Iz evropslte — svefovna vojna! Pozomosi obrnjena y Afriko in Azijo Dnevno se objavljajo poročila o večjih ter manjših bombnih napadih na Anglijo ter Nemčijo. Medsebojno bombno uničevanje je postalo v sedanji nestrpni dobi nekaj vsakdanjega, za kar se nikdo več prav ne zmeni. Nemško-angleški zračni dvoboj bi stopil zopet v ospredje zanimanja, ako bi se lotili Nemci vpada na angleški otok od. vseh strani po morju. Oči vsega sveta so bile že v minulem tednu uprte v Afriko in v vzhodno Azijo. V zadnjem času gre za Egipt in Sueški prekop v Afriki in za francosko Indokino ter angleško trdnjavo Singapur, katero po vsej pravici nazivajo angleški vzhodni Gibraltar. lialijanska ofenziva proti Egiphi Nemci so se najbrž uverili, da bo težko priailiti z zračnimi boimbami na Anglijo ogromni angleškl imperij na kolena. Radi tega prepričanja so se vršila med velesilama tako zvane osi posvei.ovanja v Rimu in Berlinu. Domnevani zaključki teh posvetovanj dajo sklepati, da hočeta Nemčija ter Italija prijeti Anglijo \% druge strani, kjer ji bo mogoče laže priti do živega ,in sicer v njenih obrežnih afriških kolonijah ter v območju afriške obale Sredozemskega morja. Cilj italijanske ofenzive Cilj velike italijanske afriške ofenzive sta Egipt in Sueški prekop. Ako bi ta napad uspel, bi bilo angleško sredozemsko brodovje v pasti, ker bi za primer te zmage angleško zapadno trdnjavo Gibraltar poskusili zavzeti Španci sami ali pa nemška armada, kateri bi dovolila Španija v ta namen prehod skozi njeno ozemlje. Ako bi se posrečil italijanski udarec proti Sueškemu prekopu in bi se na kak način mogoče zrevolucioniral tudi ves arabski svet med Evfratom in Tigrisom na severu in Indijskim oceanom na jugu, se španija seveda ne bi obo- tavljala nastopiti odkrito kot nasprotnik angleškega imperija. Anglija bi namreč v primeru italijanske zmage bila v zelo nevarnem položaju, ker bi njeno brodovje bilo zaprto v Sredozemskem morju in tukaj izpostavljepo neprestanim napadom sovražnega letalstva in podmornic, ne da bi mu mogle druge angleške pomorske sile priti na pomoč. Ponesrečen angleški poskus Anglija se dobro zaveda, da ji skušata Nemčija in Italija zadati smrtonosen sunek s pohodom na Egipt ter Suez in si je hotela v minulem tednu osigurati nemoteno zvezo s svojimi azijskimi kolonijami okrog Afrike za primer, če bi ji bil zaprt Sueški prekop. V minulem tednu so skušali Angleži s pomočjo francoskega generala De Gaulea zavzeti francoski Dakar, najvažnejšo točko na zapadnoafriški obali, ki je važno oporišče za letala, zaklonišče za vojno brodovje in neobhodno potrebna postojanka na poti okoli Afrike, ki je postala v današnjem trenutku največjega pomena za angleški imperij. Toda ta poizkus se ni posrečil, ne ve se pa, če se ne bo ponovil. Nevamo vojno ognjišče na Daljnem vzhodu Kakor hitro je bila Francija na tleh in je obrnila hrbet Angliji, so začutili Japonci potrebo, da zaključijo nad tri leta trajajočo vojno s Kitajci, ki jih je finančno popolnoma izmozgala. V to svrho hočejo imeti francosko Indokino, skozi katero nameravajo zavdati kitajskemu maršalu čankajšeku odločilni udarec. Japonskl pritisk na francoskega guvernerja Japonci so začeli po zlomu Francije pritiskati na francoskega guvernerja Indokine in na Petainovo vlado, da se ugodi japonskim zahtevam glede Indokine na miren način. Francoski guverner je pristal, kakor smo že zadnjič poročali, na to, da se dovoli japonski vojski prehod čez Indokino in se odstopijo Japoncem gotove točke kot vojaška oporišča. Kljub temu sporazumu pa je došlo do par ostrih spopadov med japonskimi in francoskimi četami že pri prekoračenju indokitajske meje, ker se Japonci niso držali dogovora. Po novejših poročiUh pa se je ta krvava zadeva uredila na miren način v korist Japonske. Nova vojna nevarnost na Daljnem vzhodu Javna tajnost je, da se je zalagal kitajski maršal Čankajšek z vsemi vojnimi potrebščinami preko Indokine. Zasedba Indokine po Japoncih bi pomenila poraz za Kitajsko. Čankajšek je poslal proti japonskim četam, ki ga hočejo napasti preko Indokine, močno armado. Po Japoncih zasedena Indokina bi pa bila največja nevarnost za angleško trdjnavo Singapur in holandsko Indijo ter za angleški dominijon Avstralijo. Tolike japonske premoči na Daljnem vzhodu in v Tihem oceanu ne moreta trpeti ne sovjetska Rusija in ne Združene države Severne Amerike. Vkorakanje Japoncev v Indokino je sprožilo najresnejSo novo vojno nevarnost na Daljnem vzhodu, ki bo v kratkem pretvorila evropsko vojno v — svetovno. Vojaška trozveza: Nemčija-Italija-Japonska Vočigled novi vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu je bila v Berlinu dne 26. septembra sklenjena in 27. septembra slovesno podpisana vojaška trozveza: Nemčija-Itali.ja-.Iaponska. Zemljevid ogrožen« Indokine. Spodaj je angleškn trdnjava Singapur Trojna zvezna pogodba določa takojšnjo vojaško pomoč, če bi napadla zaveznike država, kl danes še ni udeležena v vojni ne v Evropi, na v Aziji. Pogodba, katero so podpisali nemški zunanji minister Ribbentrop, italijanski zunanji minister grof Ciano in japonski veleposlanik v Nemčiji grof Kuruso, je sklenjena za dobo desetih let od dneva podpisa. Pomen nove trozveze - i splošni sodbi svetovnega tiska pomeni najnovejša trozveza oživljenje nekdanje protikomunistične zveze, a seve v drugi obliki. Njen namen je preprečiti, da bi ameriške Združen« države ali pa sovjetska Rusija mogli učinkovito pomagati Angliji v boju proti Nemčiji in Italiji. Japonska bi stopila po zgoraj omenjeni pogodbi v vojno ali bi skušala vezati čimveii vojnih sil Amerike in Rusije na Daljnem vzhodu, ako bi posegla ena od teh dveh velesil v sedanjo evropsko vojno. S tem naj bi bila preprečena učinkovita pomoč Amerike in Rusije Angliji. Brezdvomno bo pa trozveza privedla prej ali slej do tega, da se bo vojna razširila še na Daljni vzhod, na Tiho morje in 8 tem na ves svet. Ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve Hull je na vprašanje časnikarjev, kaj misli Amerika storiti z ozirom na trojno zvezo, izjavil, da so Združene države to zvezo že dolgo pričakovale, ker so te tri države že od Ie1;a 1937. skupno nastopale, zato se politika Združenih držav Severne Amerike ne bo v ničetner spremenila. Amerika bo šla svojo pot naprej po točno določenem načrtu, ne oziraje sc na najnovejšo zvezo. — Rusija pa je še vedno zavila v skrivnosten molk. , C H I N E HongkoncL ,SUI^tATRA^