjetje je odstranilo azbestne kritine - Zadovoljstvo občinske svetnice Marilke Koršič
V prejšnjih dneh se je začela sanacija propadajoče občinske stavbe ob glavnem pokopališču v Gorici. Prizidek objekta v Tržaški ulici, v katerem ima svojo delavnico kamnosek, je bil prekrit z azbestom, kar velja tudi za vse lope, ki obdajajo glavno poslopje.
Na ta problem je goriškega župana Ettoreja Romolija in vodjo tehničnega urada občine Maura Ussaia večkrat opozorila občinska svetnica Slovenske skupnosti Marilka Koršič. Zahtevala je, naj uprava čim prej ukrepa, saj je »vendarle obrtnik najemnik goriške občine«. »Ne vem, če je do sanacije prišlo samo po moji zaslugi, vendar sem zelo zadovoljna, da se je občina končno lotila problema. Delavci specializiranega podjetja, ki ga je imenovala, so že odstranili azbestne kritine in začeli nameščati nove. Pomembno se mi tudi zdi, da stroški sanacije ne bodo bremenili kamnoseka,« pravi Marilka Koršič, ki je prvo svetniško vprašanje na to temo vložila septembra lani. (ale)
_i_-_
Delavec med sanacijo strehe stavbe ob pokopališču m.k.
gorica - Vpise zbirajo do konca meseca
Tarife občinskih jasli nespremenjene
Tudi letos se tarife za občinske jasli v Gorici ne bodo povišale. »Ostale bodo med najnižjimi v Deželi Furlani-ji - Julijski krajini,« izpostavljajo predstavniki goriške mestne uprave in pristavljajo, da bo mesečna cena še vedno izračunana na podlagi dohodkovnega razreda posamezne družine. Najnižja mesečna cena za otroke iz goriške občine je 105,6 evra, najvišja pa 432,7 evra.
»Stroški bodo odvisni tudi od časa obiskovanja jasli in od odsotnosti: za vsak dan odsotnosti se bo mesečna tarifa znižala za 2 odstotka,« pojasnjujejo na goriški občini. Obdobje vpisovanja v občinske jasli za novo šolsko leto
2016-2017 se je že začelo. Vpise sprejemajo do 30. aprila v centru Lenassi v Ulici Vittorio Veneto 7 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter ob ponedeljkih popoldne tudi med 16. in 17.30.
V Gorici delujejo štiri občinske otroške jasli, med katerimi so tudi jasli s slovenskim učnim jezikom Tika-Taka v Ulici Rocca. V slovenskih jaslih je 25 mest, jasli Scoprire e giocare v Ulici Max Fabiani in Incantatempo na Drevoredu Virgilio pa lahko sprejmeta do 60 otrok. Najmanjše število malčkov lahko sprejmejo v jaslih Il giardi-no incantato v Ulici Pasubio, kjer je na voljo dvanajst mest.
12
Četrtek, 7. aprila 2016
GORIŠKA
Primorski
ki Ji
nova gorica - Občinski stanovanjski sklad
Neprofitnih stanovanj še zdaleč ni dovolj
Potrebe po stanovanjih, ki jih stanovanjski sklad novogoriške mestne občine oddaja v neprofitni najem, so večje od možnosti, poudarja direktor sklada Tomica Dumančič in napoveduje današnjo obravnavo dopolnitve odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada novogoriške občine na seji mestnega sveta. Obenem pa je včeraj povedal še, da je svoji predhodnici, Nataši Le-ban, ki je stanovanjski sklad vodila dva mandata, in sicer do lanskega julija, konec marca odpovedal delovno razmerje iz krivdnih razlogov. Lebanova očitke na račun svojega dela zanika.
Stanovanjski sklad Nova Gorica ima v lasti 371 stanovanj. Na čakalni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj je 161 prosilcev. »Nekateri prosilci sicer imajo urejene stanovanjske razmere, prijavo na razpis pa potrebujejo zaradi prošnje po subvencioniranju tržne najemnine. Mestna občina Nova Gorica ima v ta namen vsako leto v proračunu rezerviranih 200.000 evrov,« je po-
Nataši Leban, kije stanovanjski sklad vodila dva mandata, so konec marca odpovedali delovno razmerje iz krivdnih razlogov
jasnil novogoriški župan Matej Arčon. Da bi sklad pridobil prepotrebna stanovanja, je pred časom objavil razpis, s katerim so želeli od občanov kupiti prazna stanovanja, a sta nanj prispeli le dve ponudbi. Za nakup stanovanj ima novogoriški stanovanjski sklad na voljo 250.000 evrov.
Kar tretjina od najemnikov stanovanj stanovanjskega sklada po Dumančičevih besedah najemnine ne plačuje redno. Najvišji dolg znaša okoli 6.000 evrov. S 17 najemniki, kjer je bila situacija zaradi neplačanih najemnin najbolj kritična, se dogovarjajo o obročnem poplačilu dolga, saj se želijo izogniti deložaciji.
V bodoče si želi sklad pristopiti tudi k reševanju stanovanjske problematike mladih in mladih družin, in sicer po modelu Mestne občine Ljubljana.
Na novogoriškem stanovanjskem
skladu je trenutno pet zaposlenih. »V kratkem bomo iskali še novega računovodjo,« je včeraj napovedal Dumančič in dodal, da je konec marca Nataši Leban, ki je opravljala delo računovodje, izročil odpoved iz krivdnih razlogov. Lebanova je bila dva mandata direktorica omenjenega sklada. Ko ji je lani julija pretekel mandat, se je na razpis za direktorsko mesto ponovno prijavila, a je kasneje zaradi številnih očitanih nepravilnosti odstopila. Za novega direktorja je bil kasneje izbran Dumančič, Lebanova pa je zasedla mesto računovodje na skladu, kar je opravljala že preden je zasedla direktorsko mesto.
Kje so bili razlogi za krivdno odpoved? »Po naključju sem izvedel, da so bile v treh zadevah, in sicer v Braniku, Novi Gorici in Solkanu v lanskem letu plačane stvari, ki niso bile narejene. Vse sem predal kriminalistom in ji prekinil delovno razmerje. Za tem stojim,« je včeraj zatrdil Dumančič in dodal, da je šlo v vseh treh primerih za vzdrže-
Tomica Dumančič Nataša Leban
valna dela, katerih skupna vrednost znaša okrog 20.000 evrov.
Lebanova, ki smo jo včeraj prosili za komentar teh navedb, vse očitano zanika. Poudarja, da je bilo njeno delo v dveh direktorskih mandatih uspešno ter da je za izvajanje tekočega in investicijskega vzdrževanja bil po sistemizaciji odgovoren njen sodelavec, ki si je vsako vzdrževanje ogledal, potrdil in na podlagi tega je stanovanjski sklad opravljeno delo tudi plačal. »Zanikam
Stanovanjski bloki v Novi Gorici
FOTOK.M.
nova gorica - Menjava pri listi Goriška.si
Manojlovic vstopa v mestni svet »Občina kot barka brez kapitana«
Na današnji seji novogoriškega mestnega sveta bo prišlo do zamenjave v vrstah liste Goriška.si, ki ima štiri svetniške sedeže. Na mesto svetnice Kristine Bratož, ki iz mestnega sveta izstopa, prihaja Luka Ma-nojlovič, sicer pobudnik gibanja Goriška.si, ki se je na zadnjih županskih volitvah uvrstil na drugo mesto in je kot protikandidat sedanjemu županu Mateju Arčonu nastopil tudi v drugem krogu volitev.
»Do menjave prihaja na podlagi vnaprejšnjega dogovora znotraj Goriške.si, Ma-nojlovič pa bo v mestnem svetu še ostreje zastopal stališča Goriške.si,« so sporočili iz gibanja, kjer po letu in pol ocenjujejo, da je politika sedanjega vodstva občine premalo ambiciozna. »Dovolj mi je županovega izmikanja, nasmeškov in obljub v objektive TV kamer. Dovolj mi je praznih besed o "sodelovalni" politiki, kjer ideje niso "dobre in slabe", temveč so "naše in vaše". Dovolj mi je parcialnih interesov, ki našo občino vodijo kot barko brez kapitana na razburkanem morju,« opozarja Manojlo-vič, ki tudi napoveduje, da bo ostro nastopal pri eni temeljnih programskih točk Go-
Luka Manojlovic
FOTO K.M.
riške.si - uresničevanju vizije o Novi Gorici kot univerzitetnem mestu ter ustvarjanju pogojev za razvoj naprednih tehnologij, ki bi spodbujale zaposlovanje.
»Luki Manojloviču dajem dobrodošlico kot članu mestnega sveta in si želim, da bi uspešno s svojimi pogledi pripomogel k temu, da se mestna občina razvija še naprej. Njegovih navedb pa ne nameravam komentirati,« je bil včerajšnji odziv župana Mateja Arčona. (km)
RONKE
Umrl Alessandro Bello
Na svojem domu v Ronkah je včeraj zjutraj umrl Alessandro (Sandro) Bello, upokojen podjetnik, ki je bil v Laškem poznan zlasti v športnih krogih, sej je bil med drugim predsednik tržiškega nogometnega društva. Bil je rojen v Ronkah leta 1940 in bi čez šest dni dočakal 76. leto starosti. Bil je sin Anne Furlan in Lui-gija Bella, znanega ronškega glasbenika in učitelja mladih godbenikov. Na noge je postavil podjetje za prodajo prehrambenih izdelkov in catering, ki je bilo nekaj let dobavitelj ronškega letališča in letalske družbe Alitalia. Za njim je podjetje prevzel sin Bruno. Alessandrova velika ljubezen je bil šport, predvsem nogomet, zato se je angažiral v vodstvu tržiškega društva in bil v obdobju 1988-1990 tudi njegov predsednik.
vse očitke, ki se tičejo mojega dela - da bi bila zadeva plačana in ne narejena - to je popoln nonsens,« je včeraj za Primorski dnevnik povedala Lebanova. Glede odpovedi iz krivdnih razlogov pa dodaja, da je še ni prejela, a potrjuje, da je v tem postopku.
Na današnji seji mestnega sveta bodo svetniki sprejemali dopolnitve občinskega odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Nova Gorica. »Področje stanovanjske politike smo začeli sistematično urejati v skladu z zakonodajo, zato je ta odlok tudi na seji. Gre za čisto tehnično-pravno obliko, kjer reguliramo delovanje stanovanjskega sklada. V spremembah odloka upoštevamo vse, kar smo decembra ob sprejetju na mestnem svetu že določili skozi splošne pogoje poslovanja, definirali smo vlogo nadzornega sveta, ki s tem resnično postaja organ nadzora. To so na kratko najbolj bistvene spremembe,« je včeraj povzel Du-mančič.
Katja Munih
Danes shod 1200 dijakov
Preko 1200 dijakov nižjih in višjih srednjih šol iz dežele FjK bo danes dopoldne napolnilo športno palačo Bigot pri Madonini v Gorici, kjer bo potekal zaključni dogodek v okviru deželnega natečaja »Skupaj rasti z What's up?«. Organizatorji so prejeli 45 video prispevkov dijakov, med njimi so tudi slovenski šolarji iz Gorice in Doberdoba.
V Selcah Bellavitejev Kras
Na pobudo društva Jadro iz Ronk bo na dvorišču društva Olmo v Selcah danes ob 18. uri predstavitev knjige »Il Carso« avtorja Andree Bellaviteja.
Srečanje s Pinom Roveredom
V okviru niza »Knjiga ob 18.03« bo danes ob 18.03 v dvorani APT v stavbi goriške železniške postaje pisatelj Pino Roveredo predstavil svojo knjigo »Ma-stica e sputa«; sodelovala bosta Franco Belci in Alessandro Mezzena Lona.
Žensko podjetništvo
Angela Bortoluzzi, pokrajinska referentka ženskih podjetnic pri Coldiret-ti, je nova predsednica odbora za žensko podjetništvo pri goriški Trgovinski zbornici. V odboru so še Maria Tami (podpredsednica), Michela Nobile, Michela Ceccotti in Elisa Miani.
tržič - V slovo Albertu Gergoletu
Bil je zadnja priča spopada v Dovcah
Sredi marca se je za vedno poslovil Albert Gergolet iz Tržiča, partizan, zadnja priča spopada z nemško-italijan-sko motorizirano kolono v Dovcah med Komnom in Branikom. Še pred dvema letoma je prišel v Dovce na spominsko svečanost v mrazu, vetru in dežju, prijel za mikrofon pred spomenikom devetim padlim partizanom in govoril zbranim o bitki 2. februarja 1944, ko jih je v boj popeljal namestnik poveljnika Južnopri-morskega odreda, narodni heroj Anton Šibelja Stjenka.
V partizane je vstopil ob razpadu Italije. Leto prej je bil vpoklican v italijansko mornarico in kot domoljub in zaveden Slovenec se je ob kapitulaciji Italije priključil partizanom na Krasu. Leta 1944 je bil hudo ranjen.
Rojen je bil v Doberdobu. Delal je v tržiški ladjedelnici in zato se je leta 1955 preselil v Tržič. Nekaj let je delal tudi v Tovarni velikih motorjev v Dolini pri Trstu in nato od leta 1976 do upokojitve spet v ladjedelnici v Tržiču. Vsa leta po drugi svetovni vojni je deloval v slovenskih organizacijah in združenju partizanov VZPI-ANPI. Pogosto je zahajal na Komenski
Albert Gergolet
kras ter bil povezan z nekdanjimi sobor-ci in domačini, ki so njega in soborce oskrbovali s hrano, oblačili, obveščevalnimi podatki. Vse življenje je bil ponosen na svoje korenine, slovenstvo in težko bojno pot pri osvobajanju Primorske. Zadnja priča zmage v Dovcah, borec Bazoviške, IX. Korpusa, je odšla v mir. »Prepozno smo ga začeli spraševati, poslušati. Z njim je šla zadnja priča, ki je lahko krotila sprevračevalce polpretekle zgodovine na Komenskem,« se ga spominjajo v borčevskem združenju v Komnu. (db)
tržič - Občinska odredba
Do oktobra prepovedano uživanje alkohola na ulici
Prepovedi veljajo tako za prodajalce kakor tudi za uživalce
Z 18. aprilom bo ponovno stopila v veljavo občinska odredba proti alkoholu v tržiškem mestnem središču, ki bo zapadla 17. oktobra. Ukrep se je v prejšnjih letih že obrestoval, saj se je krepko zmanjšalo število zapuščenih pločevink in steklenic na ulicah in trgih. Zato ga uvajajo tudi letos z začetkom toplejših mesecev.
Trgovine ter krožki in društva ne bodo smeli prodajati alkoholnih pijač v kateri koli posodi in s katero koli stopnjo alkohola med 21. in 6. uro. Krožkom in društvom bo dovoljena le prodaja za takojšnje uživanje na kraju. Prepoved velja tudi za prodajalce prehrambenih izdelkov lastne proizvodnje; dovoljeno jim bo le, da med 21. in 23. uro prodajajo alkoholne pijače z
nizko stopnjo alkohola (manj kot 6%), ki bodo kupljene skupaj z drugimi prehrambenimi izdelki. Barom in restavracijam bo med 21. in 6. uro prodaja dovoljena le pod pogojem, da jih obiskovalci zaužijejo v notranjih ali zunanjih prostorih lokala. Podoben bo režim za ponudnike pijač na prireditvah: gostje bodo lahko uživali alkohol le v kiosku ali ob stojnici. Prepovedi veljajo na območju mestnega središča (v odredbi so ulice točno navedene), kršiteljem pa bodo naložili slane kazni: od 150 do 1000 evrov in začasno zaprtje dejavnosti, v primeru ponovne kršitve bodo globe še višje. Tiste, ki jih bodo med polnočjo in 6. uro zalotili na ulici s steklenicami, bodo kaznovali z globo od 50 do 300 evrov.
/
Primorshi
GORIŠKA
Četrtek, 7. aprila 2016
13
gorica - Uvod v letošnja Snovanja
Ob Duu Tchiki še najmlajši tolkalci
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je v torek s tolkalskim koncertom v obnovljeni pritlični dvorani Trgovskega doma v Gorici uvedel enajsto sezono Snovanj. Dogodek, na katerem so ob dveh profesionalnih tolkal-cih iz Švice, Jacquesu Hostettlerju in Ni-colasu Suterju, nastopili mladi tolkalci pod dirigentskim vodstvom profesorja Patricka Quaggiata, je bil prvi v nizu sodelovanj, na katerih sloni program glasbenega ciklusa.
Jacques Hostettler in Nicolas Suter v tem času gostujeta v žiriji 8. Mednarodnega glasbenega tekmovanja Svirél, ki poteka v Goriških Brdih. Glasbenika sta pripravila atraktiven večer, poln nena-
vadnih ritmov, prepletenih v melodične pripovedi marimbe. Jacques Hostettler in Nicolas Suter sta Duo Tchiki ustanovila leta 2006. Tolkalni tandem je s svojo glasbeno odprtostjo in vrhunsko izvajalsko formo pritegnil pozornost ne samo publike, ampak že od samega začetka delovanja tudi mnoge ključne skladatelje našega časa, kot so Keiko Abe, Nebojša Živkovic in Peter Prommel. Slednji v duu vidijo močan glasbeni in umetniški potencial ter mu zato posvečajo svoja dela. Ravno različne glasbene umetnine Ja-ponke Keiko Abe so po številu izstopale na goriškem koncertu. Marimba je tako zazvenela bodisi romantično, zasanjano ali razmišljujoče in umirjeno, bo-
Občinstvo v pritlični dvorani Trgovskega doma
BUMBACA
Profesionalna tolkalca iz Švice, Jacques Hostettler in Nicolas Suter, sta goriški publiki postregla z atraktivnim programom
BUMBACA
disi razigrano v strastnih ritmih, ki so odsevali utrip današnjega hitrega življenja. Eklektični repertoar švicarskega dua vključuje poleg skladb znanih skladateljev številne priredbe. Tako smo na ma-rimbah slišali tudi baročne mojstrovine, pod katere sta podpisana Alessandro Scarlatti in Johann Sebastian Bach, mlada glasbenika pa sta svoj atraktivni nastop popestrila še z dodatnimi izvajalskimi vragolijami. Poleg virtuoznosti, ki se je zrcalila v natančnosti, je izvedba Dua Tchiki izražala pristno čustvenost in nezmotljivo izvirnost.
K srčnosti večera so prispevali najmlajši tolkalci Centra Emil Komel, ki so zbrani v ansambel Petite Drums ter obiskujejo razreda Patricka Quaggiata in Giorgia Fritscha. Francesco Basso, Ester Bernardis, Rok Boltar, Zala Černe, Lapo Farolfi, Tine Lestan, Alessandro Mauri, Cristiano Presti, Francesco Senteri, Matic Simčič, Jaka Simčič in Matteo Lou-vier so s skladbo Trap door udarno zaigrali uvodne takte v koncert in dvignili temperaturo v dvorani. Poslušalce pa so še dodatno razmigali z mehiško tradicionalno La Cucaracha.
Snovanja se bodo nadaljevala v četrtek, 28. aprila, ko bo Gorica praznovala svoj »rojstni dan«, saj je bila tega dne leta 1001 prvič omenjena v zgodovinskih virih. Prizorišče praznovanj bo grajsko naselje. Na prireditvi 1015 let... Vse najboljše, Gorica bodo postregli z eno-ga-stronomskim dogodkom v Taverni Al Castello in pa s celovečernim koncertom profesorjev Centra Emil Komel in društva Arsatelier, ki bo potekal pod naslovom Glasbene afinitete.
Metka Sulic
tržič - Proti vrtinam
»Sedem razlogov, da glasujemo za«
Večer prirejajo jutri v dvorani Del Bianco
Tržiški občanski odbor, ki podpira referendum proti vrtinam, bo jutri priredil svojo prvo pobudo. V dvorani Del Bianco v bližini knjižnice v Štarancanu bo ob 20.30 srečanje z naslovom Sedem dobrih razlogov, da glasujemo za.
»Z referendumom, ki bo 17. aprila, se lahko občani izrečejo za razveljavitev zakona, ki zadeva vrtine za črpanje nafte in plina v pasu 12 milj na Jadranu in drugih morjih, ki obdajajo Italijo, ter dopušča podaljšanje že oddanih koncesij do izčrpanja ležišč fosilnih goriv. Naša država potrebuje čisto energijo iz obnovljivih virov, zato na glasovnici prekrižajmo "DA',« pravijo člani tržiškega odbora proti vrtinam. Le tega sestavljajo organizacija Legambiente, združenje Eugenio Rosmann, goriška delegacija zveze LIPU, združenje, Benkadi, odbor NO Carbone Isontino, zveza Arci, združenja Co.Na., Adriatic Green Net, Ambiente 2000, Tenda per la Pace, Gas Tartaruga, Gas bisiachi Referendum trivelle in zveza Federconsumatori.
tržič - Pristanišče
Po odpustih spet zaposlitev
Na sedežu Dežele FJK v Vidmu je včeraj potekalo srečanje o usodi delavcev tržiškega pristanišča, ki sta ga skupaj sklicali deželna odbornica za delo Loredana Panariti in deželna odbornica za infrastrukture Mariagrazia Santoro. Srečanja so se udeležili predstavniki sindikatov in vodstvo družbe, ki upravlja pristanišče Portorosega.
Govor je bil o napovedani odslovitvi devetih delavcev, ki jo je pristaniška družba napovedala marca. Ob koncu soočenja so se udeleženci dogovorili, da bosta v postopku odpuščena največ dva delavca, oba pa bo nato zaposlilo podjetje, ki bo od prvega maja upravljalo železniški priključek v pristanišču. Odbornici sta zagotovili, da je deželna uprava pozorna do tržiške luke in do vseh infrastrukturnih ukrepov, ki jih le-ta potrebuje za svoj razvoj, začenši s poglobitvijo vhodnega kanala. Sindikati so ob koncu srečanja izrazili pripravljenost, da prekličejo četrtkovo stavko.
ronke - Odločitev Riccarda Avianija
Odbornik je odstopil: osebni razlog ali trenja?
Občinski odbor ronškega župana Roberta Fontanota je izgubil enega izmed svojih članov. Odbornik Riccardo Aviani, ki je vodil resor za kulturo, knjižnico, odnose s kulturnimi društvi in ovrednotenje občinskega avditorija, je namreč odstopil. 55-letni Aviani naj bi uradno sprejel odločitev iz »osebnih razlogov«, kot piše v odstopnem pismu, ki ga je v torek izročil županu Fontanotu.
Aviani je bil za odbornika imenovan leta 2011. To mesto mu je zaupal sam župan, da bi ohranil koalicijska ravnovesja. Aviani je namreč član stranke Svoboda ekologija in levica, ki je Fontanota podprla na zadnjih občinskih volitvah. Fontanot še ni imenoval Avianijevega naslednika: njegov resor bo - vsaj nekaj časa - vodil sam. Fontanot se je bivšemu odborniku zahvalil za opravljeno delo in sodelovanje v zadnjih petih letih.
Uradno naj bi torej odbornik in župan ostala v dobrih odnosih, v
Riccardo Aviani
BONAVENTURA
Ronkah pa marsikdo meni, da ni tako. Šušlja se, da je v odboru prišlo do trenj, ki naj bi že nekaj časa motila delovanje občinske uprave. Problem ni v odnosu med Demokratsko stranko, ki ji pripada Fontanot, in Levico ekologijo in svobodo: župan je namreč že izrazil upanje, da se bo to zavezništvo nadaljevalo tudi na naslednjih volitvah. Do osebnih nesoglasij naj bi prišlo med samim županom in odbornikom, ki se je naposled odločil za odstop iz občinskega odbora.
gorica - Komigo v Kulturnem domu
»Demoghela!«
Pred Mauriziom Soldajem je nastopila skupina Komigo teater

V monologu, ki ga je režiral Boris Kobal, je Maurizio Solda uprizoril tržaškega vojaka 97. avstro-ogrskega pešpolka, ki ga je cesar pošiljal na vse mogoče fronte
FOTOK.D.
Letošnji gledališki festival Komigo je postregel s še eno odlično predstavo, tokrat v italijanskem jeziku oziroma tržaškem narečju, ki jo je režiral Boris Kobal. Na odru goriškega Kulturnega doma je glavno vlogo odigral izjemni igralec Mau-rizio Solda in v monologu uprizoril tržaškega vojaka 97. avstro-ogrskega pešpol-ka, ki ga je cesar pošiljal na vse mogoče fronte. Bil je tudi ujetnik v Rusiji in se je po čudežnih poteh ob koncu vojne vrnil v domači kraj pod Kontovelom. Pripoved je »zabeljena« z grenko satiro, ki v tržaškem narečju pride še bolj do izraza.
Svojo razgibano življenjsko zgodbo pripoveduje že ostareli in osamljeni možakar, ki si je pomembnejše datume in dogodke zapisal na list, zato da bi jih ne pozabil. Pa čeprav v zgodbi prevladujejo žalostni in celo tragični trenutki, ki pričajo o kruti vojni, jih starec zna začiniti z dov-tipi, najbrž tudi izmišljenimi ocvirki, ki so dvorano večkrat spravili v bučen smeh. Med pripadniki tržaškega polka, ki so ga v glavnem sestavljali slovenski, italijanski in hrvaški vojaki, se je rodila tudi pesem in skovanka Demoghela. Predstavljali so jo kot bojno pesem oziroma bojni krik, v resnici pa je vojake nagovarjala: »Zbeži-mo prej, kot je mogoče!« Ob koncu predstave je Maurizio Solda še napovedal, da pripravlja tudi monolog z naslovom O Fiume o morte! Kot razodeva že sam naslov, bo govor o DAnnunziovi »pustolovščini« na Reki septembra 1919.
Pred Soldajem je na oder Kulturnega doma stopila gledališka skupina Ko-migo teater, ki je z dvojezičnim - mestoma tudi trijezičnim - nastopom opisala dogajanje na fronti in v zaledju med prvo svetovno vojno. Predigro je režirala Kristina Di Dio, odigrali pa so jo Solange Degenhardt v vlogi vojaške medicinske sestre, Robert Cotič (avstro-ogrski vojak), Nadja Šuligoj (prostitutka) in Andrej Pahor (italijanski vojak). Za glasbeno spremljavo je poskrbel Manuel Figelj na harmoniko. Njihova pripoved se je dotaknila marsičesa, kar je spadalo k življenju vojaka: fronto, obiskovanje bordelov, dopisovanje z domačimi, cenzuro itd. Dramska skupina se je izkazala tudi za dokaj dobro uglašen pevski sestav. Tokrat je šlo za drugi del njihovega nastopa, prvi del je bil na sporedu ob igri Ikarus, ravno tako v programu Komigoja.
V premoru med dvema odrskima dogodkoma je predsednik Kulturnega doma Igor Komel kot zahvalo za dolgoletno sodelovanje izročil spominsko plaketo čarodeju, ki je poznan z imenom Mago Luis. Počaščeni čarodej se je s pomočjo publike za priznanje »oddolžil« s trikom s prstani. Komel se je zahvalil tudi skupini Komigo teater in napovedal, da bodo igralci oba dela predstave odigrali na vlaku, ki jih bo skupaj z občinstvom odpeljal iz Nove Gorice do Mosta na Soči. Datum vožnje z gledališko igro bodo sporočili naknadno. (vip)
1 4 Četrtek, 7. aprila 2016
Diamantnoporočenca v Doberdobu
Na današnji dan leta 1956 sta v Doberdobu stopila v zakon Mario Bedre-jetev in Jolanda Hitroteva. V šestdesetih letih skupnega, složnega in plodnega življenja je Jolanda povila Mariu kar sedem otrok - pet sinov in dve hčeri. Mario in Jolanda sta ponosna tudi na neveste in na zeta, kot dedek in babica pa sta prav tako ponosna na svojih pet vnukov.
Diamantnoporočenca - beseda sicer čudno zveni, saj se ne dogaja ravno po-
gosto, da izrekamo voščila zakoncema s tako častitljivo »kilometrino« - sta kljub težavam, ki sta jih srečevala na šestdesetletni življenjski poti, tudi danes nasmejana in radostna, kakor njuni sinovi in hči ter vnuki. Nasmeh - tako pravita jubilanta - je dragocen biser oz. diamant in pogonska sila življenja. Njuni najdražji so ponosni nanju, ker tako razmišljata in vlivata energijo za življenje. Vsi družinski člani se zato z njima veselijo ob današnjem prazniku.
Primorski
[1] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. AN TONI O, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
Gledališče
21. GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CA-STELLO DI ... MUSICAL & RISATE«
v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 9. aprila, ob 20.30 »L'ultimo Lion« (režija Tullio Svettini); predprodaja v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/A v Gorici, tel. 0481-30212.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 7. aprila, ob 21. uri izven abonmaja 1. Festival lepega petja (Silvia Felisetti - sopran, Domingo Stasi - tenor, Alessandro Brachetti
-	baritono, Stefano Giarofoli - klavir); informacije po tel. 0481-969753, www.artistiassociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 7. aprila, ob 20. uri »Draga Jelena Ser-gejevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247, blagajna@sng-ng.si.
ut Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Il cacciatore e la Regina di Ghiaccio«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Un bacio«.
Dvorana 3: 18.00 »Mister Chocolat«; 20.30 »Ascensore per il patibolo« (»Viaggio nella Memoria 2016«); 22.10 »La corte«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il cacciatore e la Regina di Ghiaccio«.
Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.20 »Victor - La storia segreta del dott. Frankenstein«.
Dvorana 3: 17.50 »La comune«; 19.45
-	22.10 »Race - il colore della vitto-ria«.
Dvorana 4: 18.00 »Un bacio«; 20.00
-	22.15 »Veloce come il vento«. Dvorana 5: 18.00 - 19.50 »Il condominio dei cuori infranti«; 21.40 »Un bacio«.
fl Razstave
V	GORICI: v naravoslovnem in geološkem muzeju v Ul. Brigata Avellino bo v petek, 8. aprila, ob 17.30 odprtje novih razstav »Herbarij v muzeju«, »Mare nostrum«, »Ptice in ribe«, »Dvoživke in plazilci«, »Minerali in kamnine«, »Entomologija« in »Projekt Kalvarij«; vstop prost.
V	NOVI GORICI v Mestni galeriji na trgu E. Kardelja 5: v petek, 8. aprila, ob 19. uri odprtje razstave Petra Abrama. Umetnika bosta predstavila Damir Globočnik in Ira Zorko. V torek, 12. aprila, ob 18. uri in v ponedeljek, 25. aprila, ob 19. uri vodena ogleda razstave.
V	VILI CORONINI CRONBERG v Gorici na Drev. 20. septembra 14: v petek, 8. aprila, ob 17.30 odprtje razstave »A tavola con i conti Coronini - Le forme e i rituali dei pasti dal Sette-cento al Novecento«, na ogled bo do 16. oktobra od srede do nedelje 10.0013.00 in 15.00-18.00; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it.
M Koncerti
SVIREL: 8. mednarodno glasbeno tekmovanje in festival za soliste ter komorne skupine: danes, 7. aprila, ob 20.30 v Coroninijevem dvorcu v Šempetru »Profesorski koncert 4«. Program na www.upol.si.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 9. aprila, ob 20.15 koncert Uroša Perica s kvartetom; informacije v Kulturnem domu Nova Gorica, tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	MARTINŠČINI: v gostilni Al Poeta bo v soboto, 9. aprila, ob 21. uri večer z jazz, blues in calipso glasbo; klarinet in saks tenor bo igral Daniele D'Aga-ro, kontrabas Marzio Tomada; vstop prost, informacije in prijave po tel. 0481-99903.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN KD SOVODNJE v sodelovanju z ZPZP, ZCPZ Trst, ZSKP Gorica, JSKD prirejata koncert revije Primorska poje v soboto, 9. aprila, ob 20. uri v Sovodnjah (Kulturni dom Jožef Češčut). Nastopili bodo: ŽPZ Sinji Galeb DU Izola, Komorni zbor Zveze Slovencev Monošter Madžarska, Nonet Primorsko, ŽPZ Pre-šernovke iz Šibenika Hrvaška, DVS Primorsko in ŽVS Barkovlje.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU v Ronkah bo iz niza »Primavera in Arte« danes, 7. aprila, ob 20.30 koncert kvarteta InTune Vocal Quartet z naslovom »A quattro voci nel jazz«.
GORIŠKA
H Šolske vesti
JASLI TIKA TAKA obveščajo, da bo dan odprtih vrat v ponedeljek, 18. aprila. Starši si bodo lahko ogledali jasli in se pogovorili z vzgojiteljicami med 16.30 in 18.30.
POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah).
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE (UTE) iz Gorice obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat do konca akademskega leta, ki bo v petek, 13. maja; informacije na tajništvu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici, tel. 0481-532101.
S Izleti
AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Velden in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 333-5746178 (Fabio od 18.00 do 22.00).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka.
»POHOD TREH GORIŠKIH HRIBOV« bo v nedeljo, 10. aprila, s startom ob 7.45 na parkirišču pri mostu v Solkanu, sledil bo vzpon na Škabrijel, Sv. Goro in Sabotin. Prirejata ga združenji Fain in Scussons iz Romansa v sodelovanju s Kulturnim domom v Gorici v sklopu deželnega projekta »Bunker 1915-1918«, goriškim Forumom in združenjem Iter Aquileiense. Okrog 10. ure na Prevalu (Grgar) in okrog 13.30 uri pod solkanskim mostom bodo odigrani kratki gledališki prizori na temo prve svetovne vojne v režiji Kristine Di Dio, nastopajo Solange Degenhardt, Robert Cotič in Andrej Pahor, na vrhu Sabotina okrog 15.30 je predviden koncert goriškega pevskega zbora Monte Sabotino. Ob slabem vremenu bo pohod prenešen na nov datum.
PLANINSKO DRUŠTVO VALENTIN STANIČ vabi na pohod okrog Čarne-ga vrha (Montefosca) v sodelovanju s CAI-em iz Doline Nediže v nedeljo, 10. aprila, s startom s tržnice v Kanalu ob 7.30 uri; informacije po tel. 0038631697642 (Katja Žagar).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 27. maja, enodnevni izlet na Goli otok in na druge otoke Kvarnerskega zaliva. Vpisujejo do torka, 5. aprila, po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 048178138 (Sonja Š.). Obvezna sta veljavni osebni dokument in davčna koda.
3. ENOGASTRONOMSKI POHOD KRAŠKIH DOBROT 2016 v okviru projekta »Bunker 1915-1918« bo v nedeljo, 10. aprila, s startom izpred centra Danica na Vrhu med 8.30 in 10. uro. 10 km dolga proga bo označena, po poti bodo stojnice s kraškimi dobrotami, na Debeli griži si bodo pohodniki lahko ogledali kaverne v spremstvu in ob razlagi znanih raziskovalcev preteklosti Mitje Jurna in Marca Mantinija; ob plačilu startnine bodo udeleženci prejeli bone za degustacije in topel obrok ob zaključku pohoda. V centru Danica bo na ogled razstava o prvi svetovni
vojni raziskovalke preteklosti Branke Sulli iz Trsta; zaželena je prijava do danes, 7. aprila, na info@pohod.it, informacije www.pohod.it. KEKČEVE POTI za otroke in družine prireja SPDG: v nedeljo, 10. aprila, izlet na Čaven, zbirališče ob 9. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici. Naslednji izleti bodo 8. maja (pohod »Družne sa-botinske poti«), 12. junija (udeležba na 45. srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija (dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra; informacije nudita Fanika (347-6220522, fanika@spdg.eu) in Mitja (338-3550948 ali mitja@spdg.eu). KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija; informacije in prijave po tel. 040360072 ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, krut.ts@tiscali.it. NA SEDEŽU SPDG bodo danes, 7. aprila, ob 20. uri predstavili program večdnevnega izleta v Apenine in srednjo Italijo, od 22. do 28. junija.
H Čestitke
Draga mama JOLANDA in tata MARIO!Pred šestdesetimi leti sta se v doberdobski cerkvi vzela, še vedno sta tako nasmejana in vesela. Želimo vama vse najboljše in najlepše in iz srca hvala za vse, kar sta za nas dala. Sinovi Silvano, Carlo, Marino, Dario, Marco in hči Lucia.
Najboljšim čestitkam se pridružujejo neveste in zet, vnuki in vsi ostali domači.
□ Obvestila
KMEČKA ZVEZA obvešča rejce prašičev v deželi FJK, da morajo do 15. aprila vrniti izpopolnjen obrazec, ki jim ga je zdravstveno podjetje ASS poslalo v mesecu februarju letos v zvezi z obveznim štetjem prašičjih podjetij; informacije v uradih Kmečke zveze in pristojnih uradih zdravstvenega podjetja. OBČINA SOVODNJE obvešča, da sta bila odobrena razpisa 2016 za dodelitev prispevkov najemnikom za plačilo najemnin v letu 2015 in najemodajalcem, ki dajejo na razpolago stanovanja manj premožnim najemnikom. Prošnje lahko predložite v občinsko vložišče ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo prošenj poteče dne 13. maja 2016 ob 10.30; informacije na spletni strani www.co-mune.savogna.go.it. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do 31. maja. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da 30. aprila letos zapade rok za prijavo posebnih in nevarnih odpadkov, ki so jih podjetja povzročila, prevažala ali odstranila v letu 2015. Za pripravo prijave je na razpolago naša tehnična služba. Kdor ne bo prejel poziva na sestanek se lahko javi tajništvu po tel. 040-6724828, in-fo@sdgz.it, najkasneje do 15. aprila 2016 za določitev termina za predstavitev prijave. Če se prijave ne predstavi so predvidene visoke globe, tudi do 15.500 evrov.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica vabi včlanjena društva na pokrajinski svet, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, v prvem sklicu ob 7.30 uri in v drugem sklicu ob 19.30 uri v Tumovi dvorani KB Centra na Kor-zu Verdi 51 v Gorici. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v Sovod-njah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro v soboto, 16. aprila, 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 3334318338, 388-1703122, andrea.bin@li-bero.it
0 Prireditve
KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja v četrtek, 14. aprila, ob 10. uri »Kavo s knjigo«. Avtor Tino Mamic, po poklicu samostojni novinar, bo predstavil svojo knjigo »Protestantino«, ki govori o aktualnih temah naše družbe.
PALAČA LANTIERI v Gorici bo v nedeljo, 10. aprila, odprta z vstopnino med 10. in 13. uro ter med 14. in 20. uro v sklopu pobude »Odprti gradovi«. Dan bodo posvetili cesarici Sissi. Glasbeno bodo spremljali pianist Alberto Boisc-hio, flavtistka Elisabetta Di Fortunato, sopran Anna Elena Masini, plesali bodo gojenci plesne šole Tersicore iz Gorice, o cesarici bo predaval Enzo Ben-tivoglio.
V	LOKANDI DEVETAK na Vrhu bo v petek, 8. aprila, ob 20. uri večer, posvečen kvalitetnim medom. Prisotni bodo čebelarji, podpredsednik slovenskih čebelarjev Franc Šivic, ki bo razstavljal tudi osebne fotografije o čebelah; slike panjev bosta razstavljali domačinki Janina Cotič in Karin Tommasi; rezervacije po tel. 0481-882488, info@devetak.com.
12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR prejmeta Danijel Čotar za dolgoletno nesebično delo v korist naše skupnosti in otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Štever-jana ob 40-letnici delovanja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na slovesni podelitvi bodo sodelovali otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice, zborovod-kinja Damijana Čevdek Jug, gojenci SCGV Emil Komel.
V	DOBERDOBU na sedežu društva SKRD Jezero bo v petek, 8. aprila, ob 20. uri predstavitev knjige »Dietro il cortile di casa - Za domačim dvoriščem« (Metka Gombač, Boris Gombač in Dario Mattiussi); prisotni bodo avtorji, spregovorila bo Lucia German ob spremljavi MoPZ Jezero. Sledilo bo odprtje razstave »Quando mori mio padre - Ko je umrl moj oče«, na ogled do ponedeljka, 25. aprila.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič prirejata »Srečanje pod lipami« o sedemdesetletnem izhajanju otroškega mesečnika Pastirček, ki ga izdaja zadruga Goriška Mohorjeva. Sodelovali bodo urednik Marijan Markežič ter Walter Grudina, Bernarda Berce, Ljuba Legiša, Alenka Radetič, Barbara Rustja in Niko Klanjšček. Večer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.30 vodila vzgojiteljica Olga Tavčar.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Mauro Sibau, blagoslov v kapeli glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču.
DANES V MOŠU: 10.00, Luigia Brescia vd. Fachin (z goriškega glavnega pokopališča ob 9.45) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev.
DANES V TRŽIČU: 8.30, Lamberto Mor-siani, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
/
Primorshi
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 7. aprila 2016
15
GLOSA
Genscher in njegovo odklonilno stališče do rožljanja z orožjem
Jo2e Pirjevec
V današnji brezglavi slovenski družbi je šla skoraj neopazno mimo novica, da je prejšnji teden umrl Hans-Dietrich Genscher, znameniti nemški zunanji minister, ki je v času našega osamosvajanja odigral odločilno vlogo. Skušajmo zapolniti to vrzel.
Pred sabo imam zajetno knjigo njegovih spominov, ki je izšla v drugi nakladi leta 1995, potem ko se je Genscher že poslovil od vladnih zadolžitev, ne pa seveda od politike, kateri je ostal zvest do konca. Rodil se je 21. marca 1927 v bližini mesta Halle (Saška-Anhalt) v premožni kmečki družini in tam začel svoje študije. Med drugo svetovno vojno je bil leta 1943 vpoklican v Wehrmacht, kjer je služboval kot »pomočnik« pri letalstvu, dve leti kasneje pa se je znašel kot se-demnajstletnik že v redni vojaški službi.
»Strahote vojne,« pravi v svojih spominih, »so zaznamovale vse moje življenje. Zame ni bilo nobene domovinske romantike. Pogosto sta me popadla strah in preplah: sedaj ob koncu vojne sem si dejal: 'Nekako bo šlo naprej. Preživel sem'. Ko sem se skupaj s tisoči vojnih tovarišev znašel v ameriškem ujetništvu, smo mislili na življenje in na bodočnost. Korakal sem z enim od svojih »cimrov« iz časa, ko sem bil rekrut. »O čem razmišljaš?,« me je vprašal. »Pravkar sem sprejel dve odločitvi. Prvič, čim prej se bom vrnil domov; drugič, od sedaj naprej bom počel samo to, kar mi je všeč.« Če pomislim nazaj, moram reči, da se mi je to v glavnem tudi posrečilo«.
Zares se mu je in to v ustvarjalnem smislu. Znotraj liberalne stranke je v naslednjih desetletjih napravil briljantno kariero, bil med leti 19691974 notranji minister, nato pa kar osemnajst let zunanji minister in eden od tvorcev nemške združitve po padcu berlinskega zidu leta 1989. Stal pa je, kakor sem rekel, kot dobra rojenica tudi ob zibelki Republike Slo-
venije. Že ko sem pisal knjigo o jugoslovanskih vojnah, sem razumel poglavitno značilnost koalicijske vlade Kohl-Genscher, kar zadeva jugoslovansko krizo. Medtem ko so se drugi evropski pa tudi ameriški politiki obnašali kot zbegane kokoši, saj niso vedeli, kaj storiti, sta omenjena nemška politika od samega začetka razumela, v čem je bistvo problema. V samo-pašnosti srbskega nacionalizma, ki je našel v Slobodanu Miloševicu svojega glasnika, in v njegovi povezavi z jugoslovansko »narodno« armijo.
Očitno je bilo, da je mogoče ohraniti Jugoslavijo samo z nasiljem. Da je bila ta analiza pravilna, mi potrjuje tisti odlomek iz Genscherjevih spominov, v katerem prikazuje svojo politiko v usodnih dneh konec junija 1991. Takole piše: »29. junija se je Svet Evrope v Luksemburgu ukvarjal z razmerami v Jugoslaviji. Ob tem je zvezni kancler pojasnil javnosti stališča, ki smo jih zagovarjali med sejo. Celovitosti Jugoslavije ni mogoče ohraniti z oboroženim nasiljem - še enkrat smo poudarili svoje odklonilno stališče do vojaške sile za uveljavljenje političnih ciljev.«
V tem smislu je Hans-Dietrich Genscher premočrtno deloval v naslednjih mesecih, vse do tiste odločilne seje zunanjih ministrov EU 10. decembra 1991 v Bruslju, na katerem je potrdil izjavo svojega kanclerja, da bo Nemčija priznala Slovenijo in Hrvaško še pred Božičem. S tem je prisilil tudi ostale kolege, da so sledili njegovemu zgledu. Mislim, da se ne motim, če rečem, da je bilo njegovo odklonilno stališče do vsakršnega rožljanja z orožjem pogojeno od njegove mladostne izkušnje v vrstah Wehrmachta.
Tudi tedaj pač vsi Nemci niso bili nacisti. Kar pa je še pomembnejše, je dejstvo, da so se iz tiste tragične izkušnje, mnogi nekaj naučili. Brez dvoma Hans-Dietrich Genscher med njimi.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
ljubljana - Zanimiva razstava
Tovorna parna ladja Rog je bila v ponos piranski Splošni plovbi
Franko Cossutta govori na otvoritvi razstave, ob njem moški pevski zbor Vesna
LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine je do 8. maja na ogled potujoča razstava piranskega Pomorskega muzeja Sergej Mašera o prvi slovenski čezoceanski ladji Rog in njenem poveljniku Baldomirju Podgor-niku. Na otvoritvi razstave, ki jo je pripravila Duška Žitko, je nastopil moški zbor Vesna iz Križa, med govorniki je bil tudi predsednik Ribiškega muzeja Franko Cossutta.
Razstava Rog-prva slovenska čezo-ceanska ladja in poveljnik Baldomir Pod-gornik, je druga iz niza razstav Slovenske ladje, ki jih piranski muzej pripravlja vzporedno z izdajo istoimenske serije poštnih
Miniaturni primerek ladje Rog
znamk Pošte Slovenije. Prva znamka in razstava je bila v letu 2014 posvečena prvi jekleni ladji Splošne plovbe Piran, motorni tovorni ladji Martin Krpan.
Izbor druge ladje, tovorne parne ladja Rog, ki je bila ključnega pomena tako za razvoj našega edinega ladijskega prevozniškega podjetja Splošne plovbe Piran kot za slovensko uveljavitev v svetovnem pomor-
PISMO UREDNIŠTVU
■	I •• V V	|| I v« •
Zemljišče v Nabrezini
Ali veste, da nameravajo v centru vasi nasproti igrišča Sokola zgraditi naselje petih hiš in to na zemljišču, kateri je bil svoj čas namenjen za gradnjo kulturnega doma? Zemljišče je kupila družba Dom za Na-brežince in parcelo prepisala na štiri ali pet odbornikov društva Igo Gruden in Sokola (dajalci imena).
En za drugim so umrli tudi odborniki na katere je bila parcela vpisana. Najprej je umrl g. Stanko Devetak, nato g. Sergij Radovič in nazadnje še predsednik društva g. Nevenko Gruden, tako sta ostala samo še g. Andrej Spetič in g. Ladi Cahari-ja. Ta dva člana je družba Dom poklicala in predlagala, da se je pripravljena odreči „Dudkovi" hiši v zameno, da se oba odpovesta zemljišču, ki je bil namenjen kulturnemu domu.
Brez pomisleka sta se odpovedala zemljišču s tem pa je družba Dom postala lastnica parcele. V zameno je Društvo Igo Gruden postalo lastnik Dudkove hiše,
VREME OB KONCU TEDNA
Prihaja višinska dolina z atlantskim zrakom
Darko Bradassi
Aft
Če ozračje v teh dneh ne bi bilo tako stanovitno, bi bili namerili občutno višje temperature. V prizemlju in nižjih slojih pa se je v glavnem zadrževal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak, zato so mestoma nastajali temperaturni obrati. Če bi sodili izključno po temperaturah, ki jih je radiosonda namerila v prostem ozračju v višinah, bi se bilo živo srebro mestoma lahko povzpelo do okrog 25 stopinj Celzija in bi bilo vzdušje občutno bolj pomladno. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju je, denimo, včeraj opoldne radiosonda namerila +10,2 stopinje Celzija, kar je za skoraj 8 stopinj Celzija več od dolgoletnega povprečja, ničta izoterma pa je bila ob isti uri na višini 3000 metrov. V višjih slojih je ozračje trenutno tako toplo, kolikor bi moralo biti v normalnih pogojih v začetku junija, kar pa v resnici ne občutimo. Še največ vlage je ob
morju, ki je trenutno v primerjavi z dogajanjem v višjih slojih razmeroma mrzlo. Deželna metereološka opazovalnica je včeraj v Tržaškem zalivu namerila temperaturo morja 12,9 stopinje Celzija. Vse te dni so prevladovali šibki vetrovi južnih smeri, ki so zlasti proti obali prinašali bolj vlažen zrak.
Po občasnem nekoliko bolj pomladnem nekajdnevnem obdobju je na vrsti pričakovano poslabšanje. Od severozahoda se približuje višinska dolina z atlantskim zrakom, ki bo nocoj dosegla naše kraje in jutri ter v soboto prinesla prehodno poslabšanje. Ob njenem prehodu bo nad severnim Sredozemljem nastalo ciklonsko območje, pravzaprav bosta nastala kar dva manjša ciklona, prvi se bo približal našim krajem jutri, drugi pa v soboto. Poslabšanje bo nekoliko daljše od pričakovanega, toda v glavnem malo manj izrazito. Med po-
slabšanjem bo tudi nekaj spremenljivosti, ko bodo padavine zlasti pri morju lahko občasno tudi ponehale. Sicer pa bo vzdušje vseeno precej različno kot v preteklih dneh, v prvi vrsti, ker bo pihala zmerna burja, ki bo povečevala občutek mraza, četudi temperature ne bodo ravno posebno nizke. Ozračje se bo do vključno sobote ohladilo le za nekaj stopinj v primerjavi z dosedanjimi vrednostmi.
Danes bo v glavnem še prevladovalo delno jasno ali zmerno oblačno, toda marsikje precej vlažno in vsaj delno zamegljeno vreme. Pihal bo šibak jugozahodni veter, najvišje dnevne temperature bodo ob morju in v neposrednem zaledju malo nad 15 stopinj Celzija, drugod do okrog 20 stopinj Celzija. Čez dan bo oblačnost že postopno naraščala. Ponoči bodo ponekod možne prve padavine. Jutri bo v glav-
nem oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, ne gre izključiti posameznih ploh. Vmes bodo zlasti ob morju možna tudi obdobja s spremenljivostjo in prehodnim suhim vremenom. Pihala bo zmerna do občasno lahko močna burja. Dnevne temperature bodo za kakšno stopinjo nižje kot danes. V soboto bo sprva še oblačno in deževno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma lahko v obliki ploh. Čez dan bodo padavine ponehale in bo nekaj več spremenljivosti. Nekoliko hladneje bo. V nedeljo se bo vreme postopno nekoliko izboljšalo in po zdajšnjih izgledih ne pričakujemo padavin. V začetku prihodnjega tedna zaenkrat kaže na okrepitev anticiklona in na več sončnega vremena, toda ob občasnem dotoku nekoliko bolj vlažnega zraka. Toda o obetih v prihodnjem tednu več v ponedeljek na spletu.
skem prevozniškem prometu, je bil samoumeven. V ustanovnem letu Splošne plovbe Piran, letu 1954, je bil njen nakup strokovno premišljen in politično odobren, ugodne razmere na tržišču ter ambicije mladega podjetja in njegovih izkušenih pomorščakov, ki so se kalili že pred drugo svetovno vojno in med njo, pa so bili zagotovilo za poslovni uspeh.
m
katera je bila v zelo slabem stanju. Zemljišče, ki je bilo namenjeno Kulturnemu domu je občinski svet, ki ga je takrat vodil župan g. Ret leta 2003 na pobudo društva Igo Gruden - Sokol izglasoval sklep, da bo zemljišče namenjeno za javno dobro park in parkirišče.
Družba Dom je preko svojega odvetnika od župana zahtevala, da spremeni zemljišče v zazidljivo parcelo, ker bo v nasprotnem primeru le to izterjala preko sodišča. Župan je v to privolil, saj se mu je tako ali tako iztekal mandat. Taki privolitvi so se vaščani uprli s tem, da so pridobili čez 100 podpisov proti pozidavi zelene oaze sredi vasi in izgradnji naselja.
Na sestanku, ki je bil 23.04.2013 na katerem so bili prisotni predstavniki družbe Dom g. Rudi Pavšič in g. Marino Mar-sič, predsednica SKD Igo Gruden ga. Marisa Škrk ter predstavnik AŠD Sokol g. Savo Ušaj, je bilo dogovorjeno, da družba Dom ne bo gradila na tem zemljišču, ki je bil namenjen za izgradnjo Kulturnega doma. Društvo Igo Gruden je nato prosilo družbo Dom, da jim odstopi ali proda zemljišče, ker bi tam uredili igrišče za otroke in sprehajališče, park pa bi se imenoval po našem pesniku Igo Grudnu.
Družba Dom je za zemljišče zahtevala vsoto 600.000,00 eur, katero pa Društvo Igo Gruden ni moglo plačati. Ob vsem napisanem se sprašujem, kaj si mislita naši krovni organizaciji SKGZ in SSO, kateri skrbita za slovenski živelj na Tržaškem in Goriškem ali soglašata, da se v centru vasi ne lepem zelenem slovenskemu otoku zgradi naselje in da bo vas, ki je že tako skoraj vsa poitaljančena dobila še nove možnosti za zmanjševanje slovenskega jezika. In nenazadnje sprašujem vas, kaj si mislijo naši politiki Slovenske skupnosti in Slovenska komponenta demokratske stranke, kaj si mislijo naša kulturna in športna društva: jus, Sokol, Društvo Igo Gruden, godba Nabrežina in drugi, mar bodo dopustili, da se parcela uporabi za druge namene kot je bila prvotno namenjena. Če bi do tega prišlo, bi za našo vas to pomenilo veliko kulturno in gospodarsko katastrofo. Na-brežinci zbudite se ali kot pravi pregovor »po toči zvoniti je prepozno«.
Dr. Dušan Gruden
1 6 Četrtek, l. aprila 2016
APrimorski
r	dnevnik
Dragičevih 22 točk
MIAMI - Ekipa Miami Heat je v severnoameriški košarkarski ligi NBA doma s 107:89 premagala Detroit Pistons in dosegla pomembno zmago v boju za čim višjo uvrstitev na vzhodnem delu lige. Goran Dragic je bil z 22 točkami prvi strelec tekme. Dwya-ne Wade in Josh Richardson sta dodala po 16 točk, Hassan Whiteside pa je za Miami zbral 14 točk in 12 skokov. Branilci naslova, igralci Golden State Warriors, pa so presenetljivo izgubili na domačem parketu proti Minnesoti Timberwolves.
nogomet - Četrtfinalni tekmi lige prvakov
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Policija v prostorih Uefe
NYON - Švicarska policija je preiskala prostore Evropske nogometne zveze, iskala pa je pogodbe, povezane s televizijskimi pravicami za ligo prvakov, ki razkrivajo vpletenost v tako imenovane Panamske papirje novega predsednika Mednarodne nogometne zveze Gian-nija Infantina, sicer nekdanjega generalnega sekretarja Uefe. Obisk policije je potrdila Uefa, v sporočilu francoski tiskovni agenciji je dodala, da je policija želela vpogled v pogodbe med Uefo in podjetji, ki sta vpleteni v prodajo televizijskih pravic za finale lige prvakov.
Real padel v Nemčiji
Zlatan Ibrahimovič je tako zgrešil najstrožjo kazen v pariškem Parku princev
ANSA
PARIZ - Nogometaši v ligi prvakov so z včerajšnjima tekmama končali prvi del naloge v četrtfinalu. V Parizu sta se domači PSG in Manchester City razšla brez zmagovalca z 2:2 (1:1), favorizirani Real pa je v Wolfsburgu presenetljivo klonil z 0:2 (0:2). Ob pričakovanju, da bodo madridski nogometaši upravičili vlogo favorita, je bila večina pozornosti na sredinih tekmah usmerjena v Pariz, kjer sta se srečala kluba, podprta z milijoni pokroviteljskega denarja in obremenjena z velikimi pričakovanji svojih lastnikov. Na koncu se je razpletlo z delitvijo točk, zadetki pa so bili bolj plod slabih obramb kot dobrih napadov.
Potem ko so domači po prodoru Blaisa Matuidija in posredovanju Eliaqui-ma Mangalaja zahtevali enajstmetrovko, pa je niso dobili, je čez nekaj minut sodnik le pokazal na belo točko, ko je v kazenskem prostoru padel David Luiz. Toda veselja ni bilo, saj je Joe Hart ubranil enajstmetrovko domačemu zvezdniku Zlatanu Ibrahi-moviču. Kazen je prišla v 38. minuti, ko je Kevin De Bruyne izkoristil protinapad in zadel z močnim strelom z desne strani. Toda po hudi napaki Fernandinha, ki se mu je žoga po podaji vratarja Harta na robu kazenskega prostora odbila od noge, je Ibra-himovič le stegnil nogo in žogo preusmeril v mrežo. V nadaljevanju so domači prišli do vodstva, ko je nespretnost obrambe gostov po akciji s kota izkoristil osamljeni Adrien Rabiot in še drugič matiral Harta. Toda tudi domači v obrambi niso blesteli, darilo pa so tekmecem pripravili v 72. minuti: Fernandinho je bil strelec za izenačenje, toda veliko zaslug sta imela tudi Serge Aurier in Thiago Silva, od katerih se je žoga odbijala in odbila v mrežo.
Medtem pa so nogometaši Wolfsbur-ga poskrbeli za šok v vrstah Reala (2:0). Najprej je Ricardo Rodriguez enajstmetrovko po prekršku Casemira nad Andrejem Schürr-lejem hladnokrvno spremenil v gol, pet minut zatem pa je po lepi podaji s strani Maximilian Arnold potisnil žogo za hrbet Keylorja Navasa za 2:0 v 25. minuti. Wolfs-burgu je uspelo s spretno igro omrtviti Real, občasno pa so domači še zapretili, Schürr-le bi lahko v 70. minuti z nekoliko natančnejšim strelom zapečatil usodo gostov.
nogomet - Prva slovenska liga
Gorici in Kopru točka, na vrhu brez spremembe
NOVA GORICA - Novogoriški nogometni prvoligaš je v včerajšnjem 28. krogu Prve lige Telekom Slovenije iztrgal točko vodilni Olimpiji. V no-vogoriškem športnem parku je bil končni izid 1:1. Ljubljanski gostje so v prvem polčasu povedli s Kronavetrom, ki je bil uspešen s kazenskega strela. V drugem polčasu so prav tako iz enajstmetrovke zadeli v polno gostitelji s Kotnikom. Pred 1500 gledalci je sodil koprski mednarodni sodnik Skomina. Drugouvrščeni Maribor ni izkoristil polovičnega spodrsljaja Olimpi-je. Varovanci trenerja Darka Milaniča so v gosteh proti Zavrču igrali neodločeno 0:0. V boju za obstanek je Koper iztrgal točko Domžalam (1:1). Velenjski Rudar pa je kar s 5:1 v gosteh premagal Krko, medtem ko je Krško odpravilo Celje (0:1).
Vrstni red: Olimpija 58, Maribor 54, Domžale 46, Gorica 42, Zavrč 36, Rudar 31, Krško 31, Luka Koper 30, Celje 28, Krka 25.
Cummingsu druga etapa
PAMPLONA - Britanski kolesar Stephen Cummings, član ekipe Dimension Data, je zmagovalec tretje etape dirke po Baskiji med Vitorio-Gasteizom in Lesako. V zadnjem kilometru etape je zbral več moči od drugouvrščenega Avstralca Simona Gerransa in tretjeuvrščenega Italijana Fabia Fellineja. Skupno vodstvo je zadržal Španec Mikel Landa iz Astane. V času zmagovalca je v cilj prišel tudi Simon Špilak (Katjuša), ki je bil 45.
V Glasgowu znova derbi
GLASGOW - Škotski nogomet bo v prihodnji sezoni dobil nazaj svoj največji derbi, tako imenovani Old Firm, v katerem se merita tekmeca iz Glasgowa, Celtic in Rangers. Slednji je po finančnih težavah moral v nižje lige, v torek zvečer pa si je z zmago 1:0 proti Dumbarto-nu po štirih letih znova zagotovil igranje med elito. Rangers, ki je s 54 naslovi škotskega prvaka rekorder, je moral leta 2012 v najnižjo, četrto ligo zaradi finančnih nepravilnosti.
Kopitar je dvakrat podal
CALGARY - Jeff Carter je v štirideseti sekundi podaljška zagotovil zmago ekipi Los Angeles Kings, ki je v severnoameriški hokejski ligi NHL na gostovanju s 5:4 ugnala Calgary Kings. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je bilo podajalec pri obeh uvodnih golih gostov, ki jih je zadel Milan Lucic v 18. minuti prve in 14. sekundi druge tretjine.Za kralje, ki so se izogni nizu treh zaporednih porazov, sta zadela še Andy Andreoff in Kris Versteeg.
rokomet
Slovenci na Švedskem za Rio de Janiero
MALMO - Slovenska rokometna reprezentanca je prispela v švedski Mal-mo, kjer jo konec tedna čaka kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah v Riu. Slovenci so pod vodstvom Veseli-na Vujovica že opravili prvi trening. Turnir bo potekal v veliki dvorani Mal-mo Arena, ki sprejme nekaj več kot 13.000 gledalcev in bo na tekmah Švedske zagotovo nabito polna. Zgradili so jo leta 2008 in je pred petimi leti gostila svetovno prvenstvo v rokometu, na katerem slovenska izbrana vrsta ni nastopila. Ro-kometaši bodo do prve tekme v petek trenirali še trikrat, vodstvo reprezentance pa danes zvečer čaka še tehnični sestanek in seznanitev s podrobnostmi organizacije turnirja.
»Čeprav se je na začetku zdelo, da pot na Švedsko ne bo naporna, se je na koncu malce zavlekla zaradi čakanja v hotelu, a to ni pokvarilo vzdušja, ki vlada v reprezentanci. Dvorano Malmo arena smo že preizkusili in oddelali dober trening, razpoloženje igralcev pa je na visoki ravni. Naša pričakovanja so še naprej najvišja - uvrstitev na olimpijske igre, saj iskreno mislim, da imamo za to znanje, kakovost in vse ostale pogoje,« je po prvem treningu dejal Vujovic.
Slovenija se bo jutri ob 17. uri pomerila s Španijo, v soboto ob 18.30 s Švedsko, v nedeljo pa ob 18.45 še z Iranom.
Eurocup: Trento brez finala
TRENTO - V športni palači Pala-trento je domača košarkarska ekipa Dolomiti Energia izgubila proti Strasbour-gu 78:86 (Pascolo 22) in se ni uvrstila v finale evropskega pokala. V Sloveniji: Lastovka - Portorož 75:70.
ODBOJKA: VERONA KO - Četrtfi-nale (peta tekma): Verona - Perugia 2:3 (v polfinale se je uvrstila Perugia). Polfina-la (od sobote): Cibnitanova - Perugia, Mo-dena - Trento.
LIGA PRVAKINJ - V soboto bo v Montichiariju finalni četveroboj odbojkarske lige prvakinj. Ob 15.30 bo najprej na sporedu carigrajski polfinalni derbi Fe-nerbahče - Vakifbank, ob 18.30 pa še tekma med Casalmaggiorejem in kazanskim Dinamom. V nedeljo bo ob 14.30 tekma za tretje mesto, ob 17.30 pa še finale.
V SLOVENIJI - Moški: Pomgrad -Triglav 2:3, Salonit Anhovo - Maribor 3:0, ACH Volley - Šempeter 3:0 (Jernej Ter-pin 3 točke), Calcit - Krka 3:0. Ženske: Luka Koper - Vital Ljubljana 0:3.
odbojka - Pred zborom moške slovenske izbrane vrste
Selektor Slovenije Andrea Giani v pričakovanju svetovne lige
LJUBLJANA - Selektor slovenske moške odbojkarske izbrane vrste Andrea Giani je objavil seznam igralcev, na katere računa v tej reprezentančni sezoni. Italijan, ki je lani na evropskem prvenstvu Slovenijo popeljal do srebrne kolajne, pred tem pa so si Slovenci z zmago v evropski ligi priigrali tudi nastop v svetovni ligi, je na seznam uvrstil 23 imen. Na seznamu so ob že preverjenih imenih tudi novinci. »V ekipo moramo vključiti igralce, ki bodo v prihodnjih letih nosilci igre te reprezentance. Želim, da že zdaj spoznajo moj način dela in se nanj privadijo, sploh ker govorimo o dolgoročnem projektu. Zelo pomembno je, da ti mladi igralci razumejo sistem dela, ki nas pripelje do zastavljenih ciljev ter da sodelujejo s člani strokovnega štaba in izkušenimi igralci, ki zdaj
sestavljajo jedro reprezentance in ki so lani dosegli izjemne rezultate. Tako bodo priča predanosti, delu in komunikaciji znotraj naše ekipe. Prav tako se morajo naučiti stvari delati na način, na kakršnega jih zdaj delajo zdajšnji reprezentanti,« je pojasnil Giani.
Igralci se bodo pod Gianijevim vodstvom prvič letos zbrali v začetku maja v Kranjski Gori, kjer bodo opravili prvi del priprav, vmes pa jih čakajo tudi testiranja v Ljubljani. Reprezentanca bo 18. maja odpotovala na desetdnevne priprave v Brazilijo. Na prvi turnir svetovne lige, ki ga bo od 17. do 19. junija gostila Ljubljana, se bodo Slovenci tako pripravljali skupaj z brazilsko izbrano vrsto.
Slovenski selektor je spregovoril o tekmovalnih ciljih, ki so tudi tokrat visoki: »Le-
tos imamo pravzaprav le en cilj, zmagati v naši skupini svetovne lige, tako da bi lahko prihodnje leto nastopili v drugem kakovostnem razredu. Drugih možnosti ni. Morali bomo igrati na visoki ravni, hkrati pa za nas to pomeni tudi začetek obdobja, v katerem se bomo merili z ekipami, proti katerim še nikoli nismo igrali.«
Za slovenske odbojkarje bo nastop v svetovni ligi sicer edino letošnje tekmovanje, saj na jesenskih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo ne bodo sodelovali. Z osvojitvijo drugega mesta na lanskem prvenstvu stare celine v Bolgariji in Italiji so si namreč nastop med evropsko elito, leta 2017, že zagotovili.
Na Gianijevem seznamu za sezono so sicer podajalci Dejan Vinčič, Gregor Ropret,
M _	
■ Il	
	
	
	AS
Selektor Slovenije Andrea Giani
Matija Jereb, Jan Brulec, korektorja Mitja Gasparini in Tonček Štern, blokerji Alen Pa-jenk, Danijel Koncilja, Sašo Štalekar, Mario Koncilja, Miha Bregar in Uroš Pavlovič, sprejemalci Tine Urnaut, Klemen Čebulj, Alen Šket, Jan Klobučar, Jan Pokeršnik, Matej Kok, Žiga Donik in Žiga Štern ter prosti igralci Jani Kovačič, Klemen Hribar in Miha Plot. (sta)
/
Primorski
ŠPORT
Četrtek, 7. aprila 2016
17
vaterpolo - Selektor Italije Alessandro Campagna
»Srbija za dvajset odstotkov boljša od vseh tekmecev«
V bazenu Bruno Bianchi je v polnem teku kvalifikacijski predo-limpijski turnir, ki bo dodelil štiri vozovnice za Rio de Janeiro. Seveda je med najresnejšimi kandidati za uvrstitev na OI tudi italijanska izbrana vrsta, ki jo že od leta 2008 neprekinjeno vodi Alessandro Campagna, nekdanji vrhunski igralec (osvojil je zlato kolajno na OI v Barceloni leta 1992, na EP-ju v Scheffieldu leto kasneje in na SP-ju v Rimu leta 1994). Na klop reprezentance je prvič sedel leta 2000, a po treh letih se je preselil v Grčijo, vse do leta 2008, ko so ga znova poklicali na čelo »azzurrov«. Njegov največji uspeh kot trener je zlata kolajna na svetovnem prvenstvu v Šanghaju leta 2011, v Riu pa bo želel vsaj ponoviti uspeh iz Londona, ko je Italija osvojila srebrno odličje. A na olimpijske igre se je treba prej uvrstiti in sistem tržaškega predolimpijskega turnirja je tak, da ne daje možnosti popravnih izpitov. Uvrstijo se štiri ekipe, zmagovalke četrtfinalnih obračunov. Odločilna bo torej ena sama tekma (četrtfinalni obračuni so na sporedu v petek, 8. aprila), ne glede na uspehe v skupinskem delu: »Turnir je zelo kakovosten, saj ni izključeno, da bomo videli v tržaškem bazenu bodočega olimpijskega prvaka ali vsaj reprezentanco, ki bo osvojila eno
od kolajn. Res pa je, da je tak sistem lahko zelo nepravičen, saj se bo vse odločalo v enem samem večeru ne glede na rezultate skupinskega dela. Pomembno bo uspešno odigrati prvih pet tekem, da si tako zagotoviš bolj ugoden spored za četrtfinalni nastop, ki je obratno bistvenega pomena. Gre za tekmo brez popravnega izpita. Če zmagaš, si v Riu, drugače boš olimpijske igre spremljal z domačega kavča. In vsi vemo, koliko pomenijo olimpijske igre za take športe, kot je vaterpolo. V bistvu štiri leta delaš in se trudiš v funkciji tega dogodka.«
Komu bi se radi izognili v če-trtfinalu?
Prva skupina (v njej nastopajo Rusija, Kanada, Francija, Madžarska, Slovaška in Romunija) je izredno izenačena, razen seveda Madžarske, ki bi morala vsaj po napovedih osvojiti prvo mesto. Zato v bistvu nimam preferenc, važno je le, da se izognemo Madžarom, kar gotovo dosežemo, če smo vsaj drugi v naši skupini.
Poskušali ste se izogniti temu turnirju, vendar vas je spodleteli nastop na evropskem prvenstvu, ki ga je Italija zaključila na šestem mestu, prisilil na dodatne kvalifikacije. Bi lahko ta turnir negativno vplival na same priprave na olimpijske igre?
Vprašanje je povsem umestno.
vaterpolo - Olimpijske kvalifikacije
Italija boljša od Nizozemske
TRST - V bazenu Bruno Bianchi v Trstu stvari prihajajo na svoje mesto. Na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru so se v četrtfinale uvrstile Madžarska, Kanada in Francija iz skupine A ter po Nizozemski še Španija in Italija, ki je sinoči z visoko razliko premagala Nizozemsko, iz skupine B.
Nizozemsko mrežo je začel re-šetati Alessandro Nora, dvakrat zapored je zadel Pietro Figlioli in v štirih minutah je bilo že 3:0. V takšnem slogu se je tekma tudi nadaljevala. Nizozemci niso imeli pravih rešitev pred vrati Stefana Tempestija. Resda so v drugem delu zaostajali le 3:4 in 4:5, nato so bili uspešni predvsem Italijani. V napadu niso preveč kompli-cirali, hitro so podajali žogo in prišli do jasnih položajev za strel. Tako kot na vseh tekmah se je kopica igralcev vpisala med strelce, tudi če le z golom, kar priča o visoki kakovosti italijanskega moštva.
Kazahstan in Nemčija sta igrala neodločeno, Španci pa so uredili svoje vrste in se po visoki zmagi proti Južni Afriki kot drugi uvrstili v če-trtfinale. »Dobro smo igrali. Vedeli smo, da Južnoafričani igrajo na nižji ravni. Jutri nas čakajo Kazahstanci, ki so fizično dobro pripravljeni. Moramo biti zbrani, ker gre za zadnjo tekmo v skupini. Skušali bomo dvigniti raven igre in ublažiti hitrost,« je dejal španski trener Gabriel Hernandez.
V skupini A sta Kanada in Romunija igrali neodločeno, vseeno so si Kanadčani že zagotovili nastop v če-trtfinalu. Za njimi je to uspelo še Madžarom, ki so z razliko desetih golov odpravili Ruse. Madžari so igrali rutinirano, prestrezali žoge in Rusom
niso dovolili, da bi razvili napad. Trener Tibor Benedek zahteva od igralcev, da se med tekmo čim več pogovarjajo in usmerjajo drug drugega na pravo mesto, ker še niso povsem uigrani. V zadnji četrtini je izvrstnega Viktorja Nagya zamenjal drugi vratar David Bisztritsanyi, ki je počel točno to. Francozi so po presenetljivo izenačenem dvoboju premagali Slovake in se prav tako uvrstili med najboljše štiri ekipe v skupini A. Danes bosta o četrtem mestu odločali Rusija in Romunija.
O vrstnem redu v skupini odločajo osvojene točke, v primeru enakega števila točk več ekip pa točke iz medsebojnih dvobojev, razlika v golih v medsebojnih dvobojih, število doseženih golov v medsebojnih dvobojih in skupna razlika v golih.
Izidi 4. kroga: Kazahstan - Nemčija 11:11 (2:2, 3:3, 4:2, 2:4), Južna Afrika -Španija 1:15 (1:3, 0:6, 0:4, 0:2), Kanada - Romunija 10:10 (2:2, 5:3, 3:4, 0:1), Rusija - Madžarska 8:18 (2:6, 3:5, 1:4, 2:3), Slovaška - Francija 8:10 (2:0, 2:4, 3:4, 1:2), Italija - Nizozemska 11:5 (3:1, 5:3, 2:0, 1:1; Figlioli 4, Giorgetti 3, Nora, Presciutti, Aicardi, Baraldi). Vrstni red - skupina A: 1. Madžarska 7, 2. Kanada 6, 3. Francija 4, 4. Romunija 3, 5. Rusija 2, 6. Slovaška 0; skupina B: 1. Italija 6, 2. Španija 6, 3. Nizozemska 6, 4. Nemčija 3, 5. Kazahstan 3, 6. Južna Afrika 0. Današnje tekme: Francija - Kanada (13.50), Madžarska - Slovaška (15.10), Rusija - Romunija (16.30), Španija -Kazahstan (17.50), Nizozemska - Južna Afrika (19.10), Italija - Nemčija (20.30).
Jasna Milinkovič
S tekme med Francijo in Kanado v tržaškem bazenu Bruno Bianchi. Na fotografiji zgoraj
selektor Italije Alessandro Campagna
FINA.ORG
Na evropskem prvenstvu smo odigrali zelo uspešno fazo po skupinah, potem pa »kiksnili« četrtfinalni obračun. Sam turnir ni razjasnil veliko stvari, razen tega, da je potrdil premoč Srbije.
Letošnji koledar je res prenatr-pan in vrhunski igralci nimajo priložnosti za počitek, tako da bi nam zelo koristilo, ko bi lahko to obdobje izkoristili za počitek. A zvoniti po toči nima smisla. Morali smo spremeniti programiranje priprav. Po koncu prvenstva bodo sicer vsi imeli teden odmora, nato pa nas čakata dva meseca za priprave na olimpijski turnir. Pomembno bo delo tako organizirati, da bodo igralci na višku forme ravno v obdobju iger.
Koliko lahko na takih tekmovanjih vpliva igranje pred domačim občinstvom?
Objektivno so ti lahko navijači v veliko oporo, a stvari niso vedno take. Lahko vam povem, da smo leta 1994 naslov svetovnih prvakov v Rimu osvojili ravno po zaslugi bučnega navijanja, ki nas je popeljal do zmage, 15 let kasneje pa je zelo pomlajena ekipa občutila pritisk in »obveznost« zmage in dobesedno pogorela, ker pritisku ni zdržala.
Kdo so favoriti tržaškega turnirja in nato olimpijskih iger?
Mislim, da je kandidatov za uspeh v Rio de Janeiru kar nekaj. Srbija v prvi vrsti, saj ima vsaj 20% večji potencial od vseh ostalih tekmecev, kar je dokazala tudi na domačem evropskem prvenstvu. Ob Srbih je treba upoštevati še nekatere že uvrščene reprezentance kot Grčija, Črna Gora, Avstralija in ZDA, a tudi nekatere ekipe, ki nastopajo tu v Trstu, to se pravi Italija, Španija in Madžarska. Če si katera od teh treh reprezentanc v Trstu ne bi zagotovila uvrstitve na OI, potem bi šlo za res prvovrstno presenečenje.
Pred časom je v intervjuju za naš dnevnik trener Pallanuoto Trieste Stefano Piccardo izrazil upanje oziroma skoraj prepričanje, da bi lahko čez 2-3 leta le imeli Tržačana v italijanski reprezentanci. Bo res tako?
Najprej moram čestitati tržaškemu klubu za izjemno delo, ki so ga opravili v teh letih. Zelo cenim trenerja Piccarda, ki lahko svoje delo opravlja v skoraj idealnih pogojih. Obljubim, da bom po olimpijskih igrah večkrat prišel na obisk, da bi društvu tudi dal kak nasvet za dodaten razvoj zlasti mladinskega sektorja. Trstu želim, da bi veliko let nastopal v najvišji ligi. Tudi sam si srčno želim, da bi kak Tržačan v kratkem nastopal za reprezentanco. Tržačani
so namreč v povprečju visoki in postavni, tako da se da tu dobro delati, saj imate veliko materiala na razpolago, obenem vam športne kulture res ne manjka. Če mladim dobro slediš med 10. in 15. letom starosti se lahko razvije dober igralec vaterpola.
Pri vrhu so vedno iste reprezentance. Je kakovostni skok vaterpola mogoč?
Nehal sem verjeti temu. Povejmo si jasno, če smo že sto let nekako »elitni šport«, se bo to dogajalo tudi v naslednjih sto letih. In mislim, da vsi tisti, ki od blizu sledijo temu športu, bi nasprotovali neki politiki, ki bi se borila za množičnost tega športa pod katerimikoli pogoji. Enostavno nimamo številk, da bi stremeli po tem. Odpovedati se nekaterim vrednotam, zgodovini, tradiciji, lepoti truda in žrtvovanja, ki so zaščitni znak vaterpola, za večjo popularizacijo, ni sprejemljivo, kar pa ne pomeni, da se tega športa z nekaterimi spremembami ne da dodatno ovrednotiti. (if)
smučanje
Solidna nastopa Sinigoieve in Kerpana
Smučarji združene ekipe ZSŠDI in Mladine ter Brdine so včeraj zaključili dolgo sezono z državnim tekmovanjem Ostržek na smučeh na odlično pripravljenih smučarskih progah Abetoneja. V kategoriji deklic (U14) je Caterina Sinigoi (SK Devin) zasedla 27. mesto (čas 1:06,82). Na posebni lestvici letnic 2003 se je uvrstila na odlično 7. mesto. Zmagala je Alice Pazzaglia (1:03,69). Petra Kalc (Brdina) je bila 75. (1:10,43). Petra Sošol (SC 70) pa se je uvrstila na 122. mesto. V moški kategoriji je Nikola Kerpan (Mladina) bil 47. (čas 1:08,52). Zmagal je Giovanni Pelle (1:07,18). Alex Ostolidi (Sella Nevea) se je uvrstil na 58. mesto (1:09,11). Tekmovalev Mladine Luka Sedmak se je uvrstil na 140. mesto (1:14,85), medtem ko je bil Alan Taučer (Brdina) 165. (1:21,19). V kategoriji naraščajnikov je Enrico Rožič odstopil.
Smučarje združene ekipe bodo počivali do 23. aprila. Nato bodo že začeli priprave na novo (dolgo) sezono.
V soboto pri postaji Rogers kolesarsko tekmovanje Alleycat
V soboto bo tržaški kolesarski klub Ursus FXD organiziral tretji Alleycat, ki so ga poimenovali AlleyFish Sportycat. Spraševali se boste, za katero tekmovanje pravzaprav gre? »Alleycat je dejansko neke vrste tekmovanje v orientaciji s kolesi. Organizatorji bomo nudili mapo s kontrolnimi točkami, ki jih bodo morali najti nastopajoči,« je obrazložil Gregor Vižintin, član kluba Ursus FXD. Start tekmovanja bo ob 18. uri pri postaji Rogers na tržaškem nabrežju (Ulica Gru-mula 14). Kontrolne točke bodo razpršene po mestnem središču.
3. istrski maraton - V nedeljo v Portorožu
Po slovenski obali tudi Cova in Bordin
V portoroškem Avditoriju so predstavili tretji Banka Koper Istrski maraton (BK3IM), ki bo v nedeljo na Obali v organizaciji društva Istrski maraton.
Podžupanja piranske občine, gostiteljice letošnje prireditve, Meira Hot je uvodoma povabila vse tekače in navijače v svojo občino, ki pripravljena pričakuje to največjo športno prireditev na Primorskem.
Predsednica društva in vodja organizacijskega odbora Marijana Sikošek je predstavila nekaj statističnih podatkov.
Teklo bo več kot 4.000 ljudi. Največ tekačev prihaja iz Slovenije, približno 200je Italijanov, več kot 70 je Hrvatov, sledijo Slovaki, Srbi, Avstrijci. Tekači so iz 21 evropskih držav in iz ZDA. Za varnost in dobro počutje tekačev bo poleg vseh profesionalnih služb skrbelo še 850 prostovoljcev. Proge bodo ustrezno označene in zavarovane. Nekaj cest in ulic bo v času prireditve, v soboto in nedeljo, zaprtih za promet. Marijana Sikošek je posebej opozorila na zaporo obalne ceste med Koprom in Izolo ter Portoroža. Vsi podatki o zaporah so na voljo na spletni strani Društva Istrski maraton: www.istrski-maraton.si. Da bi bilo nevšečnosti čim manj, bo organiziran brezplačni avtobusni prevoz za tekače in prostovoljce na relaciji Koper-Lucija. Si-koškova je ob koncu povabila vse, da si pridejo ogledat prireditev, navijat za tekače in
uživat v pestrem dogajanju v slovenski Istri.
Predstavnik generalnega sponzorja, predsednik uprave Banke Koper Giancar-lo Miranda, je dejal, da je njihova banka s ponosom glavna pokroviteljica tako dobro organiziranega maratona. Prav organizacija, okolje in ljudje, ki z odprtimi rokami sprejemajo tekače, so dodana vrednost tekom. Istrski maraton je po njegovem tudi ena najlepših prireditev daleč naokoli.
Prek video zveze se je v tiskovno konferenco vključil tudi Alberto Cova, svetovni prvak leta 1983 na 10.000 metrov v Helsinkih in leto kasneje olimpijski prvak na isti razdalji v Los Angelesu. Dejal, da bo z veseljem prišel v Istro in tekel na rekreativnem teku. Nastopil naj bi tudi zmagovalec maratona na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu Gelindo Bordin.
Ob robu konference je Nina Peca iz Regionalnega razvojnega centra Koper predstavila mednarodni projekt HOST (Dediščina oljke za trajnostni turizem). Del projekta je tudi program usposabljanja podjetnikov s področja turizma in drugih turističnih delavcev, z namenom, da se turistična sezona v Italiji, Grčiji, Sloveniji in na Malti podaljša in obogati s sodobnimi prireditvami, tudi z množičnimi teki. V okviru projekta so z geslom Fit po oljčnih poteh povezani štirje mediteranski maratoni (Pisa, otok Lesbos, Malta, slovenska Istra).
18
Četrtek, 7. aprila 2016
ŠPORT
Primorski
ki Ji
jadranje - V razredu 470
V Mallorci še za
evropski skalp
Na morju pred klubom Nautic Arenal v španski Mallorci se bo danes začelo evropsko prvenstvo v jadralnem razredu 470, na katerem bosta po neuspešnih nastopih v olimpijskih kvalifikacijah v pokalu princese Sofie nastopila tudi jadralca Čupe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. V ženski konkurenci bosta evropski naslov branila slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol. Včeraj so bile na vrsti meritve opreme in registracija, v torek pa slavnostno odprtje. Evropsko prvenstvo se bo končalo 12. aprila. Na španskem otoku se je zbralo čez 250 jadralk in jadralcev iz 33 držav. Prvi startni signal je predviden danes ob 12. uri, do naslednjega torka pa je pred njimi 11 plovov in regata za medalje za najboljših deset posadk v ženski in moški konkurenci. Večina zbranih posadk je jadrala tudi na regati za
pokal Princese Sofije, ki je predstavljala še zadnjo priložnost za uvrstitev na olimpijske igre in se je končala pred nekaj dnevi. Na prvenstvu se bodo jadralke in jadralci pomerili za naslove evropskih prvakov, za nekatere bo rezultat na prvenstvu pomemben za interne kvalifikacije za uvrstitev na olimpijske igre, za druge pa bo predvsem še ena od priložnosti za preverjanje pripravljenosti in opreme pred letošnjim vrhuncem, olimpijskimi igrami v Riu. »Glavna favorita sta hrvaška jadralca Fantela in Marinic (na fotografiji), ki sta se v Argentini okronala z naslovom svetovnih prvakov. Z Jašem bova jadrala neobremenjena. Želiva si solidnih nastopov. Dala bova vse od sebe,« je dejal krmar jadrnice Presidente Simon Sivitz Košuta. Na evropskem prvenstvu bo nastopilo šest italijanskih posadk. (jng)
košarka - Deželna C-liga silver
Pomembna zmaga Bora Radenske v tržaškem derbiju
nogomet - Elitna
Kriška Vesna že v soboto ob 17. uri
V 26. krogu nogometne elitne lige bo kriška Vesna igrala že v soboto. V Križu bodo varovanci trenerja Luigina Sandrina gostili dru-gouvrščeni Lumignacco. Tekma bo ob 17. uri. V soboto bo v promocijski ligi derbi kroga v Štandrežu, kjer bo drugouvrščena Juventina gostila vodilni San Luigi. Če bo zmagala tržaška ekipa, bo napredovala v elitno ligo. Tekma bo ob 16. uri. Ob enakem času bo v 1. amaterski ligi So-vodnje na domači zelenici gostilo Pro Gorizio. V Bazovici pa bo derbi med Zarjo in Bregom, ki krvavo potrebuje točke v boju za obstanek.
SANREMO V FINALU - San-remo, ki je v četrtfinalu državnega pokala elitne lige premagal Vesno, je na povratni polfinalni tekmi premagal Fabriano Cerreto z 2:1 in se tako uvrstil v finale, ki bo 20. aprila. Drugi finalist je sicilska Mazzara.
Deželni mladinci Kras Repen - S. Andrea 4:2 (2:2)
Strelci: Petracci, Kocman, Carlevaris, Košuta.
Kras: Gregori, Niang, Supani (Naber-goj), Miloševič (Majcen), Košuta, Racman, De Caneva (N. Malalan), De-kovic, Kocman (Carlevaris), Petracci (A. Malalan). Trener: Pahor.
Tržačani so po četrt ure že vodili 2:0. Nato so gostitelji, ki so vseskozi prevladovali na igrišču, poskrbeli za preobrat.
Pokrajinski mladinci Sovodnje - San Canzian 5:1 (4:0)
Strelci: De Fornasari, Markovič, J. Vi-sintin, Čavdek, Komjanc 11-m. Sovodnje: Ferro, Falcone (Vidonis), Komjanc, Lutman (Wacher), G. Visin-tin (Trevisan), Marchesini, Markovič, De Fornasari (Terpin), Persoglia, Čavdek, J. Visintin (Varlez). Trener: Cijan.
Sovodnje so v pokrajinskem prvenstvu mladincev visoko premagale ekipo iz Škocjana ob Soči. Be-lo-modri so z De Fornasarijem po-vedli že po 55 sekundah. Po prvem polčasu je bilo že 4:0. Gostje so častni zadetek dosegli šele v zadnjem delu srečanja.
□ Obvestila
ZSŠDI sklicuje v četrtek, 14. aprila 2016, ob 11. uri na sedežu ZSSDI v Trstu v prvem sklicanju in v petek, 15. aprila 2016 ob 20.30 v drugem sklicanju v Športnem centru Zarja v Bazovici št. 269, 45. redni občni zbor.
odbojka - C-liga
Zalet Sloga
v	I	v*
zeli doseči še nekaj točk
Drevi ob 20.30 bo v Repnu na sporedu tekma 25. kroga deželne ženske C-lige. Zalet Sloga trenerja Jasmina Čuturiča bo gostil videmski Dlf, ki zaseda mesta v zgornjem delu lestvice. »Proti močnejšim ekipam igramo boljše. Igralke so bolj motivirane in zbrane,« je dejal Čuturic, ki danes ne bo imel na razpolago Ferijeve (šolski izlet) in Pertotove (zvin prsta). »S puncami smo začrtali, da moramo do konca sezone (7. maja) osvojiti še nekaj pik.«
Sinoči: Fontanafredda - San-giorgina 3:2, Estvolley - Staranzano 3:0, Coselli - Rizzi Volley 3:0, Trivignano - Pordenone 1:3.
odbojka
Pokrajinski finale U18 v Repnu
ŠZ Sloga bo v nedeljo v občinski telovadnici v Repnu gostilo pokrajinski finale v ženskem odbojkarskem prvenstvu do 18. leta starosti. Zjutraj (ob 10. uri) bo domača ekipa Zalet Dvigala Barich gostila Virtus@Olympia Volley. Ob enakem času bo v telovadnici na Judovcu (Altura) drugi polfinale Eurovolleyschool (glavni favorit) - Centro Giovanile San Sergio. Tekma za 3. mesto in finale bosta popoldne v Repnu. Najprej se bosta poraženki s prve tekme pomerili ob 15.30. Finalistki pa ob 17.30. Sledilo bo nagrajevanje.
Niko Daneu (Bor) v boju za žogo
Servolana - Bor Radenska 51:64 (10:16, 26:31, 40:37)
Bor Radenska: Bole 8 (-, 1:2, 2:3), Basile 16 (1:1, 6:14, 1:4), N. Daneu 12 (-, 3:7, 2:4), Krevatin 3 (-, -, 1:3), Scocchi 15 (3:6, 3:7, 2:4), Devcic (-, 0:1, -), Sosič 5 (2:2, 0:5, 1:2), T. Daneu (-, -, 0:1), Mozina 3 (3:4, 0:1, 0:2), Doz 2 (-, 1:4, 0:1). PON: Bole v 34. min. Bor je v sinočnjem 11. krogu po-
PLANINSKI SVET
Od Cola do izvira Hublja
V nedeljo, 10. aprila, se bodo tržaški planinci podali na zanimivo turo po robu Trnovske planote, kjer se stika dvoje slovenskih svetov: dinarski in sredozemski. Divja gozdna planota se tu odlomi in pada v Vipavsko dolino. Ko čez planoto zapiha mornik, viharni veter z morja, je tu dežja obilo, kljub temu je področje brez vodotokov in je voda težko obvladljiv problem. V Mačjem kotu, nedaleč od Predmeje, vprepišnem svetu nad stenami, pa naj bi imela burja mlade. Geografske in klimatske posebnosti dajejo robu Trnovske planote prav poseben čar. Po njem je speljana tako imenovana Planinska pot po robu. Vije se po valovitem kraškem svetu, po travnikih, gozdovih in skalnatih grebenih, mimo samotnih kmetij. Odlikuje se po sijajnih razgledih po Vipavski dolini in kraški planoti vse do morja.
Tržaški planinci bodo v nedeljo prehodili del te poti in sicer od Cola nad Vrhpoljem pri Vipavi do izvira Hublja. Zbirališče ob 7.00 pri spomeniku v Križu. Na izlet se bodo podali z osebnimi prevoznimi sredstvi, na razpolago bo tudi društveni kombi. Za morebitne informacije lahko pokličete na tel. štev. 3384913458.
Predavanje SPDT
Pred poletnimi počitnicami, točneje v četrtek, 14. aprila, načrtuje .Slovensko planinsko društvo Trst še eno celovečerno predavanje, posvečeno bo Čilu. Tokrat ne gre za zgolj potopisno predavanje, saj se je tokratna predavateljica, agro-nomka Magda Šturman, že pred leti preselila v Čile in si tu ustvarila družino. Vtem času je globlje pozna zgodovino, kulturo, tradicije in življenje nove domovine. Predavanju je dala naslov: Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom.
S pomočjofotografskega materiala bomo potovali iz prestolnice Santiago de Chile proti severu. V puščavi Atakama bomo spoznavali posebno geografijo v okolici vasi Sam Pedro de Atakama in zanimivo, še vedno živo, predšpansko kulturo, krajevne tradicije in obrede. Ustavili se bomo v krajih, kjer živijo flamingi, spoznavali tudi rastlinstvo, predvsem izreden pojav imenovan deserto florido, pa tudi tamkajšnje živalstvo. Pot bomo nadaljevali proti skrajnemu severu države do zapuščenih rudnikov čilskega solitra sredi puščave na eni in do
rodovitne doline Azapa na drugi strani. Nazadnje se bomo povezali še s sosednjima državama, s severovzodnim delom Argentine in Bolivijo. Slednji tvorita s Severnim Čilom nekako enoto, predvsem z geografskega in kulturnega vidika.
Predavanje bo v dvorani Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30.
Planinski odsek SK Devin vabi v nedeljo
na pohod Mirka Škabarja
Planinski odsek .SKDevin je tudi za letošnjo sezono začrtal bogat in pester program delovanja, ki obsega pohode, lažje in težje vzpone, ferate in plezanje, kar petnajst različnih pobud za ljubitelje narave in visokogorja. Začetek je tik pred zdajci z 2. Pomladnim pohodom po stezi Mirka Škabarja, ki bo v nedeljo, 10.aprila, iz Praprota v Repen.
Zbirališče in odhod med 8.30 in 10. uro pred avtobusno postajo v Praprotu, sledi pohod po markirani stezi mimo Trnovce, sv. Lenarta do Jarovcev, nato mimo Volnika na Golc ter spust do Koče pod Rupo v Repnu. Tu bo poskrbljeno za okrepčilo ter druženje in nagrajevanje.
Za povratek v Praprotje predviden prevoz z društvenim kombijem. Ob začetku bodo prijave zbirali v Praprotu.
Program SK Devin 2016
Koledar letošnjih pobud je naslednji: 10. aprila 2. Pomladni pohod po stezi Mirka Škabarja, 17. aprila plezanje v Glinščici, 24. in 25. aprila dvodnevni izlet v Paklenico, kjer bo pohod po Narodnem parku, 15. maja 2.Enogastronomski - zgodovinski pohod Kohišče 2016, 29. maja vzpon na Kanin, 12. junija vzpon s ferato na vrh Lagazuoi, 3. julija vzpon s fera-to na hrib Civetta, 17. in 18. julija vzpon na Triglav s spanjem na Kredarici, 24. julija plezanje v Glinščici, 6. in 7. avgusta visokogorski vzpon na Gran Paradiso, 28. avgusta vzpon na Grintovec z Jezerskega, 11. september vzpon in ferata na Mangart, 25. september vzpon na prelaz Volaia, 9. oktober plezanje v Glinščici, 23. oktober jesenski pohod po Krasu. Za informacije info@skdevin.it, ali pa 3358146557in 3402232538.
FOTODAMJ@N
vratnega dela deželne C-lige silver dosegel pomembno zmago na gostovanju na tržaškem Judovcu (Altura). Varovanci trenerja Deana Oberdana so, ne brez težav, v tržaškem derbiju premagali trdoživo Servolano, ki se je upirala vse do zvoka sirene. Košarkarji Bora so v prvi četrtini začeli solidno in vodili za 6 točk. Tesno vodstvo so obdržali tudi pred odmorom. Gostje so nadaljevanju popustili na celotni črti. V tretji četrtini jim ni šlo od rok. Oberdanovi fantje so dosegli samo šest točk. Servolana je prevzela pobudo v svoje roke in igrala zelo dobro predvsem v fazi obrambe. Košarkarji Bora niso našli ustreznega protiorožja. Še dobro, da so gostje reagirali v zadnjih desetih minutah tekme. V ospredje je stopil Niko Daneu, ki je bil dvakrat (odločilno) natančen pri metu izza šestih metrov. Za dve »trojki« je poskrbel tudi Peter Sosič. V sedmi minuti zadnje četrtine je Bor vodil z enajstimi točkami prednosti. Minuto kasneje pa že s +13 (43:56). Do konca tekme so »plavi« mirno obvladali položaj in niso več tvegali. V obrambi so igrali zbrano. V napadu pa so bili natančni. Za konec še zanimiv podatek: Servolana je imela na razpolago kar 36 prostih metov (30 so jih zadeli), Bor pa le 14 (9 jih je šlo skozi obroč).
Bor Radenska bo že v soboto igral na domačem igrišču. Na 1. maj (začetek ob 18.30) bo prišel solidni San Daniele.
Breg bo drevi v Dolini gostil »pepelko« iz Gradeža
11. krog povratnega dela prvenstva deželne C-lige silver bo drevi ob 21. uri zaključil Breg, ki bo v dolinskem športnem centru Silvana Klabjana gostil zadnjeuvrščeni Grado (8 točk). V prvem delu so košarkarji Brega v Gradežu zmagali z desetimi točkami razlike (49:59). Tudi tokrat so varovanci trenerja Kra-šovca favoriti. Breg ima namreč kar trideset točk več od drevišnjega nasprotnika. V bregovem taboru bo odsoten le Cigliani, ki se sooča s poškodbo kolena. V torek ga je čakala magnetna resonanca, ki bo razkrila, koliko je huda poškodba.
/
Primorshi
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, l. aprila 2016
19
RAI3bis
RAI1
RAI2
RAI3
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.30 Rischiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole
RETE4
CANALES
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Veter se požvižga - 2. del, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto a ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Don Matteo 23.40 Aktualno: Porta a porta
6.0014.00 Detto fatto 7.00 Nad.: Il tocco di un angelo 7.45 Serija: Un ciclone in convento 9.20 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.30, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee
21.15 Film: The Expatriate - In fuga dal nemico (akc., '12) 23.00 Gazebo
_RAI4_
12.55 Rookie Blue 14.30 Teen Wolf 15.10 Fairy Tail 15.35 Numbers 17.45 23.50 Novice 17.50 Xena 19.25 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 23.55 The Newsroom
_RAI5_
13.40 22.10 Lo stato dell'arte 14.05 Wild Africa 15.05 L'insospettabile talento delle piante 16.00 This is Opera 16.45 Memo -L'agenda culturale 17.35 Novice 17.40 Passepartout 18.10 La vita nascosta dei ca-polavori 19.101 buongustai dell'arte 20.20 Glasba 22.45 Genesis: Sum of the Parts
RAI MOVIE
14.20 Film: Il giorno in piu (kom., It., '11, i. F. Volo) 16.15 Film: I compagni (dram., '63) 18.30 0.40 Novice 18.35 Film: La ter-razza (dram., '80, i. U. Tognazzi) 21.15 Film: Un sapore di ruggine e ossa (dram., Fr., '12) 23.15 Film: Il primo bacio (kom., Fr., '09)
RAI PREMIUM
13.30 Nad.: Un posto al sole 14.30 Nad.: Il capitano 15.25 Parliamone 16.15 Nad.: Pasión prohibida 17.00 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 17.05 Nad.: Cuo-ri rubati 17.30 Nad.: Un medico in fami-glia 19.35 Novice 19.40 Nad.: Il commis-sario Rex 21.20 Nad.: Capri 22.20 Nad.: Un caso di coscienza 23.20 Nad.: Una grande famiglia
LAZD
CIELO
6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa man-gi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Ormai non c'e piu scampo (pust., '80, i. P. Newman) 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Non c'e due senza quattro (kom., '84, i. T. Hill, B. Spencer) 23.40 Film: Contact (zf, '97, i. J. Foster, M. McCona-ughey)
SLOVENIJA1
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici -Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza
23.30 Film: Bride Wars - La mia miglio-re nemica (kom., '09, i. K. Hudson)
_ITALIA1_
6.35 Risanke 8.15 Nad.: Una mamma per amica 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.20 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Le Iene Show
_IRS_
13.20 Film: I familiari delle vittime non sa-ranno avvertiti (dram., It., '72) 15.25 Film: Boccaccio '70 (kom., '62, i. S. Loren) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Apri gli occhi (dram., '97) 23.20 Adesso cinema! 23.45 Film: La ribelle (dram., It., '93, i. P. Cruz)
_laz_
7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Eccezionale Veramente
6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.3019.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.50 Cambio moglie 18.55 Dnevnik
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 The International Propeller Club 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Il Rossetti 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
11.4S 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.1S Junior MasterChef Italia 16.1S Buying & Selling 17.1S Giardini da incubo 18.1S Fratelli in affari 19.1S Affari al buio 20.1S Affari di famiglia
21.15 Film: La tigre e il dragone (akc., '00, r. A. Lee)
_DMAX_
12.30 Rimozione forzata 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 Incidenti di percorso 15.55 Cattivis-simi amici 16.50 River Monsters 17.45 20.20 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-falto 19.30 Due macchine da soldi 22.00 Dollari al volante 22.55 Salt Lake Garage
6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Turbulenca 12.20 Dok. serija: Po travnikih... s Stanetom Sunikom 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Mednarodna obzorja 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Težišče 15.40 18.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet
SLOVENIJA2
7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Zgodbe iz školjke 8.50 Točka 10.05 Na lepše 10.50 Kino fokus 11.00 17.00 Halo TV 12.10 Dobro jutro 15.25 Alpe-Donava-Jadran 16.05 Čas za Manco Košir 17.55 Kviz: Vem! 18.25 10 domačih 19.10 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Živeti za strast 21.35 Film: Revival (kom.) 23.25 Dok. film: Poskusi na ljudeh
KOPER
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capo-distria 14.45 Dok.: Po poteh prve svetovne vojne 15.20 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 2016 16.25 Dok.: K216.55 Alpe Jadran 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: Mali steklar (dram.) 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Med valovi 23.45 Na obisku
POP TV
7.00 Risanke in otroške serije 8.10 9.20, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.2515.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.50 16.55 Serija: Komisar Rex 11.05 14.30 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.2017.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.20 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 22.55 Serija: Na kraju zločina 23.50 Serija: Kosti
KANAL A
7.0018.00, 19.55 Svet 7.55 11.10 Top Gear 8.55 Risanke 9.20 14.50 Serija: Goldber-govi 9.50 10.55, 12.25 Tv prodaja 10.05 13.50 Serija: Puščica 12.4018.55 Nan.: Kar bo, pa bo
15.20 Film: Montevideo, Bog te je videl (kom.) 20.00 Big Brother 21.00 Nogomet: UEFA Liga Evropa: Borussia Dortmund -Liverpool 23.00 Big Brother Klub
PLANETTV
11.55 Tv prodaja 13.00 Serija: Havaji 5.0 14.00 Ellen 14.55 Nad.: Esperanza 15.55 21.20 Bilo je nekoč 17.05 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.15 23.15 Da, dragi! Da, draga! 19.00 21.00 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 22.35 Ta teden z Juretom Godlerjem
_ Č k 7 il	VREDNO OGLEDA
HM Četrtek, 7. aprila	-
Lm Rai movie, ob 21.15
Un sapore di ruggine e ossa
Belgija, Francija 2012 Režija: Jacques Audiard Igrajo: Marion Cotillard, Matthias Schoenaerts, Mourad Frarema
Ali je postaven fant, ki se je v Francijo preselil iz Belgije in od vedno živel na robu. Ali nima prijateljev, je brez doma in brez denarja. Njegovo edino bogastvo je petletni sinček, s katerim se nekega dne s severa Francije, kjer zdaj živi, preseli k sestri na jug, v Antibes na Azurno obalo. Tukaj v nočnem klubu spozna Stéphanie, lepo dekle, ki se v bližnjem morskem parku ukvarja s treniranjem kitov ubijalcev. Prav na delovnem mestu se ji pripeti huda nesreča in od tistega trenutka njeno življenje ne bo nikoli več tako, kot je bilo.
Ko jo Ali po nekaj mesecih spet sreča, je nekoč življenja polna Stéphanie, popolnoma drugačna, v nesreči je namreč izgubila obe nogi. Izjemna Marion Cotillard v ganljivi zgodbi, ki je predstavila širši javnosti tudi pridnega in lepega belgijskega igralca Matthiasa Schoenaertsa.
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki (Bruno Križman); 12.15 Tiste mrzle januarske noči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e so-cieta; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Notte-tempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
Gost Studia D po 11.00 bo Danijel Čotar, vezna nit pogovora pa bodo ptice, njihovo življenje in posamezne zgodbe ptic, mojstrsko zbrane v knjigi Ptičje kvatre, ki je pred nedavnim izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Čotar, po izobrazbi agronom, se v delu izkaže kot velik ljubitelj ptic in vsega živega v naravi. V oddaji Dvignjena zavesa ob 18.00 bo mlada tržaška igralka Patri-zia Jurinčič spregovorila o svojem avtorskem projektu (Moj) Devetsto, ki je nastal po predlogi Alessandra Baricca Novecento. Z gostovanjem uprizoritve Beneški trgovec ljubljanske Drame v deželnem gledališču Il Rossetti se je začel Shakespearjev mesec. Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK, British School in Cappella Underground bodo počastili štiristoletni-co njegove smrti na raznovrstne načine. Več nam bo v oddaji povedala Valentina Repini. Ta teden je na Malem odru SNG Nova Gorica zaživela nova premiera, triler o šoli izsiljevanja ''Draga Jelena Sergejevna'' ruske dramati-čarke Ljudimile Razumovske. S psihološko igro se na novogoriškem odru ob skupini mladih igralcev v osrednji vlogi predstavlja Stannia (nekoč Stanislava) Boninsegna, letošnja prejemnica nagrade ZDUS za življensko delo, ki je svojo profesionalno pot začela ravno v tržaškem gledališču.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, l. aprila 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Primorski
ki Ji
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je območje nizkega zračnega tlaka, iznad Španije pa sega čez Alpe nad Balkan šibak anticiklon. Oslabljena vremenska fronta se počasi pomika čez srednjo Evropo proti vzhodu in bo proti večeru oplazila tudi naše kraje. S šibkimi jugozahodnimi
vetrovi priteka k nam topel in občasno bolj vlažen zrak.
Na obalnem območju bo v glavnem le rahla oblačnost, sprva bo še pihal burin. Drugod bo spremenljivo, od popoldneva se bo oblačnost nekoliko zgostila; v hribovitem svetu bo možen rahel dež.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Predvsem na območju Julijskih Alp in hribov severne Primorske bo popoldne lahko nastala kakšna ploha. Čez dan bo ponekod pihal vzhodnik.
Kaže na poslabšanje vremena z rahlim do zmernim dežjem na obali. V notranjosti bodo padavine obilnejše, lahko tudi zagrmi. Meja sneženja bo na okoli 1600-1800 m. Na obali bo pihala zmerna burja.
Jutri bo oblačno in deževno. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter. V noči na soboto bodo padavine oslabele.
TRBIŽ O
3/1D
CELOVEC
O9/14
KRANJSKA G.
O7/ID
O TRŽIČ
ID/14
S. GRADEC
O9/I4
CELJE
10/13 O
ČEDADo^
1D/14
S"
N. GORICA GORICA o 13/18
12/15 O w
KRANJO
LJUBLJANA
O10/13
POSTOJNA
O 9/13
N. MESTO
10/13 O
^12/16
PORTOROŽ O
12/17
O UMAG POREČ

OPATIJA
PAZIN O
18
KOČEVJE
S° -
ČRNOMELJ
REKA
jutri
; ä Sonce vzide ob 6.33 in zatone ^g ob 19.41 o Dolžina dneva 13.08
Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 1 9.50
2003 - V višjih legah so izmeti rili za april zelo nizke temperature. Na Kredarici (2514 m) je bila najnižja dnevna temperatura -20,2 °C, čez dan pa je ostala pod -18 °C Na Krvavcu (1740 m) se je ohladilo na -14,2 °C, na Voglu (1535 m) na -10,6 °C ter na Lisci (943 m) na -7,6 °C.
Danes: ob 3.32 najnižje -61 cm, ob 9.36 naj-Sj višje 44 cm, ob 15.22 najnižje -45 cm, g ob 21.41 najvišje 60 cm. 1 Jutri: ob 4.09 najnižje -64 cm, ob 10.14 naj-čl višje 42 cm, ob 15.56 najnižje -38 cm, ob 22.13 najvišje 57 cm.
Morje je mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C.
-JO
500 m .......... 1 4
1 000 m .......... 11
1500 m ...........9
2000 m ...........6
2500 m ........... 2
2864 m ........... 0
UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 4,5 in v gorah 5.
Izpraznili igralnico zaradi vibrirajoče spolne igračke
BERLIN - V Halberstadtu na vzhodu Nemčije so preventivno izpraznili tamkajšnjo igralnico, ker je uslužbenka vibrirajočo spolno igračko v smeteh pomotoma zamenjala za eksplozivno napravo. Iz igralnice in okoliških stavb so evakuirali 90 ljudi. Uslužbenka igralnice je v smetnjaku odkrila predmet, ki je oddajal brenčanju podobne zvoke in glasno tiktakal. Prostore so preventivno izpraznili, na kraj so takoj prihiteli strokovnjaki za eksplozive. A v smetnjaku so našli mehanični obroček za penis, ki je še vedno vibriral. Kdo ga je tja odvrgel, ni znano.
Najbolj oddaljen vrh od središča Zemlje
stockholm - Poročilo mirovnega raziskovalnega instituta Sipri
Več denarja za orožje
Lani prvič po letu 2011 večji izdatki za obrambo v svetu - Največ porabijo ZDA, Kitajska in Savdska Arabija
STOCKHOLM - Zaradi vse večjih napetosti po svetu so izdatki za obrambo lani znova narasli, kar je prvo povečanje po štirih letih upadanja. Tako v te dni objavljenem poročilu ugotavlja Stockholmski mednarodni mirovni raziskovalni institut (Sipri). Na svetovni ravni so izdatki za obrambo leta 2015 znašali skupno 1670 milijard dolarjev, kar je odstotek več kot leta 2014. Povečanje beležijo predvsem v Vzhodni Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu, medtem ko se zmanjševanje obrambnih proračunov v Zahodni Evropi nadaljuje, a umirja.
»Povečanje beležimo prvič po letu 2011. Gre za rahlo povečanje,« je povedal eden od raziskovalcev instituta Sipri Sam Perlo-Freeman. ZDA še naprej za oborožene sile porabijo daleč največ. Lani so za to namenile 596 milijard dolarjev oz. 2,4 odstotka manj kot v letu prej, kar je manjši upad porabe za obrambo kot v preteklih letih. Kot je pojasnil Per-
lo-Freeman, ZDA porabijo več predvsem na račun dodatnih operacij v tujini, kot je boj proti skrajni sunitski skupini Islamska država (IS).
Druga je Kitajska, ki je lani za obrambo namenila 215 milijard dolarjev, sledi Savdska Arabija, ki je s 87,2 milijarde dolarjev izdatkov prehitela Rusijo. Ta je za oboroževanje lani porabila 66,4 milijarde evrov, kar je 7,5 odstotka več kot leta 2014, in je na četrtem mestu. Med državami z najvišjimi izdatki so še Velika Britanija, Indija in Francija. V Zahodni Evropi se obrambni proračuni še naprej zmanjšujejo, a manj strmo kot v minulih letih.
V obdobju med letoma 2006 in 2015 se je ameriški vojaški proračun zmanjšal za štiri odstotke, kitajski pa se je povečal za 132 odstotkov. Znatno več sredstev sta za orožje namenili tudi Savdska Arabija in Rusija - prva je obrambni proračun povečala za 97 odstotkov, druga pa za 91 odstotkov, ugotavlja poročilo. »Razlogi za
Evropsko lovsko letalo Eurofighter typhoon, ena od dražjih vojaških smrtonosnih »igračk«
ARHIV
spremembo trenda so Rusija, IS in politika zveze Nato,« je dejal Perlo-Freeman. Ob tem je spomnil na dogovor članic Nata, da bodo izdatke za obrambo do leta 2024 ohranile pri dveh odstotkih BDP.
V	Aziji pa povečanje izdatkov za obrambo v Indoneziji, na Japonskem, Filipinih in v Vietnamu odraža napetosti s Kitajsko in Severno Korejo, še ugotavlja Si-pri. Najbolj pa so se izdatki za obrambo lani zmanjšali v Afriki - za 5,3 odstotka v primerjavi z letom 2014. Sipri razlog za to vidi v zmanjšanju izdatkov za obrambo v Angoli. Za Bližnji vzhod institut v tokratnem poročilu ne more ponuditi popolne slike, saj nima podatkov za več držav v regiji, med drugim za Sirijo, Jemen, Kuvajt, Katar in Združene arabske emirate.
V	izdatke za obrambo so po navedbah instituta Sipri vključene plače, stroški delovanja, izdatki za orožje in opremo, pa tudi razvoj. Institut Sipri je leta 1966 ustanovil švedski parlament.
QUITO - Vrh ekvadorskega vulkana Chimborazo, ki je visok 6268 metrov, je najbolj oddaljena točka od središča Zemlje, je potrdila francoska znanstvena odprava. Čeprav je glede na nadmorsko višino precej nižji od Mount Everesta, ki meri 8848 metrov, je ta južnoameriški vrh dva kilometra bolj oddaljen od središča Zemlje. Vulkan namreč leži nedaleč od ekvatorja, kjer je razdalja med središčem in površjem Zemlje največja. »Razdalja med vrhom Chimboraza in središčem Zemlje znaša 6.384.415,98 metra,« je dejal Jean-Mathieu Nocquet, ki je sodeloval v znanstveni odpravi.
zdravje - Zaskrbljujoče poročilo WHO
Sladkorna bolezen se v svetu vse bolj širi
ŽENEVA - Število odraslih, ki trpijo za sladkorno boleznijo, se je po ocenah do leta 2014 zvišalo na 422 milijonov, kar je skoraj štirikrat več kot leta 1980, je v svojem prvem globalnem poročilu o sladkorni bolezni včeraj opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Po ocenah je po svetu leta 2014 s sladkorno boleznijo živelo 422 milijonov odraslih, medtem ko je to število še leta 1980 znašalo 108 milijonov, je v poročilu zapisal WHO in opozoril, da bi se bolezen lahko še drastično razširila zaradi globalnih sprememb pri prehranjevanju, gibanju in življenju ljudi. Sladkorna bolezen je leta 2012 neposredno zahtevala okoli 1,5 milijona življenj. A zvišana raven glukoze v krvi, ki je povezana s sladkorno boleznijo, je bila istega leta odgovorna še za 2,2 milijona dodatnih smrtnih primerov.
Obstajata dva tipa bolezni. Sladkorna bolezen tipa ena je avtoimuna bolezen in je posledica nezmožnosti trebušne slinavke, da bi ustvarjala dovolj inzulina. Natančni vzroki za nastanek tega tipa še niso znani, zdravniki domnevajo, da gre za preplet različnih dejavnikov. Dejavniki tveganja sladkorna bolezen tipa dva pa so nezdrav življenjski slog s premalo gibanja, debelost s prevelikim trebušnim obsegom, prediabetes z mejno povišanimi vrednostmi glukoze in starost nad 35 let. V razvitem svetu sladkorna bolezen ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.
Amnesty International: Lani po svetu največ usmrtitev od l. 1989
LONDON - Število potrjenih usmrtitev po svetu je lani glede na leto 2014 poskočilo za več kot 50 odstotkov in doseglo 1634, kar je največ od leta 1989, je včeraj opozorila mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI). Okoli 89 odstotkov teh usmrtitev so po podatkih AI izvedli Iran, Pakistan in Savdska Arabija. V število 1634 sicer niso vključeni podatki s Kitajske, ki je po prepričanju AI verjetno lani usmrtila na tisoče svojih državljanov. Podatki o usmrtitvah so na Kitajskem, pa tudi v Vietnamu in Belorusiji, obravnavani kot državne skrivnosti.
Leta 2014 so v AI zabeležili 1061 izvršenih smrtnih kazni. Generalni sekretar AI Salil Shetty je lanski porast števila usmrtitev označil za izredno zaskrbljujoč. Iran, Pakistan in Savdska Arabija so po njegovih besedah lani usmrtili veliko več ljudi, pogosto po skrajno nepoštenih sojenjih. »Ta pokol se mora končati,« je pozval Shetty. Pakistan je odpravil šestletni moratorij na izvajanje smrtne kazni po napadu na šolo v Pešavarju decembra 2014, ko so skrajneži ubili več kot 140 ljudi, večinoma otrok. V Pakistanu so tako lani izvedli 326 usmrtitev, Savdska Arabija je usmrtila 158 ljudi, Iran pa 977.
Lani se je prvič zgodilo, da je več kot polovica držav na svetu v svoji zakonodaji povsem odpravila smrtno kazen. V letu 2015 so smrtno kazen odpravili Fid-ži, Madagaskar, Kongo in Surinam. Skupno 140 držav po svetu smrtne kazni ne izvaja bodisi po zakonodaji ali v praksi.