PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 140 (7634) TRST, petek, 26. junija 1970 PARLAMENT SPREJEL OBVEZO O UREDITVI PRAVNEGA POLOŽAJA ŠOLNIKOV Večina sindikalnih organizacij šolnikov je prekinila zaporo redovanj in izpitov Sestanek levega centra «na vrhu» o gospodarskih vprašanjih - Spor med PSU in PSI glede izvolitve člana vrhovnega sodnega sveta - Zaključeno zasedanje CK KPI (HM, 25. — Danes je velika večina sindikalnih organizacij Mnikov, ki so združeni v «intesi», prekinilo zaporo izpitov in redovanj. Niso še znane vse podrobnosti, vendar so do sedaj sporočile Sindikalne organizacije ANCISIM, SASMI, SNIA, SNSM in SNSPNI. da so prekinili zaporo. Sindikat ravnateljev in profesorjev v staležu SMPPR in sindikat uslužbencev šol (SNADPI) pa nista prekinila Zapore. Vse sindikalne organizacije so •poročile svoje sklepe «intesi» •e je sestala danes zvečer. O sestanku pa ni bilo do sedaj še izdano nobeno sporočilo. Vendar je očitno, da se je zapora prenehala in da se bodo lahko torej v izpiti ter redovanja redno, brez Posegov komisarjev, ki bi jih na osnovi zadnjega vladnega dekreta imenovali šolski skrbniki v raznih Pokrajinah. V uradnih sporočilih večina sindikalnih organizacij ostro protestira zaradi vladnega dekreta, ki krši načela sindikalne svobode, obvezujejo se tudi, da bodo nadaljevali s sindikalnim bojem, v kolikor ne bodo vsa vprašanja rešena pred Pričetkom prihodnjega šolskega leta. Tudi včeraj so se nadaljevale zasedbe različnih šol in s otako samo v Neaplju šolniki zasedli 13 zavodov. Komisija za šolstvo poslanske zbornice je danes na zakonodajnem zasedanju sprejela resolucijo, ki jo je večina predložila v zvezi s sporom okrog šolstva. Ko misija sprejema na znanje obvezo vlade, da predloži do 10. julija zakonski predlog o novem pravnem Položaju šolnikov in se obvezuje, da takoj prične s preučitvijo vrste zakonskih predlogov o položaju šolnikov. Na seji je bil prisoten tudi minister za šolstvo, ki je dejal, da resoluciji, ki sta bili odobreni v komisijah za šolstvo senata in poslanske zbornice, predstavljata Pozitiven prispevek za reševanje težavnega stanja italijanskega šolstva. Predsednik vlade Rumor je danes predsedoval štiristranskemu sestanku levega centra »na vrhu*, na ka-etrem so razpravljali o gospodarskem položaju. Na tem sestanku so bili prisotni podpredsednik vlade De Martino, minister za zaklad Co-lombo, za proračun Giolittž, za finance Preti, za sodstvo Reale in za obrambo Tanassi ter tajniki štirih strank levega centra Forlani za KD, Mancini za PSI, Ferri za PSU in La Malfa za PRI- Po sestanku je bilo izdano kratko uradno poročilo, ki se omejuje »amo na to, da je uvodoma govoril Predsednik vlade, nato pa sta poročala ministra Colombo in Gio-litti, nakar so »poglobljeno proučiti gospodarski in finančni položaj*. Znano je samo, da je La Malfa imel dokaj oster govor, v katerem je dejal, da preveč naraščajo državni izdatki in da to predstavlja resno nevarnost za razvoj italijanskega gospodarstva. Rešitev vidi samo v omejevanju javnih izdatkov in okrepitvi produktivnega procesa. Očitno gre za sestanek, ki je zajel vso perečo gospodarsko problematiko in pri katerem so prišla do izraza sporna vprašanja vladne koalicije. Po sestanku «na vrhu* so novinarji vprašali tajnika PSI Mancinija, če je predviden nov sestanek o gospodarskih vprašanjih, nakar je odgovoril, da bo tak sestanek verjetno 30. junija med tajniki štirih strank in da gre pri tem za sestanek, ki bi moral biti že v zvezi z deželnimi odbori. Niso pa predvideni posebni sestanki med pristojnimi ministri in se sedaj pripravlja proračun, pri katerem bodo gotovo upoštevali ugotovitve današnjega razgovora. Tajnik PSU Ferri pa je izjavil, da je predsednik vlade poročal o gospodarskih vprašanjih in da obstaja negotovost na tem področju, ki ima predvsem politični značaj in se nanaša na trdnost večine ter na njegovo sposobnost, da zagotovi učinkovito vodstvo in da se ohrani v mejah demokratične obrambe. Do ostrega spora je prišlo danes na skupnem zasedanju poslanske zbornice in senata, na katerem bi morali izvoliti novega člana vrhovnega sodnega sveta, ki naj zamenja preminulega odv. Alda Pigna-tarija. Za izvolitev je potrebnih tri petine glasov prisotnih poslancev in senatorjev. Glasovalo je 713 parlamentarcev in 347 za socialdemokrata Bertinellija in 320 za socialističnega senatorja Marazzito. Po tem neuspelem glasovanju je podpredsednik parlamentarne skupine PSU Mezza ostro obsodil socialiste, češ da so se na sestanku načelnikov parlamentarnih skupin 15. junija dogovorili, da bodo izvolili Pignatarija in s čimer naj bd se načelnik skupine PSI Di Primo strinjal. Nepričakovano pa so včeraj parlamentarci PSI povedali, da kandidirajo svojega člana, nakar so takoj pristali komunisti in kar naj govori o naprej pripravljenem manevru proti kandidatu, ki je bil dogovorjen med skupinami večine. Senator Pieraccini, ki predseduje skupini PSI senata, je dejal, da m prisostvoval nobenemu sestanku načelnikov skupin večine in da je že pred časom predlagal socialdemokratom, da se dogovore glede imenovanja. Podpredsednik socialistične skupine Di Primo pa je povedal, da je na sestanku načelniških ' skupin 15. junija predsednik Pertini samo sprejel na znanje izjavo socialdemokratov o njih kandidaturi. Di Primo je prav tako to sprejel na znanje ter dodal, da je v pristojnosti načelnikov skupin samo dnevni red poslanske zbornice, vsako drugo vprašanje pa spada v okvir avtonomije parlamentarnih skupin. Preminuli Pignatari je nekdaj pripadal socialistom, ko pa je bil imenovan, je bil vpisan v združeno socialistično stranko, ki ga je kandidirala za vrhovni sodni svet kot člana PSI. Po razkolu julija 1969 pa to imenovanje pripada ali socialistom, ki imajo večjo težo, ali pa se je o tem imenovanju treba dogovoriti. V EUR je bilo zasedanje izvolie nih svetovalcev KD v deželne sve- te, na katerem je govoril tudi tai socialistov, kar je posledica njih nik Forlani, ki je omenil nujnost spremenjene politike po sodalde- rnočne stranke, da bo sposobna nadzorovati sedanji razvoj. Glede Um-brie in Toscane pa je ponovil že stara stališča, ki jih je razvoj že prehitel. Zaključilo se je zasedanje centralnega komiteja PSIUP in to z zelo kratkim in lakoničnim uradnim poročilom, v katerem je rečeno, da ostane cilj stranke levičarska alternativa. Danes se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja KPI, na katerem je imel zakijučni govor poročevalec Agostino Novella. Ugotovil je, da je bilo na zasedanju dosežena neformalna enotnost glede mnenja o rezultatih volitev od 7. junija in o političnih perspektivah. Ta enotnost je pozitivni sad nadaljevanja politike 12. kongresa ter prispevkov Longa in Berlinguer- mokratskem razkolu. PSI se jr predstavila volivcem kot stranka, ki se zavzema za vse socialne boje in ki sodeluje ter prispeva k vsem naporom v okviru sedanj’h političnih in socialnih sprememb. Osnovno vprašanje komunistov pa je zagotoviti nadaljnji premik na levo velike množice delavcev, kar bo dosegla s pomočjo socialnih in političnih bojev in pri čemer je pomembna politična iniciativa KPI ter okrepitev njenih organizacij. Obsežno je Novella govoril o odnosih s katoliškimi silami v perspektivi globokega preokreta na levo italijanske politike. Premik v PSI je zelo pomemben, vendar ni zadosten in je bistveno vprašanje premika na levo velikih katoliških množič. Poslanska zbornica je danes odobrila zakon o davčnih olajšavah za OBISK PREDSEDNIKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA V SOVJETSKI ZVEZI Razgovor med Ribičičem in Kosiginom o številnih mednarodnih vprašanjih Predsednik Tito je sprejel italijanskega ministra za zunanjo trgovino Zagarija ja na seji centralnega komiteja i zaposlene in za svobodne poklice, od 20. aprila letošnjega leta. | y senatu pa se je nadaljevala raz-Novella je dejal, da je na vo- prava o zakonskem predlogu Fortu-btvah nedvomno prišlo do utrditve I na - Baslini o razporoki. .................................i.........................................■■■■ TISKOVNA KONFERENCA ZUNANJEGA MINISTRA ZDA ROGERSA Nixonova pobuda za dosego miru med arabskimi državami in Izraelom ZDA za sedaj ne bodo prodale letal Izraelu - Načrt o miru sporočen arabskim državam, Izraelu in ostalim trem velesilam VVASHINGTON, 25. — Zunanji minister ZDA VVilliam Rogers je imel danes napovedano konferenco,,na kateri je podal sledečo izjavo: »Nedavni zaskrbljujoči dogodki na Bližnjem vzhodu so prisili predsednika Nixona, da je 2S aprila naročil ponovno proučitev vseh političnih in vojaških plati tega vprašanja. Ta proučitev je bila zaključena. Na osnovi izsledkov proučitve so ZDA prevzele politično pobudo, ki stremi za tem, da se omogoči dvema strankama v sporu, da prenehata s spopadi in da začneta s pogajanji pod pokroviteljstvom predstavnika OZN veleposlanika Jarringa, na osnovi resolucije varnostnega sveta združenih narodov. Naša pobuda stremi za tem, da opogumimo stranke v sporu, da začnejo misliti na pravični in trajni mir, na mir, ki mora upoštevati upravičena stremljenja in zaskrbljenosti vseh vlad in narodov na Bližnjem vzhodu. V luči teh ciljev menimo, da za sedaj ni primemo objaviti podrobnosti naše politične pobude ter javno razpravljati o 'vojaški pomoči Izraelu. Mi menimo, da je sedaj prišel najbolj primeren čas za uresničitev naše pobude, ki smo jo sprejeli z vednostjo strank v sporu in z ostalimi prizadetimi velesilami*. Iz gornje izjave sledi, da je Rogers v imenu vlade ZDA za sedaj zavrnil katerokoli izjavo glede prodaje Izraelu 125 bojnih letal. Hkrati pa zunanji minister ZDA ni hotel ski zvezi, Veliki Britaniji in Franciji. Na nekatera vprašanja je Rogers odgovoril, da bi bilo sedaj škodljivo razpravljati o vprašanju ameriške vojaške pomoči Izraelu in poudaril, da ZDA menijo, < Izrael sedaj v stanju, da se lahko sam vojaško vzdržuje. Na vprašanja glede stališča prizadetih strank na Bližnjem vzhodu pa je Rogers izjavil, da je sedaj najvažnejše, da Izraelci in Argbci pristanejo na pogajanja pod pokroviteljstvom posredovalca OZN veleposlanika Jarringa. Po mnenju Rogersa bi se lahko Izraelci in Arabci sestali v istem mestu celo v isti stavbi, kar bi omogočilo čimprejšnjo dosego miru. Nato je Rogers izjavil časni- dati nobenih podrobnosti o načrtu; karjem, da je Sovjetska zveza z za mir na Bližnjem vzhodu, ki je bil, kot je izjavil Rogers, že poslan Izraelu, arabskim državam. Sovjet- ^Hll|J||||||||||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIII||||MI||||||||ll1MIIIIIII|||||||||M||||||||||||||||||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||uuuilUIIIIIIII|||||||||||||||l| VEDNO VEČJE TEŽAVE Zfl L0N N0L0V PROflMERIŠKI REŽIM V Kambodži proglašena splošna mobilizadja Vsi kamboški državljani obeh spolov med 18. in 60. letom starosti bodo morali prispevati k obrambi države - Rogers potrdil datum umika ameriških čet iz Kambodže PHNOM PENH, 25. — Kamboška I * * * * vlada je proglasila splošno mobilizacijo: odlok, ki ga je podpisal državni poglavar Cheng Heng na Predlog obrambnega ministra, je že stopil v veljavo. Vsi kamboški državljani obeh spolov, v starosti °d 18 do 60 let, bodo morali — *®ko je rečeno v odloku — prispevati k naporom za obrambo države, »si ti Kambodžani bodo morali o-kleči vojaško suknjo ali vsaj opravljati službo »v nacionalnem interesu*. Poleg tega pa bodo morale vse gospodarske dobrine, ki bi bile po frebne za zaščito dežele, biti na Zazpolago državi v nevarnosti. Vse osebe, ki bodo opravljale naloge, o katerih se govori v odloku, ?odo podvržene vojaškim zakonom Ih sodiščem. Današnji ukrep vlade v Phnom Penhu sledi uradni izjavi 28. mar-ca, da je država v nevarnosti, in Proglasitvi stanja pripravljenosti, do katere je prišlo 1. junija. Politični opazovalci poudarjajo, da je do proglasa o splošni mobilizaciji Prišlo pet dni pred datumom, ki je hil določen za umik vseh ameriških hrt iz kamboškega ozemlja. To seseda pomeni, da bo z umikom sil JDa postal že itak majavi polo žaj Lon Nolovega režima še bolj loiak, kljub temu, da bodo ostali v Kambodži močni oddelki sajgonske kolaboraotonistične vojske, ki “odo poleg vsega imeli tudi podpo-r° ameriškega letalstva. Današnji ukrep pa kaže tudi na 1°. da so razmeroma optimistična Poročila o poteku bojev na kambo-“kih tleh, ki jih objavljajo v Phnom Penhu, Sajgonu in Washing-■onu, dokaj nezanesljiva, ter da so “ihanukove osvobodilne sile, kljub »Ohiu, da se morajo boriti proti bojnemu sovražniku, še vedno zelo jhočne predvsem zaradi podpore, jo uživajo med prebivalstvom Uradna poročila iz kamboških bo jišč danes trdijo, da se je položaj v Phnom Penhu nekoliko izboljšal ter da so odprli nekatere ceste, ki vežejo prestolnico z nekaterimi drugimi važnimi mesti Kambodže. »Pritisk* partizanov pa je močan v Siem Reapu blizu temeljev v Angkor Vatu, v Kompong Thomu, 120 kilometrov od Phnom Penha, in v Kompong Speuu, 40 kilometrov od prestolnice. Neki glasnik pa je povedal, da je položaj okrog Kompong Thoma sedaj bolj ugoden za vladne sile po intenzivnem ameriškem bombardiranju z napalmom prot; temu mestu. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je danes prvič, pa čeprav posrednč, priznalo udeležbo ameriških letal v vojaških akcijah v notranjosti Kambodže. Glasnik poveljstva je namreč sporočil, da je ameriški lovski bombnik «A-37 dragon-fly» strmoglavil iz neznanih razlogov med opravljanjem misije v pokrajini Kratie v severni Kambodži. To je 38. letalo, ki so ga ZDA zgubile v Kambodži od začetka vojaških operacij v tej državi, 1. maja letos. Sajgonske čete so medtem sprožile novo akcijo na kamboških tleh: pri operaciji, ki so ji dali ime »Binh Tay» sodeluje kakih pet tisoč mož sajgonske pehote in rangerjev. Namen operacije je »očistiti* državno cesto številka 19, ki pelje v mesto Stung Treng ob reki Mekong. Kot smo že včeraj poročali, so ameriška letala v zadnjih dneh intenzivno bombardirala to področje. Na današnji tiskovni konferenci, ki je bila povečini posvečena kritiki na Bližnjem vzhodu, je ameriški zunanji minister WiMiam Rogers potrdil, da se bodo ameriške čete u-maknile iz Kambodže ob predvidenem roku 30. junija. Rogers je dejal, da se bodo umaknili tudi »sve- tovalci* ZDA, pač pa je dal razu-1 nika v Phnom Penhu, kjer je bil meti, da bo ameriško letalstvo na- J doslej le odpravnik poslov Rogers daljevalo akcije proti Kambodži, dokler ne bo sajgonsko letalstvo sposobno, da sprejme nase tudi to nalogo. Šef ameriške diplomacije je dejal, da so bile vojaške operacije na kamboških tleh »velik uspeh* ter da so »komunisti* utrpeli veliko škodo, ki je ne bodo mogli tako kmalu popraviti. Napovedal je, da bodo ZDA imenovale svojega veleposla- ni povedal, če bo Nixon imenoval novega načelnika ameriške delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam, pač pa je le hvalil sedanjega začasnega voditelja delegacije Philip« Habiba. V zvezi s pogajanji v Parizu naj povemo, da je bila danes 72. seja konference, ki pa ni, kot vse prejšnje, prinesla nobenih novih elementov. zanimanjem sprejela ameriške predloge, da pa do sedaj še ni na njih odgovorila. Glede pobude ZDA je Rogers izjavil, da ga opogumljajo zlasti nedavni dogodki na Bližnjem vzhodu, kot na primer govor predsednika Naserja v preteklem mesecu, ko je pozval predsednika Nixona naj sodeluje pri iskanju rešitve spx>ra na Bližnjem vzhodu, kakor tudi Naserjev namig ,da je Egipt pripravljen pristati na začasno ukinitev ognja. Prav tako je Rogers omenil tudi izraelsko predsednico vlade Goldo Meyrovo, ki je nedavno izjavila, da sprejema načela resolucije OZN od novembra 1967. V washingtonskih političnih krogih poudarjajo, da bo Rogers sporočil vsaj nekaj podrobnosti o novi ameriški pobudi o kateri je prišlo nekaj vesti iz Bližnjega vzhoda, zlasti pa so pričakovali, da bo zunanji minister ZDA sporočil sklep svoje vlade glede prodaje letal I-zraelu. Toda Nixonov sodelavec se je omejil le na vnaprej pripravljeno izjavo ter na nekatere posplošene odgovore, ki niso zadovoljili radovednih časnikarjev. Politični o-pazovalei v Washingtonu ugotavlja- jo, da Nixon ne namerava sporo-' čiti javno svojih predlogov, dokler ne bodo o njih razpravljali predstavniki štirih velesil in dokler ne bo vlada ZDA točno ugotovila vse reakcije v državah na Bližnjem vzhodu. Zunanji minister ZDA je nato govoril tudi o drugih važnih svetovnih vprašanjih. Potem ko je obširno razpravljal s časnikarji o Kambodži (o čemer pišemo v drugem članku) je poudaril, da obstaja možnost sklenitve sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo glede dogovorjene omejitve strateškega oboroževanja. čeprav ni hotel povedati kdaj pride do tega sporazuma, je Rogers podčrtal, da so bili dosedanji razgovori na Dunaju «koristni in učinkoviti*. Iz Jeruzalema pioročajo, da je izraelska vlada na današnji izredni seji sklenila poklicati na posvetovanje v Izrael svojega veleposlanika v Washingtonu. Aleksej K osi gin in Mitja Ribičič MOSKVA, 25. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, kd je dospel včeraj na uradni obisk v Moskvo, se je danes ponovno sestal s predsednikom sovjetske vlade Aleksejem Kosiginom. Današnji razgovor je trajal tri ure ter je bail posvečen — kot poroča sovjetska agencija TASS — perspektivam razvoja sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Po poročanju agencije sta Ribičič in Kosdgin Izmenjala mnenja o številnih mednarodnih problemih skupnega interesa ter o možnosti sklicanja vseevropske konference o varnosti. Mitja Ribičič bo z jugoslovansko delegacijo odpotoval jutri v Leningrad, od tam pa v glavno mesto estonske republike Tallin. V Moskvi bo spet 30. Junija, ko se bosta delegaciji Jugoslavije in Sovjetske zveze zbrali na zaključnem sestan- Cenjenim bralcem se moramo žal tudi danes ponovno opravičiti zaradi skrčenega obsega našega dnevnika. Delne stavke tiskarskih delavcev se namreč nadaljujejo, vendar pa so se v Rimu spet začela pogajanja z založniki, kar daje upati, da se bo stanje v doglednem časU normaliziralo. Vse bralce Primorskega dnevnika še enkrat prosimo za razumevanje. ku. Za tem bo Mitja Ribičič odpotoval v domovino. Predsednik Tito je danes sprejel na Brionih italijanskega ministra za zunanjo trgovino Maria Zagarija in se z njim zadržal v daljšem razgovoru. Sestanka so se udeležili tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Trabalaa, član zveznega Izvršnega sveta SFRJ Tomo Granfil in Titov svetovalec za gospodarska vprašanja Vrhovec. Med razgovori je predsednik Tito izrazil svoje zadovoljstvo za rezultate včerajšnjega zasedanja italijan-stoo-jugoslovanskega mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki je bilo v Beogradu in katerega se je udeležil tudi minister Zagari. Na srečanju na Brionih je bila zlasti poudarjena važnost skleoov zasedanja o italijanskih naložbah v Jugoslaviji ter o splošnem itsli-jansko-jugoslovanskem sodelovarru, kd predstavlja osnovo za mir v Ev-rooi in Sredozemlju, kakor tudi velik prispevek, ki ga lahko obe državi dasta za razvoi in naoredek v tem delu Evrope. Kot se .te zvedelo sta predsednik Tito in Zaeari govorila tudi o vprašanjih in sodelovanju evropske gospodarske skupnosti z Jugoslavijo, kakor tudi o škodljivih posledicah polo*a.ja na Bližnjem vzhodu za pomorriri promet im trgovino v Sredozemlju. RIM, 25. — Osebje ACI, ki vrši službo pomoči na avtostradah, bo stavkalo v soboto in nedeljo. ....................i..im.. Široka razprava na konferenci ZKS o vprašanjih razvoja kmetijstva Uvodni referat je imel član CK Zvone Dragan (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — Danes je zasedala v Ljubljani konferenca Zveze komunistov Slovenije, na ka teri so_ razpravljali o aktualnih in družbeno-gospodarskih vprašanjih razvoja kmetijstva. Na konferenci, ki ji je predsedoval predsednik centralnega komiteja Franc Popit, so bili navzoči tudi predstavniki centralnih komitejev ju goslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. Uvodni referat je imel na seji član centralnega komiteja Zvone Dragan. V govoru je poudaril, da je minula javna razprava o vprašanjih kmetijstva daleč presegla okvire Zveze komunistov, da je v njej sodelovalo, poleg komunistov, tu-di veliko kmetov in kmetijskih de lavcev, ki niso člani zveze. K takš nemu širjenju okvirov razprave je največ prispevala dejavnost Socialistične zveze, predvsem njenih sekcij za kmetijstvo in gozdarstvo. Re ferent je v svojem govoru razčlenil sedanji položaj kmetijstva, ko tehnologija in organizacija dela v kmetijski proizvodnji počasi dobivata industrijska razsežja in oblike. Ta proces začenja pomembno vplivati na notranja razmerja v kmetijstvu in na položaj te gospodarske veje v razvitejši socialno ekonomski strukturi družbe. Stabilnost, ekonomičnost, in visoka pro duktivnost kmetijstva ter predelovalne industrije veliko pomenijo za stabilnost celotnega gospodarstva, trga in življenjske ravni prebivalstva, je dejal med drugim Zvone Dragan. Ko je govoril o vijugasti poli kmetijstva skozi gospodarsko re- formo, je poudaril, da se je od leta 1968 dalje, spričo vse večje družbene skrbi za kmetijstvo, začelo stanje popravljati, čeprav o-staja še vrsta nerešenih problemov. To je pokazala tudi obsežna razprava, v kateri so sodelovali predstavniki kmetijskih proizvajalcev in drugi iz raznih krajev Slovenije. Razprave so se dotikale raznih vprašanj, kot na pr. položaja zasebnega sektorja v kmetijstvu, o vzgoji in izobraževanju kmečkih o-trok, o raznih zadevah, ki zavirajo razvoj kmetijstva, o problemih kmetijstva na višinskih predelih, o socialnih problemih zasebnih kmetov in še o raznih drugih vprašanjih. Na koncu seje .je konferenca sprejela obsežne sklepe, ki zadevajo smernice za prihodnji razvoj kmetijstva v Sloveniji. Močan spopad med Sirci in Izraelci DAMASK, 25. — Danes okrog 14. ure se je vnel na sirsko-izraelski meji močan spopad. V bitko, ki je trajala šest ur, so posegle velike kopenske in letalske sile. Predstavnik sirske vojske je po končani bitki izjavil, da so sirske sile sestrelile tri izraelska letala, dva «phan-toma* in enega «shyhawka». Poudaril je, da so tri sestreljena letala strmoglavila na sirsko ozemlje, ki so ga svoj čas zasedli Izraelci. V bitki, ki se je razvila na področju gričevja Golan, je dejal sirski vojaški predstavnik, je padlo 34 sirskih vojakov, 63 pa je bilo ranjenih. Vsa sirska letala, ki so se spopadla z izraelskimi, pa so se vrnila na svoja letališča. Isti predstavnik je dejal, da je bilo med bitko ubitih ali ranjenih najmanj 45 izraelskih vojakov. Iz Tel Aviva pa poročajo, da so izraelska letala med današnjo bitko sestrelila sirsko letalo »Mig 21» m da so se vsa izraelska letala vrnila v svoja oporišča. Poslovilni obiski italijanskega konzula v Kopru dr. Maria Alessija LJUBLJANA, 25. — Dosedanji generalni konzul republike Italije v Kopru dr. Mario Alessi, ki bo v kratkem odšel na novo službeno dolžnost v Rim, se je danes poslovil od predstavnikov SR Slovenije. Dopoldne ga je v Ljubljani sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in se z njim zadržal na krajšem pogovoru. Italijanski generalni konzul ,|e obiskal tudi predsednika republiške komisije za vprašanja mednarodnih t odnosov Eta Brajnika in sekretarja i iiiiiiiiilifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinintiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiil Zasedanje centralnega komiteja KP ČSSR Predvidene nove personalne spremembe PRAGA, 25. — Danes se je pričelo v spanski dvorani na Rradča-nih zasedanje centralnega komiteja KP ČSSR, na katerem je generalni tajnik Husak prečital poročilo z naslovom: «Izvajanje direktiv plenarnega zasedanja CK od maja 1969 in naloge partije do konca leta 1970. Sklicanje zasedanja je »Pravda* iz Bratislave komentirala, da se sestane CK leto dni po seji, ki se je končala z avanturistično politiko Dubčkovega vodstva in s pomembnimi personalnimi izpremembami pod novim vodstvom s Husakom na čelu. Ničesar ni še znanega o govoru Husaka, za katerega se govori, da ga ne bodo objavili pred soboto. Širijo pa se različne vesti in predvidevanja o programu zasedanja. Tako predvidevajo, da bo prišlo do novih pomembnih izprememb v vodstvenih organih partije in vlade. Govori se o izključitvi Dubčka in o izbrisu čemika, ki je še vedno član CK. Poleg tega pa se tudi govori o tem, da bodo izmenjali enega ali dva člana prezidija in da naj Alois Indra zamenja Evzena Er-bana, ki je še zadnji član prezidija povezan z januarsko politiko. Med drugimi pomembnimi spremembami predvidevajo odstranitev Colotke z mesta predsednika slovaške vlade in predsednika slovaške skupščine Kločka. Predvidevajo tudi, da bodo opravili revizijo članskih izkaznic, ker so menda odstranili iz partije 100 - 200 tisoč od milijona članov, s čimer niso zadovoljni dogmatiki. Ni pa predvidena razprava o specifičnih gospodarskih vprašanjih in o petletnem gospodarskem načrtu. stavljen ob kremeljskih zidovih na njegovem grobu za Leninovim mavzolejem. Kip so postavili brez kakršne koli svečanosti. Nekaj časa je bdi prostor opažen z lesenim plotom in so med tem časom postavili delavci dva kipa: na grob Stalina in na grob maršala Kli-menta Vorošilova, ki je preminul pred letom dni. Po Stalinovi smrti so postavili njegovo balzamirano truplo v Leninov mavzolej poleg Lenina. Pred skoro devetimi leti pa so truplo odstranili v razdobju destalimza-cije in v ozračju dvajsetega kongresa, ko je Hruščev odločno napadel Stalinovo politiko. Za Leninov mavzolej že dalj časa pokopujejo vidne sovjetske osebnosti in to v kremeljski zid, kjer so v zadnjih letih pokopali astronavta Gagarina in Komarova, maršale Malinkovskega, Rokosovskega in Timošenka ter druge osebnosti. Pred kremeljskim zidom pa so bili dosedaj grobovi z doprsnimi kipi Ždanova, Frunzeja, Sverdlova, Džerdžinskega in Kalinina, poleg njih pa grob Stalina brez kipa. Novi kip je izdelal kipar Nikolaj Tom-ski. Kip so postavili brez kakršnega koli obvestila in se je danes dopoldne na Rdečem trgu vila običajna vrsta ljudi, ki čakajo za vstop v Leninov mavzolej. D. Košmrlj izvršnega svet? Fronj? Turka Ni grob Stalina postavili kip MOSKVA, 25. — Od danes i poldne je doprsni kip Stalina Odpovedana stavka trgovskih uslužbencev RIM, 25. — Sindikalne organizacije uslužbencev trgovinske stroke so ponovno odložile vsedržavno stavko, Id je taila napovedana za soboto, 27. junija. V sporočilu pravijo, da se vrše pogajanja za obnovitev delovne pogodbe in da so sklenili, da se samo nadaljujejo ž» napovedane ločene stavke. S PREDVČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Zakon o deželnih podporah za krepitev socialne vloge turističnih dejavnosti Pred koncem leta bo dežela sklicala sestanek o turizmu in povabila nanj tudi sindikaliste Furlanije ■ Julijske krajine, Slovenije in Koroške V sodobni družbi ima turizem mi zvezami, začrtati jasne jšo poli- ' drobneje poročamo na tretji strani, posebno socialno vlogo, kolikor po- tiko «prostega Časar, ki naj orno- je 5,i0 sinoči posvetovanje strokov-staia del stplosne življenjske dma- goči izkoriščanje za vse mesece od : n jap.ov članov društva «Pravnik» rvvi.bio in oinoniro rklnrlno r\r/vVvloimQiti Orrn vvvlAtio rl o Tfr/vrlm in ŠAcAVt-i “ * mike in širšega okvira problematike o izkoriščanju prostega časa, se prav: sproščanja in razvedrila ljudi, ki delajo, na ustrezen in kulturen način. Do tega spoznanja so prišli tudi deželni svetovalci v posebni komisiji, ki je izdelala zakonski osnutek o turističnih prispevkih deželne uprave gostiščem, javnim ustanovam in tudi zasebnikom, za gradnjo nujnih infrastruktur in objektov, ustrezajočih perspektivnemu planu turističnega razvoja naše dežele. O zakonskem osnutku, ki vpeljuje kriteij socialnosti pri podeljevanju teh podpor (za gradnjo delavskih turističnih oantrov, mladinskih hotelov in campmgov več.je. poznega poletja do zgodnje jeseni . .t rudnine »Naš Kras* vseh možnih turističnih objektov, ln vodst'a zadruge »Naš Kras* ki so sicer odprti le dva - tri mesece v letu. Glede deželnih posegov v tem smislu pa ie Baraoetti poudaril, da bi morala dežela še posebej spodbujati ureditev takega socialnega turističnega centra na področju Matajurja v Beneški Sloveniji, kjer bi turizem bil lahko ena izmed vzmeti gospodarskega preporoda sicer revnega področja, iz katerega se ljudje izseljujejo. Drugim svetovalcem, ki so zahtevali, naj dežela v enotnem zakonu opredeli svojo turistično politiko, sta odgovorila poročevalec Colautti in podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Ezio Moro. Colautti je obljubil, da bo poseb- za druge pa nižje podpore) so de- j na komisija izdelala enotno bese-želna svetovalci razpravljali na zad- I dalo zakona o turizmu še pred kon-nji seji deželnega sveta, v sredo | cetn leta. dopoldne. j Pred koncem leta bo dežela skli- Zakanski osnutek je najprej ori- ! eala posebno konferenco o social-sal poročevalec Colautti, nakar se I nem turizmu, na katero bodo poje razvila razprava. Poleg liberalca ! vabljeni tudi sindikati Iz Furlani je- Julijske krajine, Slovenije in Koroške. O tem je spregovoril Moro, ki je poudaril, da se mora uresničiti preokret v turistični politiki, ki naj sloni predvsem na načelu, da morajo služiti turistične naprave predvsem delavcem. V tem smislu mora biti zasnovana široka politika turističnega prepletanja med tremi obmejnimi deželami in izmen jave razvojnih turističnih načrtov. Zakon so svetovalci odobrili z glasovi levosredinskih strank. Proti so glasovali svetovalci leve opozicije, medtem ko se te predstavnik Slovenske skupnosti vzdržal glasovanja. Traunerja, ki se je zavzel tudi za zasebne hotelirje in gostilničarje, je vanjo posegel z dolgim in poglobljenim govorom komunistični svetovalec Baracetti iz Vidma. Izrekel .je nekaj pomislekov glede zakonskega osnutka, predvsem zato, ker se mu je ((socialnost* zdela samo deklarativnega značaja. Navedel .je nato nekaj kriterijev, ki bi — po njegovem — morali priti v poštev pri izdelavi perspektivnega načrta o turističnem razvoju. Turizem, je dejal, bi moral biti predvsem gospodarska panoga v korist delavcev vse dežele in krajevnega prebivalstva, v mestih, kjer stoje turistični objekti. Omenil je zgovoren primer obmorskega turističnega centra v Iignanu, kjer je špekulacija z gradnjami uničila gozdiče. monopol velikih turistično-trgovskih koncernov pa oškoduje okoliško kmetijsko področje, iz katerega ta turistični center, skozi katerega gredo sto tisoči turistov, ne črpa nuimih surovin in pridelkov. Rezultat tega je, da se hrana v Lignano vozi iz Benetk in okolice, kmetje okoli Lignana pa se ubadajo z gospodarsko krizo in zastojem. Baracetti fe dalj čas aposvetil tudi socialni vlogi turizma. Pohvalil .je pobudo ACLI, ki je sklenila organizirati v Fomi di Sotto v Dolomitih gorsko delavsko turistično središče. Take pobude bi se morale uresničiti ob odločilni deželni podpori, v okviru organske politike spodbujanja množičnih oblik delavskega turizma. V ta namen bi mo- y zvezi z osnutkom zakona o ohl skorajšnji ustanovitvi kraških na Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 15. do 21. junija zabeležil v občini naslednje nalezljive bolezni: škrlatinka 8, ošpice 21 (14 izven občine), norice 8 (2 izven občine), šen 4, epidemično vnetje slinavke 19 (1 izven občine), rdečke 5 (2 izven občine), srbečica 5 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 7 (1 smrten primer). Razgovor na KZ o naravnih rezervatih ^ p- TISKOVNA KONFERENCA V KOPRU Koncept letošnjih kulturno ■ turističnih prireditev ob obali Sodelovale bodo folklorne skupine iz Slovenije, Koroške in naše dežele • Mednarodni festival etnološkega filma Obalna turistična zveza le včeraj dopoldne priredila v Kopru tiskovno konterenoo. na kateri so seznanili novinarje s konceptom kulturno turističnih prireditev med glavno sezono, kakor tudi v jeseni. Ob tem so opozorili na neurejeno financiranje potrebo po večji tehnični opremljenosti ln ureditvi prireditvenih prostorov. Režiser letošnjega folklornega festivala tnž. Bruno Ravnikar je nato seznanil novinarje z načrtom letošnjega festivala, ki dobiva zme-rai večji mednarodni pomen, saj bodo letos na njem prvič sodelovale folklorne skupine treh sosednih dežel: Slovenije, Furlanije in Koroške. Po drugi strani pa se bo festival razširil od štirih dni v minulem letu na štirinajst dni. Na- men organizatorjev je čimbolj dokumentirano predstaviti staro ljudsko kulturo. V sklopu letošnjega festivala bo tudi razstava originalnih narodnih noš jugoslovanskih narodov, nadalje razstava slovenskega ljudskega slikarstva, simpozij Kultura in turizem z medna- rodno udeležbo ter festival etnološkega filma. Zanj je prijavljenih že nad 60 filmov Iz Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije. Francije in Jugoslavije. Na posebnem večeru bodo na letošnjem folklornem festivalu nastopile tudi slovenske železničarske skupine. Predstavniki železničarskega transportnega podjetja iz Ljubljane so povedali, da želijo s tem večerom počastiti spomin na 50-let-ndco stavke železničarjev na Zaloški cesti v Ljubljani, Ob koncu pa so predstavniki republiškega odbora za glasbo zveze kulturno prosvetnih organizacij seznanili prisotne s pomenom tekmovanja pihalnih orkestrov, ki naj bi sčasoma dobil mednarodni značaj, kakor tudi s programom tretjega tekmovanja pihalnih orkestrov, ki bo prihodnje leto_________ Pismo poslancev KPI o škodi na zemljiščih Poslanci Škerk, Lizzero, Scaini in Bortot so pred nekaj dnevi poslali ministru za kmetijstvo in mjnistru za obrambo pismeno vprašanje glede škode, ki so jo povzročili med vojaškimi vajami z oklopnimi vozili v občini Doberdob. Omenjeni poslanci pripominjajo, da so vojaška vozila ne samo poškodovala zemljišča, ampak so tudi uničila ali močno poškodovala drevje, nasade, ter nekatere tipične in zelo redke kraške rastline, ki bi morale biti zaščitene. Zaradi tega so kmetje u-trpeli veliko škodo. Poslanci opozarjajo tudi, da sta na doberdobskem področju, kakor tudi na nekem področju na Tržaškem, dve vojaški strelišči, zaradi česar obstajajo vojaške služnosti, id ov’rDin eto»wnski razvoj in sploh dejavnost krajevne slovenske skupnosti ter nasprotujejo splošni zahtevi po zaščiti in ohranitvi naravnih značilnosti in bogastva Krasa. Zaradi tega omenjeni poslanci sprašujejo, kakšne ukrepe bosta ministra sprejela, da se oceni škoda, ki so jo utrpeli slovenski kmetje zaradi vojaških vaj v doberdob-ski občini, da se odstranijo vojaški strelišči na tržaškem in gori-škem Krasu, da se izplača primerna odškodnina prizadetim lastnikom in da se odpravijo vojaške služnosti, ki zavirajo gospodarski in socialni razvoj prizadetih krajev in sploh vse dežele F. - J. K. Tudi v naSem uredništvu oprej einarao prispevke za šoio-upomonik v Cerknem ga je organizirala Kmečka zveza. Med diskusijo o posameznih členih zakonskega osnutka in posledicah, ki bi jih uvedba kraških rezervatov imela za našo narodno skupnost ter lastnike zemljišč, so prišli do izraza ugovori, kritične pripombe in predlogi, ki jih bodo te dni sporočili deželnim parlamentarcem raznih strank, da jih bodo lahko predlagali in zagovarjali med diskusijo v poslanski komisiji, ki te dni razpravlja o omenjenem zakonskem predlogu poslanca Belcija. Sporočilo šolskega skrbnika Slovenski dijaki bodo pisali nalogo v slovenščini Šolski skrbnik prof. Angioletti je včeraj v smislu čl. 4 zakonskega odloka z dne 23. junija 1970 št. 384 odredil, da se izpiti za malo maturo v tržaški pokrajini začnejo 27. junija 1970 s pismeno nalogo iz italijanščine za italijanske srednje šole in s pismeno nalogo iz slovenščine za šole s slovenskim učnim jezikom. Izpiti se bodo zaključili do 5. julija. Drevi druga seja vodstva tržaške PSI Ker se stališča med pripadniki raznih struj v socialističnem pokrajinskem komiteju še niso izčistila, je bila sklicana druga seja pokrajinskega komiteja tržaške PSI, ki se bo torej sesta-l drevi na sedežu v Ul. Mazzini. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes ob 17. uri se sestane odbor sindikata slovenske šole. V NEDELJO ZJUTRAJ ODHOD IZ TRSTA SREČANJE SLOVENSKE MLADINE NA KOROŠKEM Napovedan prihod mladih iz Italije, Slovenije in Koroške - Nogometni turnir v Šentjanžu s padriško «Gajo» - Spored in ples v Celovcu Kot je bilo že pred časom napovedano, do letos obnovljena tradicija mladinskih srečanj Slovencev iz matične domovine in zamejstva. Tokrat bo srečanje potekalo na Koroškem, predvsem v Šentjanžu in Celovcu, na pobudo Zveze slovenske mladine v Avstriji. Mladinska komisija pri SKGZ in mladi prosvetarjd so v začetku nameravali organizirati množični prihod iz Italije v Celovec in v ta namen iskal i ustrezne avtobuse. Delo je prestregla stavka zasebnih prevoznih podjetij, zaradi česar bo organizirana avtokolona iz Trsta in Gorice preko Trbiža v Šentjanž in dalje v Celovec. Mladino vabimo, da tudi ob tej priložnosti dokaže, da ne pozna ne meja, ne tehničnih težkoč in se polnoštevilno udeleži srečanja. Program zajema ves nedeljski praznik. 2e zjutraj so namreč v Šentjanžu (pričetek ob 8.30) nogo- .......ii,iii||,iiiii||iiiiitiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiil|,iii|,milll|imillllllllllll|nlllll,lll,lllll,lllu S VI. MEDNARODNEGA DNEVA O KAVI NA SEJMU V Italiji je kava priljubljena, a predraga zato je spijemo manj kakor v drugih deželah Letna potrošnja surovega poživila znaša 3 kg na prebivalca Podtajnik Mammi na ogledu sejma - Nocoj nastopi Patty Pravo Včeraj se je na velesejmu začelo dvodnevno zasedanje o problemih kave z naslovom «VI. mednarodni dan kave*, ki ga vodstvo velesejma organizira v sodelovanju z Italijanskim odborom za kavo, tržaškim združenjem pražilcev kave in trgovinsko zbornico, in to pod pokroviteljstvom Evropske zveze združenj pražilcev (EUCA). Začetka zasedanja so se med drugimi udeležili tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, predsednik trgovinske zbornice dr. Caddassi, zastopniki 5 afriških dežel članic skupine EAMA-EGS, ki so prisotne na pritrditvi, zastopniki italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE in številni tržaški operaterji s področja kave, med njimi dr. Illv in dr. Paschi. Zasedanje se je začelo po kratkem pozdravnem govoru predsednika velesejma dr. Slocovicha, ki je naglasil pomen kave v tržaški tranzitni trgovini in ugodnosti, ki jih prčdštavljtj sodelovanje nekaterih a-friških pridelovalk kave na letošnji 22. mednarodni sejemski prireditvi. Predsednik italijanskega odbora za kavo dr. Paschi je naglasil, da ima letošnje strokovno zasedanje kot glavno temo «kakovost» kave, o čemer bo tekla razprava še danes. Včeraj so bila na vrstil predvsem vprašanja povezana s pridelovanjem kave, danes pa so na sporedu problemi trgovinske narave. Prvo včerajšnje predavanje bi bil moral imeti francoski strokovnjak dr. Wilbaux, ki je tudi pripravil daljše poročilo, a ki je prav te dni podlegel hudi bolezni v Slonokoščeni obali. Njegovo poročilo o pripravljanju kave po «suhem postopku* so zato prebrali. V razpravo so posegli številni strokovnjaki, ki so skoraj brez izjeme naglasili potrebo po izboljšanju kakovosti kave na svetu. K temu bi morali pripomoči tudi sami potrošniki kave, vendar kaže, da se slednji ozirajo prej na ceno poživila kakor na njegove kakovosti. Ing. Porte do Santos iiz Angole je v krajšem nastopu prikazal zdravilna svojstva kave za bolnike, ki trpijo za pomanjkanjem določenih vitaminov. Predstavniki afriških držav so naglasili, da so njihove vlade v zadnjih letih sprejele vrsto ukrepov, ki stremijo za tem, da bi iz teh dežel ne prihajala več na mednarodno tržišče slaba kava, ampak le izbrane vr-__ ste. Kolikor bi katera izmed de- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlillliailiaiKliaamillllMIHtlUMIIIHtlllllllUUIIIHIIHIIiniMHIIIIHIItllllUUUIIIHIIIIII VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Obračunavanje na Borznem trgu z grožnjami in s poskusom ropa Sodniki so povzročitelja nočnega tepeža, Egipčana in Libanonca, obsodili na 1 leto zapora, istočasno pa jima odpustili celotno kazen Kazensko sodišče (preds. Ligabue, tož. Brenči, zapis. Strippoli) je včeraj sodilo v odsotnosti 23-letne-ga Albasa Jaumaaja iz Libanona ter 31-letnega Sam’ja Mahmouda iz ZAR. Oba sta bila obtožena poskusa ropa in poškodovanja osebnega avtomobila, Jaumaa pa še posebej nasilja in nedovoljene posesti o-rožja. Dogodek, ki je pripeljal Arabca pred sodišče, se je odigral 26. ja nuarja letos ob enih po polnoči na Borznem trgu, ko je na kvesturo pritekel ves preplašen 23-letni Alberto Sartorello iz Ul. Murat 24 in prosil agente za pomoč. Na Borznem trgu sta s prijateljem srečala skupino, ki se je pretepala in tako sta priskočila na pomoč. Dva mornarja sta namreč pretepala svoja znanca. Ko sta se približala, je eden od mornarjev povlekel nož in jima zagrozil. Sartorello je tedaj stekel na kvesturo, njegov prijatelj. 18 letni Leonardo Alagna iz Ul. Bo:to 7, pa se je zatekel v avto fiat 600, ki je bil parkiran na Borznem trgu. Agenti so nemudoma pohiteli na kraj pretepa in res našli Sartorellov avto, v katerem so sedeli tudi Alagna in pa oba mornarja, ki sta mu grozila z nožem. Alagni sta medtem že snela zapestno uro in od njega zahtevala 5 tisoč lir. Agenti so seveda takoj posegli in odpeljali vse na kvesturo. Na zaslišanju so takoj odkrili, da je eden od mornarjev Libanonec Jaumaa, ki je bil vkrcan na ladji Jebel el Basank, drugi pa ni hotel povedati svojega imena in tud1 dokumentov ni imel pri sebi. Javni tožilec dr. Brenči je zahte-'val, kar zadeva kazniva dejanja, za vsakega 11 mesecev zapora in 60 tisoč lir denarne kazni, kar zadeva posamezne prekrške pa prekinitev sodnega postopka zaradi u-vedbe amnestije. Branilec odv. Matejka pa je zahteval za obtožbo poskusa ropa najširšo oprostitev, za vsa ostala kazrv: va dejanja in prekrške pa prekinitev sodnega postopka. Sodni zbor je po krajšem posvetu obsodil Jaumaaja in Mahmouda na 1 leto in 1 mesec zapora ter 60 tisoč lir denarne kazni (celotna kazen popolnoma odpuščena) ter za prekršek poškodovanja in nedovoljene posesti, orožja odredil prekinitev sodnega postopka zaradi u-vedbe amnestije. žel pridelovalk tega še ne storila, pa naj bi skušali nanjo pritiskati pred mednarodne organizacije za kavo (ICO). ‘ V dvorani za konference so se popoldne sestali tržaški in italijanski prekupčevalci s kavo, s predstavniki afriških dežel pridelovalk tega blaga iz skupine EAMA-EGS. Zastopnik komisije evropskih skupnosti dr. M. Coquin je v tem okviru podal zanimivo poročilo o italijanskem uvozu kave iz dežel EAMA. Navedel je, da je Italija lani potrošila 155.000 ton kave, kar ustreza vrednosti — po ceni končnih izdelkov in proizvodov na o-snovi kave, pripravljenih za potrošnjo — 450 milijard lir. Poprečna potrošnja kave v Italiji ni posebno velika: po podatkih za leto 1969 se potrošnja na prebivalca suka na višini 3 kg, medtem ko dosega v Franciji in Zah. Nemčiji 5 kg, v Belgiji in na Nizozemskem 7 kg, drugod pa še več. Potrošnjo na našem tržišču zadržujejo namreč visoke cene kave, razmeroma nizek narodni dohodek na prebivalca, nekatere zakoreninjene navade v prehrani širokih ljudskih množic in drugo. Kar zadeva italijanski uvoz kave iz dežel EAMA-EGS pa je govornik naglasil, da se je ustrezni delež na celotnem uvozu, ki je znašal v letu ’965 32 od sto, do lanskega leta zmanjšal na 17 od sto. To se je zgodilo predvsem zaradi »ofenzive* brazilske kave in postavitve stalne zaloge blaga IBC v tržaški luki. Blago iz dežel EMAM pa bi moralo kljub vsemu laže prodirati na evropsko tržišče, saj uživajo te dežele občutne carinske prednosti v primeri z drugimi dobaviteljicami. So pa njihove poprečne cene znatno višje kakor za kavo drugega izvora in to zadržuje njihovo prodiranje na evropska tla. Seveda pa je v tej zvezi treba upoštevati tudi veliko breme, ki ga marsikje v Evropi, in tako tudi v Italiji, nalaga na potrošnjo kave davkarija. Sinoči je kakor napovedano obiskal sejem podtajnik na ministrstvu za industrijo in trgovino Mammi, ki so ga na ogledu paviljonov spremljali najvišji zastopniki velesejem-ske uprave, s predsednikom Sloco-vichem in generalnim ravnateljem dr Chiaruttinijem na čelu. Danes se bo «VI. mednarodni dan kave* kakor omenjeno nadaljeval. V dvorani za konference na sejmu bodo pričela z delom ob 9.30, in sicer sta napovedani dve glavni poročili: prvo, «o ceni kave in njenem vplivu na kakovost in obseg potrošnje*, bo podal dr. D. Von Spreti, drugo poročilo, o sodobnih načinih praženja kave, pa H, V. Gothot. Za zaključek bodo zavrteli nekaj kratkometražnih filmov s področja obravnavane tematike. Za Dik - Dikovici in Mala od primitivcev bo nocoj ob 21. uri v gastronomskem parku nastopila znana popevkarica Patty Pravo, zato je ponovno predviden naval mladine. TRŽAČANKA V MILANU Sodniku vrgla v obraz klorovo kislino Tržačanka /vnnamaria Sestan, stara 51 let, je včeraj na milanskem sodišču vrgla predsedniku 1. civilne sekcije milanskega sodišča dr. Antoniju Donatiju v obraz posodo iz plastike, ki je bila napolnjena s klorovo kislino. Tekočina je poškodovala sodniku desno roko, toda k sreči ne prehudo, saj bo okreval v 30 dneh. Nenavadnemu dogodku pred uradom predsednika sodišča ni prisostvoval nihče. Ženska je sice- skušala zbežati, toda na sodnikov klic na pomoč so prihiteli uradniki ki so jo prijeli in potem izročili policijskim oblastem. Zdi se, da je Sostanova napadla sodnika, ker se je čutila prizadeta zaradi neke razsodbe, pri kateri je zapleten Donati. Šlo je za družinski spor v zvezi z lastništvom, oziroma solastništvom neke toba-kame v Milanu, pri katerem so bili zapleteni Sestanova, njena mati in neki nečak. Zaradi razsodbe sodišča se je Sestanova čutila opeharjeno ter je izlila ves svoj srd na sodnika, ka je bil po njenem mnenju kriv razsodbe. Po zaslišanju na sedežu sodne policije so žensko prepeljali v zapor San Vittore. Ko so jo fotografi skušali slikati, je ženska vzkliknila: «Slikajte sodnika*. Preiskovalni organi so obtožili Sestanovo hudih telesnih poškodb ob obtežilnih okoliščinah namernega dejanja in uporabe nevarne kisline na škodo javnega funkcionarja. Dr. Bruno Gerloni odšel v pokoj Glavni tajnik občinske podporne ustanove (ECA) dr. Bruno Gerloni se je v sredo poslovil od upraviteljev in uslužbencev ustanove, pri kateri je bil na vodilnem in odgovornem mestu 28 let, ker je stopil v pokoj. Njegovo mesto je prevzel dr. Scipione Maffei. Na poslovni zakuski je spregovoril član upravnega sveta Scaraz-zato, ki je orisal delovanje dr. Ger-lonija in njegove zasluge. V imenu župana se je dr. Gerloniju zahvalil za njegovo požrtvovalno delo občinski odbornik dr. Chicco. Za priznanje in voščila se je dr. Gerloni zahvalil uslužbencem, članom upravnega sveta in občinski upravi. Nameščenci so mu poklonili zlato spominsko darilo. ZBOROVANJE KPI KPI bo danes imela niz zborovanj in shodov. V ljudskem domu v Ul. Madonnina bo srečanje aktivistov, na katerem bo spregovoril tajnik federacije Cuffaro. Udeleženci bodo nato razpravljali o kampanji za tisk, ki se bo s tem uradno odprla. Druga zborovanja bodo v zgo-niški občini, na katerih bosta govorila dr. Jan Godnič in župan Josip Guštin. Zborovanja bodo ob 20.30 pri Briščikih, ob 21. v Repniču in 21.30 v Zgoniku. IZŽREBANI DOBITKI NA VELESEJMU 1. nagrado — radio tranzistor, je prejel Cosimo Volpe, Via Lucio Vera 4, 2. nagrado — likalnik, je prejel Marko Orsini, Kontovelska ul. 111, 3. nagrado — gramofon, je prejel Leonardo Simone, via detla Guardia 1, 4. nagrado — zaboj likerjev, je prejela Giuliana Mar-chi, via De Amicis 11, 5. nagrado - 25 zavojčkov ONDAVIVA je prejel Leo Zamberlin, via Giaggioli 31. Benvenutiju okradli avto Predvčerajšnjim je 30-letna Giuliana Ponzari, žena znanega boksarskega prvaka Benvenutija, prijavila policijskim organom v Barkov-ljah, da so ji neznanai ukradli iz avta »moriš 1300» avtoradio in 15 vložkov na trak. Ženska je parkirala avto na državni cesti' št. 16 blizu odcepa za Križ. Vrednost u-kradenega blaga znaša okoli 200.000 lir. Danes praznuje naš oče KARLO KRALJIČ v Boljuncu 84. rojstni dan. Ob tej priliki mu domači iskreno čestitajo. metni turnir med ekipami iz Slovenije, Koroške in našega zamejstva. Naše barve bo braniila padri-ška «Gaja», katere člani in navilja-či bodo odšli na Koroško iz Padrič ob 5.30. Istočasno, ob 5.30, bo zbor avtomobilov na Oberdamskem trgu, od koder bo avtokolona krenila k vhodu na avtocesto za Videm. Tam se ji bodo pridružili goriški mladinci. Od tod bodo skupaj odpeljali skozi Trbiž v Šentjanž. To pot smo izbrali, ker za prehod avstrijske meje zadostuje obnovljena osebna izkaznica, tudi brez nekoč obveznega dovoljenja kvesture. Po nogometnem prvenstvu bo za udeležence kosilo v samem Šentjanžu. Kulturni spored, govori, nato pa ples, bodo v dvorani delavske zbornice v Celovcu, začenši ob 14,30. V soboto zvečer pa se bo odpravila na Koroško ožja delegacija tržaške mladine, ki se bo s predstavniki ZSM Koroške in ZM Slovenije srečala v Bilčovsu. Srečanja se bo udeležil tudi deželni poslanec v koroškem svetu Ogris. Avgusta in septembra v Trstu Študijski tečaj o organizaciji prevozov Na tržaški univerzi bo v času od 17. avgusta do 4. septembra XI. mednarodni študijski tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Predavanja bodo v prostorih ekonomske fakultete v dopoldanskih urah, popoldne pa bodo za slušatelje organizirali strokovna srečanja, izlete, obiske in podobno. Mednarodno priznani izvedenci se bodo letos lotili zahtevnih vprašanj kot so različni načini prevažanja potnikov in blaga, regionalna politika prometa v posameznih članicah EGS, nekateri juridični problemi s tega področja, problem usklajevanje prometa med posameznimi članicami šesterice, itd. Predavanja bodo v italijanščini francoščini in nemščini. • V okviru letošnjega »Astrijske-ga lesnega sejma* bo v času od 11. do 13. avgusta v Celovcu poseben simpozij o »racionalizaciji dela pri spravljanju lesa v goratih področjih*. Poleg avtrijskih strokovnjakov je najavljen nastop nekaterih vidnih izvedencev z lesnega področja in gozdarstva iz Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Včeraj je na univerzi v Padovi doktorirala s pohvalo VERA TUTA na fakulteti za moderne jezike. Ob tem uspehu ji iskreno čestitajo družina, sorodniki in prijatelji. SPD Igo Gruden čestita članici svojega sveta VERI TUTOVI za odlično opravljen doktorski izpit na padovski fakulteti za modeme jezike. Istočasno izraža tudi svoje zadovoljstvo, ker je njena doktorska razprava prva v Italiji, napisana v slovenskem jeziku. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Prosvetno društvo v Skednju vabi k nastopu OTROŠKEGA ODSEKA ki bo v tarok, 30. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Otroci bodo uprizorili mladinsko Igrico PISANE LUTKE in prizor KUHINJA SE JEZI. Sorodniki ln prijatelji naj s polno udeležbo izrečejo mladini svoje priznanje. Vstop prost 1 P. D. »VESNA« KULTURNI PRIREDITVI V DOMU «ALBERT SIRK» Danes, 26. t. m. ob 20.30 NAŠA VAS KRIŽ Diapozitivi: Kamtlo Košuta Tekst: Branko Tetice Recitacije Sodeluje moški pevski zbor »Vesna« (registracija) Vljudno vabljeni — Odbor Prosvetno društvo »IVAN CANKAR« Trst — Sv. Jakob priredi v soboto, 27. t.m. ob 21. uri v društvena dvorani KOMEMORACIJO PADLIH V NOB, PEVCEV in AKTIVISTOV ŠENTJAKOBSKEGA DRUŠTVA Na sporedu: nastop pevskega zbora, komemorativni govor ter nastop mladih recitatorjev. Vabljeni vsi člani in simpatizerji društva posebno pa sorodniki padlih za svobodo! Šolske vesti Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda *2iga Zoisi v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71. Do 10. Julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra’ 1970. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar«, Ul. Frausin 12, sporo-ča, da zapade 10. julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje v I. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu Je do 10. julija. Do tega dne morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo izdelali v poletnem roku. Do 22, septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli poprav, ne izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v 1„ II. in III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. sep-tembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Nižja srednja šola «Fran Levstiki, oddeljeni razredi Sv. Križ in državna osnovna šola (Albert Sirk« priredita v nedeljo, 28. tjn. ob 16. uri v biv-ši kino dvorani Jubilejno prireditev, posvečeno 25-letnicl obnovitve slovenskih šol na Tržaškem. Na spore-du bo: slavnostni govor, nastop pevskega zbora osnovne šole, tridejan-ka s petjem in baletom «V kriškem portiču« v kateri nastopajo učenci obeh šol ter Beličičeva »Svetokrl-ška» v dvoglasni izvedbi obeh šol-skih zborov ob spremljavi harmoni-ke. Vljudno vabljeni sursi, vaščani in prijatelji naše mladine. Razstave ročnih del in risb na o-snovnih šolah didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob: na osnovni šoli v Ulici Donadonl v soboto, 27. junija, od 17. do 20. ure in v nedeljo, 28. junija, od 9. do 12. ln od 17. do 20. ure. Osnovna šola v Gropadi priredi 28. tjn. razstavo in šolsko prireditev ob 17. uri. Vljudno vabljeni. Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja (France Prešeren« v Trstu spo-roča, da je vpisovanje v vse razre-de znanstvenega liceja, višje gimnazije in klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 10 julija 1970 Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra ’ 1970. Ravnateljstvo državne srednje šole ■Simon Gregorčiči v Dolini sporoča, da je vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 8.30 do 12,30 do vključno 10. junija. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli popravne izpite v jesenskem roku. Učenci slovenske osnovne šole na Katlnari vabijo na razstavo risb in ročnih del, ki bo v nedeljo, 28. in v ponedeljek, 29 .t.m. v šolskih prostorih. Del razstave bo v počastitev 25. obletnice obnovitve slovenskega šolstva, posvečen zgodovini katinar-ske šole od prvih početkov (1791) dc danes. Razstava bo odprta od 9. do 12. ure ter od 17. do 21. ure. Razstave Občinska umetnostna galerija, Trg Unitž dTtalia: od 30. junija do 8. julija bo razstavljal slikar Michele Piva, po rodu z Reke, živi v Vidmu. Občinska umetnostna galerija, Trg Unlti d'ltalla: od 30. junija do 8. julija bo razstavljal slikar Mario Palmleri, po rodu Iz Rietija, stanujoč v Trstu. Otvoritev obeh razstav bo 30. t.m. ob 18.30. Galerija Tergeste: Od 30. Junija do 16. julija bo razstavljal svoje jed-kanice slikar Glorgio Ferlettl. Križanke - Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. SPDT obvešča Izletnike potovanja po Avstriji 28. in 29. t.m.. da je odhod avtobusa ob 7. url s Trga Ober-dan (Harry's bar). Pojasnila dobite v Ulici Geppa 9, tel. 31-119. KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi 27., 28. in 29. junija v Sv. Križ na PRAZNIK VINA IN RIB SPORED SOBOTA, 27 junija ob 18. uri otvoritev IV. RAZSTAVE IN POKUŠNJE DOMAČIH VIN z nastopom mladih domačih godbenikov ln pevskega zbora »Vesna« NEDELJA. 28. Junija ob 9 uri otvoritev razstave, ob 18. url na nogometnem Igrišču začetek finalnih tekem za trofejo Krasa, prireditelj SD »Vesna«, od 20. ure dalje koncert godbe na pihala. PONEDELJEK, 29. junija ob 9. uri otvoritev razstave ob 16. uri koncert domače godbe od 20. ure dalje PLES z nastopom Tržaškega narodnega ansambla. • RIBE — DOMAČE KLOBASE - PRŠUT - ČEVAPČIČI TRST — TEL.: 817-222 ŠPORTNO IGRIŠČE V UL. FLA VIA Circo sul ghiaccio - Cirkus na ledu - MOIRE ORFEI IZREDEN USPEH Vsak večer ob 21.15 ob četrtkih, sobotah ter v prazničnih dneh ob 16. in ob 21.15 MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki«: ob 21.30 «Der Kaasertmum von Mirama™ v nemščini; ob 22.45 «Massi-millano e Carlottai) v italijanščini. — Avtobus «M» Iz Barkovelj (postajališče avtobusa «6» do rmiVr marnskega parka in obratno pred vsako predstavo ln po niiei. Circo sul ghiaccio — Cirkus na ledu — Športno Igrišče v Ul. Flavla, telefon 817-222. Predstave ob 21.15: ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16. in 21,30. Nazionale 16.00 «My Fair Lady». Au-drey Hepburn, Rex Harrison, Stan-ley Holloway. Technicolor. Eden 16.00 «Pemmina ridems« Tech-nicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «1 magnificl sette«. Yul Brinner, Steve MacQueen. Technicolor. Grattacielo 16.00 «Temps des loups, tempo di violenza«, Robert Hos-sein, Virna Lisi, Charles Aznavour. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Ultimo domicilio co-nosciuto«. Lino Ventura, Marlene Jobe rt. Ritz 16.30 «Billy Kid, II leggendario mancino del West». Paul Nevvman. Filodrammatico 16.30 «11 porcile«. Režija P. P. Pasolinija. Ugo Tognaz-zi, Pierre elementi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 »Che fanno i nostrt superman tra le vergini della giun-gla«. George Martin, Brad Harris. Aurora 16.30 «11 Grinta«. John Wayne. Technicolor. Cristalio 16.30 «L’altra faccia del pihneta delle scimmie«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 14.00 »Metello«. Massimo R«-nieri, Ottavia Piccolo, Lucia Bose, Tina Aumont. Technicolor. Moderno 16.00 #La banda Bonnoto. Pack Brel, Bruno Cremer, Annie Girardot. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technicolor. Impero 16.30 »Giovinezza, giovinezv». Vittorio Veneto 16.30 «Una storia d’a-rnore«. Anna Moffo, Gianni Mac-chia. Technicolor. — prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Per un dollaro d’ono-re». Dean Martin. Technicolor. Abbazia — Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Barbagia». lerence Hill. Te-chnicolor. — Prepovedano mladini pod 14. ItOm. Astra 16.30 «Helga e Michael«. T*-chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Včeraj-danes Danes, PETEK, 26. Junija GRUDA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.41 — Lu-na vzide ob 1.00 'in zatone ob 13.39 Jutri, SOBOTA, 27. Junija EMA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,1, najnižja 20,8, ob 19. uri 28,3 stop., zračni tlak 1019,8 stanoviten, veter severozahodnik 6 km/h, vlaga 63 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. junija 1970 se je v Trstu rodilo 8 otrok umrlo pa je 10 oseb-UMRLI SO:' 64-letni Narciso Scus-sat, 85-letna Caterina Tulliach v največ primerov krajevnih značilnosti flore in favne: da so tu te posebne značilnosti jugovzhodne Evrope, kar je nekaj edinstvenega v vsei državi. Ob koncu pa omenja tudi zgodovinski značaj Krasa zaradi dogodkov v prvi svetovni vojni. Zaradi vsega tega poslanec Belci predlaga ustanovitev sedmih naravnih rezervatov, kakor sta si jih zamislila prof. Mez-2ena in prof. Poldini. Kakor je znano, je poslanec Belci Prvič predložil zadevni osnutek že v prejšnji mandatni dobi parlamen-ta, toda osnutek ni prišel na dnevni red in je zapadel. Zato ga je Ponovno predložil ob začetku sedanje mandatne dobe. O študiji prof. Mezzene in prof. Poldini ja, na podlagi katere je bil sestavljen zakonski osnutek, o sa-nveni osnutku zakona in sploh o vPrašanju zaščite Krasa smo že Večkrat in podrobno pisali. Primorski dnevnik je tudi organiziral o-kroglo mizo o tem vprašanju, nato so bile diskusije v okviru nekaterih kulturnih krožkov in ustanov; prišlo je tudi do skupnih sestankov predstavnikov tržaške, ko-Prske in sežanske občine, do razgovorov med strokovnjaki in Pr odsevniki oblasti iz Trsta in Slovenije v Ljubljani, zdaj pa stvar Predvčerajšnjim smo objavili kratko vendar pomembno vest, dia so avstrijske oblasti dale gradiščanskim Hrvatom — gimnazijo, ki bo za sedaj le vzporednica nemški gimnaziji v kraju Gornji štca, pozneje pa bo to samostojna hrvaška gimnazija. V prvi razred nove srednje šole se je vpisalo 38 dijakov, kar je vsekakor zelo veliko, tako da so gradiščanski Hrvati ta dogodek označili kot zgodovinski dogodek njihove skupnosti v Avstriji. Kdaj in kako so gradiščanski Hrvati prišli v deželo, kjer sedaj žive in kaj na Gradiščanskem predstavljajo? To bo podrobneje prikazala razstava, ki jo pripravljajo v Zagrebu za letošnji september. Sedanji gradiščanski Hrvati so prišli na področje, koder sedaj živijo v okviru Avstrije, v 16. stoletju pod pritiskom turških napadov. čeprav ni znano točno število tedanjih hrvatskih beguncev, zgodovinarji računajo, da je zapustilo dotedanje hrvaško o-zemlje okoli 100 tisoč Hrvatov, prav toliko, če ne še več, pa je Hrvatov padlo v boju s Turki. V novi domovini, kamor so se Hrvati zatekli pred Turki, je prevladovalo tedaj načelo reformacije, to se pravi načelo cuius re-gio, eius religio, to se pravi, da tisti, ki je imel oblast v rokah, je odločal tudi o veri. Kljub temu so se Hrvati, komaj so prišli v novo deželo, intenzivno borili za ohranitev svoje nacionalne avtonomije, kar se je tedaj izražalo v njihovi zahtevi, da si sami izbirajo duhovnike, ki morajo biti hr-vatskega rodu in katoliške ne pa protestantske vere. Splošni razvoj v novi domovini pa se je usmer jal po poti protestantizma in zato ni šel neopazno mimo novodoseljenih Hrvatov. Del hrvaških razumnikov in tudi del naroda je prevzel novo vero in mnogi Hrvati so se v novi domovini že od samega začetka močno uveljavili. Tato je npr. Ivan Kitonič, ki je ob svoje ime postavljal tudi oznako de Kostainicza bil konec 16. in v začetku 17. stoletja najuglednejši avtor pravnih tekstov na Madžarskem. Njegovi spisi so bili vključeni v Corpus juriš Hun-garici, ki so ga vse do leta 1847 večkrat ponatisnili, ker je bil tedaj še .vedno -v veljavi. Med protestantskimi misleci in pisatelja taste dobe sta znana brata Emerik in Stjepan Zvonarič. njima bi mogli prišteti tudi Ivana Mekindča, katerega zbirko hrvaških pesmi so ponovno odkrili šele pred nedavnim. Ko naštevamo znamenite gradiščanske Hrvate, ne moremo mimo slovitega laibkasta Pavla Jančiča, ki je bolj znan tat Paolus de Tauris. Bil je to reformator frančiškanskega reda v zahodni Madžarski. Bil je namreč provincial frančiškanskega reda na Madžarskem. V okvir te frančiškanske province so spadali tudi frančiškanski samostani Hrvaške in Slovenije. Nekateri zgodovinarji pripisujejo temu dejstvu tudi močno selitev Hrvatov v tej smeri. Hrvati so se namreč talili proti zahodni Madžarski in na področje sedanje Gradiščanske pod vodstvom frančiškanov. Ko navajamo imena pomembnih osebnosti iz vrst gradiščanskih Hrvatov, moramo omeniti tudi Ivana Vezdina iz Cimofa. Živel je v dobi 1748—1806 in spada med pionirje evropskih indologov. Izpod njegovega peresa je prišlo več del, ki jih bomo našli v vseh velikih evropskih bibliotekah. Nagli proces gospodarskega razvoja in formiranje nacionalnega tržišča na Madžarskem je hrvaški narodni manjšini vsiljeval ma-džarizacijo šol in upravnega mehanizma. Ta proces se je nadaljeval vse do konca prve svetovne vojne in do ustanovitve nove Avstrije, ko je pretežni del Hrvatov prišel v okvir Avstrije. Tudi ta ded zgodovine gradiščanskih Hrvatov bo prikazan na razstavi v Zagrebu, kjer bodo prišle še posebej do izraza težnje te hrvaške skupnosti, da se ohrani njen jezik, njena kultura, njena biti nost. To bo posebej očitno v raznih knjigah, molitvenikih, rokopisih, šolskih knjigah in v vsem, kar je bilo napisano in tiskano za potrebe manjšine. Poglavje zase bo poglavje časopisa »Hrvati ske novine*. ki izhajajo že 60 let. Kot tudi poglavje koledarjev in drugih periodičnih tiskov. Kdor se bo hotel pobi i že spoznati z zgodovino gradiščanskih Hrvatov, bo to mogel na razstavi v Zagrebu, ki jo bodo pozneje prenesli tudi v Avstrijo. dozoreva in je treba poskrbeti, da bo zakon čimbolj popoln ter koristen. Vprašanje zaščite Krasa ni enostavno, ustanovitev naravnih rezervatov bi bil lahko le dober korak naprej, vsekakor pa je treba vnesti nekatere popravke in dodatne predpise. Po diskusijah c* okroglih mizah, predavanjih, posegih strokovnjakov in predstavnikov raznih u-stanov, pa tudi na podlagi dosedanjih izkušenj, ne bo težko priti do zaključkov in konkretnih predlogov. Osnutek zakona je zelo kratek m prepušča deželi določitev norm za ureditev in upravljanje Ustanove za zaščito tržaškega Krasa, govori le o flori, favni in geo-morfoloških formacijah ter naravnih lepotah, nikjer pa ne omenja človeškega elementa. Prav tata m nikjer omenjeno vprašanje lastništva, oziroma zaščite interesov lastnikov zemljišč, ki bi bili prizadeti z uvedbo rezervatov. Tudi oblika ustanove, ki naj bi skrbela za rezervate, se nam ne zdi najbolj primerna, saj bi bilo bolj pošteno, da bi se ustanovil med vsemi občinami na Tržaškem zadevni konzorcij. Zaman bi bili ukrepi za zaščito kraškega rastlinstva, živalstva in narave, če ne bi poskrbeli tudi ža zaščito interesov kraškega človeka in mu ne bi pomagali, da ohrani in obogati svojo kulturo, svoje etnične značilnosti, tradicije in zgodovino, če bi mu še naprej raz-laščali zemljo, prikrito ali odkrito podpirali asimilacijo in raznarodovanje. V Združenih državah se prepad med oblastmi in mlado generacijo vedno bolj poglablja. Posebno živa je ameriška študentovska mladina. Pred nedavnim je bilo v nekaterih ameriških mestih izredno vroče, saj je bilo več mrtvih. Na gornji sliki vidimo, kaj najbolj buri ameriško mladino V ZAGREBU PRIPRAVLJAJO RAZSTAVO Kdaj in zakaj so Hrvati prišli na Gradiščansko OVEN (od 21.3. do 20.4.) Osebni uspeh vam zagotavlja ugled, kakršnega doslej še niste imeli. Preden sprejmete neko dokončno odločitev, počakajte še nekoliko. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odslej bodo vaše odločitve usmerjali novi elementi. Pripravlja se vam zelo srečno obdobje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Morda boste primorani sprejeti zelo nevšečen ukrep. Postavite se po robu kritikam, ne da bi pri tem izgubili mimo kri. RAK (od 22.6. do 22.7:) Premagati boste morali svojo težnjo po lenarjenju. Sprejmite iskreno ponudbo dobrega prijatelja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne sprejemajte odgovornih nalog pre- HOROSKOP den se z njimi dobro ne seznanite. Odpočili si boste v družbi dobrih prijateljev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pobude vaših nasprotnikov vam bodo v stalno napoto. Odločilen trenutek za oseben načrt. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Dan ne bo prijeten, vendar boste z vztrajnostjo premagali nekatere resne težave. Spričo izzivanj ohranite vselej kar se da mimo kri. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Z vsemi močmi skušajte obvarovati svoj položaj pred napadi tekmecev. Ne zavračajte sreče, ki se vam ponuja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ni še nastopil trenutek, da bi lahko tvegali odkrit spopad. Pred prijatelji ne prizadevajte občutljivosti drage osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ukvarjajte se s preveč ambicioznimi načrti. Ne brigajte se za neutemeljene probleme kljub napetosti, ki vas obkroža. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z diplomatično6tjo vam bo vendarle uspelo doseči svoj namen. Ne dovolite, da bi na vas vplivali pesimistični elementi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite se pred spopadi s svojimi predstojniki. Neko družinsko vprašanje se bo rešilo po vaših željah. Smrt naprednega Kraševca Zavedna kraška vas Praprot je 15. t. m. izgubila moža stare, čvrste generacije, ki je bil zaradi svoje izvirne kmečke modrosti zelo priljubljena osebnost v zgornjem predelu nabrežinske občine. Pokojni Ivan Zidarič, bolj znan pod imenom Nute, je bil rojen 9.5.1897 v Praprotu, kjer je bil na glasu tat strokovnjak in koristen svetovalec vsakomur, ki je pri njem iskal potrebnih napotkov. Kot zelo načitan mož je bil živa zgodovina svojega kraja, še pred letom dni mi je podrobno razpredal preteklost rojstne vasi ter mi izbrskal iz svojih spominov več zanimivih dogodkov. Rajnki Nute je v življenju okusil dobršen del grenkega kruha kraškega polproletarca. Skopa zemlja ni mogla rediti družine, pokojnik je bil primoran, da si, po odsluženju vojaškega roka, poišče priložnostno zaposlitev. V tržiški ladjedelnici je bil zaradi svojega naprednega prepričanja zelo priljubljen, nato se je v bližini doma zaposlil v apnenici podjetnika Caharije, kjer si je tat kurjač «zaslužil» hude opekline, ki so mu pustile posledice za vse življenje. Vrinil se je k železnici, kjer je pri delu oslepel na eno oko, nekaj časa pa ga najdemo tat kurjača pri jugoslovanskih železnicah, kjer se je dobesedno moral boriti za kruh. Izkusil je vse »dobrote* zavednega slovenskega delavca, kateremu je tedanja družba preko 50 let srkala kri. Fizično izčrpan je bil »nagrajen* z zelo pičlo pokojnino, zaradi česar je bil večkrat zagrenjen, ni pa nikoli obupal. Niti pred Nemci, bi so za časa NOB večkrat šarili po njegovi hiši, ni vrgel puške v koruzo. Bil je že na seznamu deportirancev a ga je rešila legitimacija ladjedelnice. Borci za svobodo so pri njem vedno našli kos kruha ali par krompirjev ter seveda tudi koristne informacije. Pokojni Nute je bil nadvse spoštovan vaščan mirnega značaja, ki pa je znal vedno postaviti da ali ne na pravo mesto. Tudi po osvoboditvi se je znašel med naprednimi somišljeniki. S svojo tehtno besedo je večkrat ublažil nastale spore ter je Praprotcem zmeraj polagal na srce tako potrebno slogo. Rad se je pobahal, da je rod Zidaričev eden najstarejših v okohšu, ki ni nikoli nosil popačenega priimka «Sidari!» Ostal je plemenit do zadnjih dni in ni nikdar klonil pred življenjskimi udarci ter je zapustil sebi vredne potomce. Naravnost bolestno je bil pokojnik navezan na »Primorski dnevnik*, katerega je vsako jutro nestrpno čakal ter nato podrobno komentiral vse važnejše novice. Da so Praprotci izgubili s pokojnikom resničnega prijatelja, je dokazala tudi poslednja pot rajnkega, na kateri ga je spremljala velika množica vaščanov in okoličanov. Vsi, ki so pokojnika poznali, izrekajo vdovi Mariji, sinovoma Ivu in Romanu, hčerki Lučani ter vsem sorodnikom svoje globoko sožalje, kateremu se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Občan Po nabrežinskem Krasu klestila toča Kot da ne bi biilo doslej kmečke stiske po našem Krasu, kjer se druži pomanjkanje vode s sušo, včasih pa si toča podaja roko s preobilnim deževjem, so 18. t m. doživeli vaščani Praprota, Trnovce, Brišč, Samatorce in še dalje po vaseh zgoniške občine, hudo pustošenje ledene vihre. Po pripovedovanju kmeta iz Praprota, je toča pobrala v tej vasd približno 30 odst. pridelka: mož, ki je bil žrtev letošnje toče pa še sedaj čaka na skromno odškodnino za škodo, nastalo ob lanskem neurju. V Trnovci, Sama-tored in dalje proti Zgoniku pa je gospodarila ledena ihta še huje. Na trtah, sadnem drevju, krompirjevih in drugih nasadih, je v tem pasu nad 50 odst. škode. Najhuje so bile prizadete Brišče, ki so dosegle žalosten rekord staro popolnega uničenja. Občan Rafael Perhauc: Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 Duh je moral biti čist in prožen. Vse moje izjave so zapisali. Na koncu so mi rekli, naj preberem in podpišem. Podpisal sem, ne dia bd prebral. Imel sem vtis. da me detektivi na koncu zaslišanja niso zasovražili, humano so z menoj postopali in mogoče je tudi, da so kalta besedo napisali meni v prid. »Po zaslišanju detektivov so me najprej v neki samici do golega preiskali, nato so me potisnili v celico, kjer so bili Rasch, Krei-bich in Križ. «Sodniki so me vprašali, če želim imeti branilca. Odgovoril sem pritrdilno. Imel sem možnost, da izberem med Nemcem Moorom. Madžarom Fiirstom, Srbom dr. Gjurgjevičem in Italijanom Sec-com. Tudi slovenskega zagovornika bd lahko dobil, če bd ga zahteval. Vendar sem se hipoma odločil za Madžara Fiirsta iz Budimpešte, da ne bi napravil pred sodniki vtis slovenskega oz. jugoslovanskega šovinista. To je bila moja dobra poteza v tej igri za življenje ali smrt. «Ko so me pripeljali 9. februarja pred sodnike naglega sodišča, sem bil zadnji izmed 40 upornikov, določenih za to sodišče. Državni tožilec dr. Pollak, ki me je na hodniku sprejel, mi je šepnil v nemščini «za božjo voljo, kaj pa ste vi vse napravili. Obtoženi ste upora, veleizdaje in špdonaže. Nimam več časa, da bd vam prečita] obtožnico. Na vse recite — ne.» Tako mlad sem še bil in nič podoben puntarju. Res sem bil zelo miren. Stopil sem pred sodnike in strumno pozdravil. Prosil sem, da bi me v primeru, če ne bi razumel kak nemški izraz, zaslišali v slovenščini. To zasliševanje je bilo kratko, trajalo je komaj minuto in pol. Mudilo se je. Dr. Gjurgjevič, visok človek pravi srbski tip, je imel obrambni govor. Samo on je govoril v imenu vseh zagovornikov. Nato je vstopil priča dr. Kobal, ki je med drugim rekel, da s svojo oficirsko častjo jamči, da je žužek nedolžen. Še ta pripetljaj bd omenil: med sodni jsko obravnavo je Bajželj zadremal na zatožni klopi in to prav tedaj, ko so ga začeli obravnavati. Njegov zagovornik, nadvse simpatični Dunajčan Moor, se je smeje obrnil proti sodnijskemu zboru in rekel: »Glejte, ob taki uri hudodelci ne spijo, moj klient Bajželj pa je zaspal*. Ko so ga prebudili s sunkom pod rebra, se je revež le dabrovoljno nasmehnil. «Priznati pa moram, da ves čas zasedanja naglega sodišča pismo bili uklonjeni v verige. Ko so nas spremljali honvedi (madžarski domobranci) iz garnizijskega zapora do mestnega poveljstva, kjer je zasedalo sodišče, ni padla nobena ostra beseda. Sploh je bil postopek zelo human in je prav zaradi tega dal slutiti najhujše. »Naglo sodišče je obravnavo končalo. Izmed 40 upornikov so 32 izdvojili in jih predali na sojenje rednemu vojaškemu sodišču. Odpeljali so jih v druge zapore. O naši usodi pa so še nadalje odločali. »Dne 11. februarja okrog pete ure zjutraj, so nas preostalih osem poklicali iz celic in nas razvrstili v temnem hodniku garnizijskega zapora. Ves sodni zbor in vsi zagovorniki so bili navzoči. V hodniku je stal tudi vojaški kaplan. Predsednik naglega sodišča je pri slabi ieščer-bi začel citati sodbo. Bil sem nenavadno miren. Brleča lučka na steni se mi je zdela tat zadnja svečka. Na smrt so bdi obsojeni: Rasch, Grabar, Šižgorič in Bmi-čevič. Na 10 let ječe je bil obsojen Bajželj, Szekacs na 5 let, Ubaldini in jaz sva bila oproščena. »Za vedno mi bodo ostale v spominu besede, ki jih je kriknil Šižgorič, ko je slišal svojo smrtno obsodbo in ta so ga že vodili iz veže garnizijskega zapora: »Ujdur, Ujdur, što si mi učimo*. Na smrt obsojenim so tudi sporočili, da je prošnja za pomilostitev zavrnjena. »Po prebranju obsodbe so bile Raschove besede «To je justič-ni umor* in med vrati, ta so ga vojaki-stražarji že obkolili, je rekel »In niti črne kave nam pred tem ne ponudijo*. Dve uri kasneje so že leželi v grobu na pokopališču v Škaljarih nad Kotorom. Noben obtoženec ni sodnikom povedal, zakaj in kako se je u-por začel. Vsak je to opisoval tat nenaden spontan izbruh, ter da ga ni nihče k uporu nahujskal. Tudi junaški Rasch je rekel, da je bilo stanje že tata, da ni niti bilo potrebno kaj hujskati. • • • Še istega dne — 11. februarja — so Ubaldinija in mene izpustili iz zapora. Na trgu v Kotoru sva zagledala dva izmed naših branilcev: dr. Gjurgjeviča in Moora. Z odpustnico v rokah sva pristopila in se jima iskreno in srčno, kar menda ni potrebno poudarjati, zahvalila. Peš sva se napotila v Tivt, kjer nas je obilo nahranil in prenočil naš hrabri in nepozabni Franjo Les, svak gospe Finžgarjeve. Hrabri pravim zato, ker je to bilo za vsakogar, ki se je z uporniki družil ali jim kakorkoli izkazoval simpatije, zelo tvegano dejanje. Nič ni bilo v tistih dneh lažje kot priti v zapor, če je bilo le količkaj zveze z uporom. Naslednjega dne sva se javila na obalski komandi v Ilercegno-vem. Vsi znanci, katere sva srečavala, so se naju izogibali. Mene so v Hercegnovem takoj zaprli. Ubaldinija pa ne. Odsedel sem nekoliko dni v zaporu na trdnjavi Španjola, kjer sem bil zapit skupaj s črnogorsko družino Kovačevičev iz Grahova, ki so bili v ječi zaradi simpatij, ki so jih izkazovali do upora. Potem so me pod stražo odpeljali v Kotor, kjer so me zaprli v Gordičijsko vojašnico. Na vsej tej kalvariji negotovosti, ob pomanjkanju hrane in obleke, ob popolni duševni apatičnosti in hladnokrvnosti, staraj bi rekel mrtvilu, me je oživil in ostal v svetlem spominu trenutek, to sem stopil v skupni zaporniški prostor, kjer je že bala zaprta večja skupina upornikov. Ko so me zagledali simpatični tržaški »mulci*, so mi zapeli v pozdrav, vodil jih je Marcello Cailligards (pomorščak iz Trsta, roj. 1888, umrl v Trstu 1956) s svojim krasnim baritonom «Suo-na la fanfara, vola la bandiera rossa dai socialisti, bim bam...» — To je bil nepozaben slavnostni sprejem v sicer nadvse žalostnih okoliščinah. Iz uradne statistike o uporu vemo, da so obtoženi uporniki pripadali desetim narodom, kolikor jih je živelo v avstro-ogrski monarhiji. Torej vsi so se uprli, to je bil mednaroden upor. Med seboj smo se kljub različnim nacionalnim težnjam dobro razumeli, saj so nas v zapor pripeljale iste želje in ideali: miir, svoboda, demokracija. To so cilji za katere se tudi danes borijo vsi svobodoljubni narodi sveta, kakor smo se nekoč borili bokeljski uporniki. Krivičen bd bil, če se ne bd spomnil malega poljskega Juda Kazimira Tabora. Kot študent je prišel v mornarico leta 1910. Gotovo so ga degradirali, ker je bil leta 1918 še vedno v najnižjem činu: mornar 4. razreda. Bil je med štiridesetimi uporniki, ki so prišli pred naglo sodišče. Rad je pesnikova!. V vseh njegovih pesmicah se je spominjal štirih ustreljenih mornarjev, ki so ležali v grobu v škaljarih, spodaj pod našo trdnjavo Verroač, kjer smo bili tedaj zaprti. Okrog trdnjave med črnogorskim skalovjem je Tabor nabiral revne in redke bodoče cvetke, splel iz njih venček, ki ga je nosila vsako toliko na grob ustreljenih mornarjev mala Črnogorka, pastirica, ki je tam okrog pasla ovce. To so sicer male stvari, toda spomini so nepozabni. Ko sem bil drugič zaprt v Kotoru, so me nekega dne gnali po kotorskih ulicah k nadporočniku Karlu Pogorelcu, sedanjemu šentjakobskem umetniku - igralcu, ki je tedaj služboval pri 2. bosanskem polku. Bil je cenzor za slovensko korespondenco. (Nadaljevanje sledi) Čestitke Primorskemu dnevniku Naše uredništvo še vedno dobiva čestitke in voščila ob 25-letnici izhajanja. Danes objavljamo še nekaj čestitk. Poslanec Albin Škerk nam je poslal naslednjo čestitko. Tovarišem urednikom «Primorskega dnevnika» — Trst Ob 25-letnici plodnega delovanja prejmite iskrene čestitke z najboljšimi voščili za nadaljne obilne uspehe v borbi za delavske in narodnostne pravice. A. škerk * * • Tovariš Renko, Primorski dnevnik Trst Ob jubileju slovenskega dnevnika ^Primorski dnevnik*, ki opravlja u-spešno poslanstvo med Slovenci, vam osebno vašim sedanjim in prejšnjim sodelavcem iskreno čestitamo in se z vami veselimo priznanj, ki jih dobivate in vam želimo pri bodočem delu še mnogo uspehov. Za slovensko izdajo «Komunista» Franc Setino • « ft Ob 25-letnici Primorskega dnevnika uredništvu, upravi in vsem u-službencem, sotrudnikom in čitate-Ijem moje najtoplejše in prisrčne pozdrave z iskreno željo za nove uspehe. Miloš Marc • • • Uglednemu uredništvu Primorskega dneimika ob 25-letnici iskreno čestitam z željo, da naprej tako dela v korist in dobrobit ter uspeh našega naroda, ki živi v Italiji. J. Škerlj, Tomaj « « « Žal se proslave ne utegnem udeležiti, hvaležen, da se je kolektiv spomnil name ob 25-letnici Primorskega dnevnika, želim novih uspehov v korist zamejskih Slovencev. Srečko Merlak, Logatec PRIMORSKEMU DNEVNIKU ob 25-letnici čestita občinski odbor občine TARCENTO CENTA ■Pl* mm IjIlEJj \r IZIJR PETEK, 26. JUNIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske pesmi: 11.50 Trobentač Gillespie; 12.10 Vzgojna oddaja; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo; 17.20 Mladinska oddaja; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.50 Lefevrov orkester: 19.25 Priljubi jsne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Operna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Domači ansambli. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14 00, 15.30 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Pod senčnikom; 10.45 Plošče Playtime; 11.00 Član Celentano; 1130 Trobentač Pezzotta; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.00 Popevke; 16.30 Tops-Pops; 17.20 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.15 Znane popevke; 18.30 Simf. koncert; 19.40 Pevci; 20.00 Dutch Swing College Band; 20.30 Prenos RL; 23.10 Glasbeni večer. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z Modugnom; 13.30 Strnjena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Program za mladino; 18.00 Doba izpitov; 19.30 Luna park; 20.20 Pesmi Carla Por-te; 20.50 Folklorna oddaja; 21.20 Koncert. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Milvo; 13.00 Hit Parade; 14.00 Zakaj in kako; 16.00 Popoldanska oddaja; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Večerni program; 21.15 Knjižne novosti; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 9.30 Simfonična glasba; 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Sodob- na ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 13.00 Medigra; 14.30 Portret avtorja; 15.15 Berlioz: «L’En-fance du Christ*; 17.45 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Zdravstvena oddaja; 21.30 Čehov in Gorki. FILODIFUZIJA 8 00 Koncert za začetek; 9.15 Baletne skladbe; 11.00 Medigra; 11.45 »I solisti veneti*; 15.30 Simfonična glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 19.00 in 23.00 Poročila; 7.50 Rekreacija; 8.15 Informativna oddaja; 9.10 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Narodne pesmi iz Slovaške; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Wagner: Sklepni prizor glasbene drame »Valkira*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Operetne uverture; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.40 Beethoven: Trio op. 11; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Koncert po željah; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.15 Trio Avgusta Stanka; 21.00 Poje zbor RTV Sarajevo; 2130 «Top-pops»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki z logov domačih; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja ; 13.00 Tretja življenjska doba ; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Koncert; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV 7; 22.00 TV film; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Igre ne poznajo meja; 22.30 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.20 Poročila; 18.50 Sebastijan in odrasli — film; 19.15 Obzornik; 19.30 Jazz portret: 20.00 Mozaik; 20.05 V središču pozornosti: Pogled naprej; 20.45 Cikcak; 21.35 Vohun in njegov dvojnik — film; 23.05 Malo jaz, malo ti — quiz TV Zagreb. GORIŠKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT PRVA SEJA JE BILA V SREDO ZVEČER Jožef Češčut ponovno izvoljen za župana sovodenj ske občine Zanj so glasovali svetovalci večinske liste občinske enotnosti - Odbornika sta Janko Cotič in Franc Pete ja n, namestnika pa Marcelino Devetak in Danilo Ožbot Jožef češčut je bil v sredo zvečer z glasovi svetovalcev liste občinske enotnosti zopet izvoljen za župana sovodenjske občine, češčut je bil izvoljen že petič, in sicer točno devetnajst let po prvi izvolitvi. Prepričani smo, da bo tudi v bodoče znal uspešno voditi sovodenj-sko občinsko upravo, kot jo je vodil do sedaj in mu čestitamo v prepričanju, da se tem čestitkam pridružujejo vsi prebivalci sovodenjske občine in vsa slovenska skupnost na Goriškem in v Italiji. Sejo je otvoril češčut kot svetovalec z največ preferenčnimi gla-aovi. Seje občinskega sveta so se udeležili vsi svetovalci večine in opozicije. Medtem ko je večina svetovalcev bila že v prejšnjem občinskem svetu, so v dvorano prvič vstopili trije svetovalci: Ladislav Oijak iz Sovodenj in Virgil Cotič s Peči, izvoljena na listi občinske enotnosti in Edvin Kovic iz Sovodenj, izvoljen na listi lipove vejice. Najprej so občinski svetovalci ugotovili, da so bili izvoljeni po predpisanih zakonskih pravilih in, da lahko vsi vodijo občinske posle. Pri drugi točki dnevnega reda so bile volitve župana. Z enajstimi glasovi je bil potrjen, kot smo že omenili, Jožef češčut. En glas je dobil drugi večinski svetovalec, tri glasovnice pa so bile bele. Po izvolitvi se je župan v kratkih a jedrnatih besedah zahvalil »vetovalcem za izvolitev, poudaril potrebo po skupnem sodelovanju za dobrobit občinske uprave in vseh občanov ter dejal, da se bo moralo vse prebivalstvo s svojimi izvoljenimi predstavniki na čelu zanimati za vse občinske probleme. Po njegovih besedah so bili izvoljend odborniki. Za stalna odbornika Sta bila ponovno izvoljena Janko Cotič in Franc Petejan, za namestnika pa Marcelino Devetak in Danilo Ožbot. S tem je bil praktično stari odbor v celoti potrjen. Tudi pri glasovanju za odbornike so svetovalci opozicije oddali bele glasovnice, ne da bi sploh motivirali svoj glas. Po volitah sta se prijavila k besedi opozicijska svetovalca Mirko Hmeljak in Edvin Kovic, ki sta se pritožila nad preveč glasno volilno kampanjo, ki se je vodila za te občinske volitve. Ta njihova izjava je bila nekako v nasprotju z njihovo istočasno trditvijo, da so listo lipove vejice postavili brez upanja na zmago in zato, ker velja demokratični volilni sistem. Omenjena svetovalca pa nista počakala umirjenega odgovora svetovalcev večine, ker sta takoj po svoji izjavi vstala in zapustila sejno dvorano. Nekaj minut pozneje je dvorano zapustil tudi tretji svetovalec lipove vejice Remo Devetak, ki je med govorom omenjenih dveh svetovalcev bil za skrutinatorja. Večinski svetovalci so umirjeno odgovorili odsotnim opozicijskim svetovalcem, da se je volilna kampanja vodila po najbolj demokratičnih pravilih in da se je pri tem poslužila zborovanj, letakov in zvoč- nikov, podobno kot pcvsod drugod, brez psovanja, zmerjanja in obrekovanja. Zaradi tega, so ugotovili svetovalci večine, je lista občinske enotnosti dosegla še večji uspeh kot na prejšnjih volitvah. Odhod opozocijskih svetovalcev iz dvorane občinskega sveta v Sovod-njah je vznemirljiv. Do sedaj so svetovalci večine in opozicije v So-vodnjah složno delali za dobrobit občine. Ali pomeni ta nastop začetek obstrukdonizma v sovodenjskem občinskem svetu, kot smo ga bili vajeni videti v prejšnji mandatni dobi v Doberdobu? To sovodenjski občini in njenim občanom gotovo ne bi koristilo., Šolski izidi na trgovskem zavodu Na državnem strokovnem zavodu za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici so v teh dneh končali s poukom in profesorski zbor je ocenil dijake prvega in drugega razreda, ki so v tem šolskem letu, drugem po ustanovitvi, obiskovali to šolo. 1. razred so izdelali: Bogomila Antoni, Patrizia Batistič, Alessia Černič, Maksa Cherpan (poprečna ocena 7), Silvana Culot, Nadja Ger-golet, Nadja Gergolet, Silva Klanjšček, Jadranka Mozetič (poprečna ocena 7), Klavdija Ožbot, Marija Magdalena Princi, Oielina VaJantig, Marko Cotič, Janez Heric, Jurij Zavadlav. 2. razred so izdelali: Ema Kon-cut, Ada Mučič (poprečna ocena 7), Lidija Marija Peteand (poprečna ocena 8), Nadja Petejan (poprečna ocena 7), Igor Comelli, Saša Kramberger (poprečna ocena 7). Trije gojenci imajo popravne izpite. po nedavnih upravnih volitvah. Doslej so to napravili občini v Za-graju in v Sovodnjah. Nocoj prva seja občinskega sveta v Doberdobu V Doberdobu bo nocoj ob 21. uri prva seja na nedavrrh volitvah izvoljenega občinskega sveta. Sejo bo vodil dosedanji župan Andrej Jarc, ki je na volitvah dobil največ preferenčnih glasov. Na dnevnem redu je overovitev izvolitve občinskih svetovalcev, nato bodo Ji iz svoje srede izvolili župana in občinski odbor, ki ga bodo sestavljali dva odbornika in dva namestnika. Predvidevajo, da bo na župansko me$to ponovno izvoljen Andrej Jarc, ki županuje v Doberdobu od leta 1956. Z nocojšnjo izvolitvijo bo Doberdob tretja občrna na Goriškem, ki voli svoje vodilne organe aiiiiiimiiiiiMiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiMiiiiu Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da bo zbirališče planincev, ki se bodo udeležili vzpona na Mangart v nedeljo 28. junija, na Travniku ob 4. uri. PROSVETNO DRUŠTVO «SKALA» V GARRJAH vabi na tradnctonalni poletni praznik ki bo v Gabrjah na prostoru blizu Pavletičeve gostilne jutri, v nedeljo in v ponedeljek. Vsak večer je ob 20. uri na sporedu ples, igra orkester Galeb iz Nove Gorice, v nedeljo bo ob 17. uri briškola z bogatimi nagradami. DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE’. Urnik trgovin za praznike Zveza trgovcev javlja, da bodo vse trgovine, ob priliki praznikov 28. in 29. junija, zaprte. V ponedeljek 29. junija bodo v jutranjih urah odprte samo mesnice, pekarne, mlekarne in cvetličarne. V soboto 27. junija bodo mesnice odprte tudi v popoldanskih urah, trgovci bodo lahko podaljšali urnik zapore svojih obratov do 20. ure zvečer. ŠOLSKA RAZSTAVA V ULICI RANDACCIO OD PONEDELJKA DO SREDE V MIRAMARSKEM DREVOREDU Mednarodni odbojkarski moški turnir v Trstu Sodelujejo: Panini Modena, Ruda Hvezda (ČSSR) in Triestina V ponedeljek, 29. t.m., se bo za-1 izvolili za predsednika te organi-čel v Trstu velik mednarodni mo- zacije Stanleya Rousa. Od 68 mož-ški odbojkarski turnir, katerega or-1 nih je prejel 66 glasov. Proti njemu V veliki sobi slovenskega otroškega vrtca v Ulici Ramdaccio so včeraj zjutraj ob prisotnosti številnih šolskih otrok in njihovih staršev, otvorili razstavo ročnih del in slik otrok, ki so v tem šolskem letu obiskovali slovensko osnovno šolo in slovenski otroški vrtec v južnem delu mesta. Goste je pozdravila učiteljica Ljubka Šorli zala važnost šolske vzgoje v materinem jeziku. Med gosti smo opazili didaktičnega ravnatelja dr. Brešana, tajnika sindikata slovenske šole prof. Renerja, šolskega nadzornika dr. Lebanija, občinskega svetovalca prof. Bratuža, pokrajinskega svetovalca Waltritscha, bivša občinska svetovalca Sfiligoja in Bratino. Razstava bo odprta še danes in jutri. Bratuževa ter prika- I1III1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI,HIIIHI,,„,111,,,„mll|,I||lIf|||1||||||||I|11||1||||||1|11||||mil|||||I|I|||||I(||||(||1|I|1||I|||||1(J||1||J|1||H|||HiHij|iiHh||i|(j(iHii|( - PRIREDBI KROŽKA «RIZZATTI» NOCOj y {J]jcj ^alta £ 0 Brdih in njihovem gospodarstvu otvoritp!novih ?ede*ev so govorili pri okrogli mizi v Gorici ‘lllJrJS?! M„- „ ta 2 v Gorici otvorili nove prosto- rremajhna angažiranost Slovencev za preuče- re raznih slovenskih organizacij, vanje podobnih problemov - Predavatelji so J? ^b^tef pn^j^bo'' priložnostni orisali rasne probleme naših Brd koncert prof. Aleksandra Vodopiv- ca, pesnik Filibert Benedetič pa bo recitiral nekaj pesmi. Na otvoritev teh prostorov vabijo Slovenska kulturno gospodarska zveza, Slovenska prosvetna zveza. Kmečka zveza, Glasbena matica, Slovensko planinsko društvo. Podporno društvo in Dijaška matica. O Brdih in njihovem gospodarstvu so govorili pri okrogli mizi, ki je bila v sredo zvečer v dvorani pokrajinskega sveta. Okroglo mizo je priredil krožek «Rizzatti», na njej so nastopili razni strokovnjaki. Take prireditve so zanimive, ker vzbudijo zanimanje ljudi za manj poznane argumente. Istočasno je treba take pobude pozdraviti, ker razni forumi pričenjajo okvirno razpravljati o zaokroženih področjih. Na okrogli mizi je bilo precej govora o Brdih v krminski okolici. Prof. Sergio Tavano s tržaške univerze je s pomočjo diapozitivov prikazal nekatere starinske stavbe in cerkvice v Krminu in njegovi neposredni okolici. Arhitektka Luisa Codelia se je zavzela za povezavo med obstoječimi naselji in novimi gradnjami na podeželju. Inž. Gior-gio Amati je podčrtal dejstvo, da so .naša Brda neločljivo povezana z jugoslovanskimi Brdi, da je treba zaradi tega najti način skupnega teritorialnega načrtovanja. Govoril je tudi o gospodarstvu tega področja Poleg dr. Aleksandre C060I0, ki je govorila o rastlinstvu, je dr. Marši, šef pokrajinskega kmetijskega inšpektorata, prikazal stanje kmečkega prebivalstva. Na briškem področju deluje 933 vinogradnikov, ki obdelujejo 600 hektarjev zemlje. Dr. Marši je govoril še o drugih problemih kmetijstva. Predavateljem so sledili nekateri diskutanti. Omenimo dr. Komjan-ca, ki se je dotaknil specifičnih problemov slovenskih prebivalcev Brd na italijanski strani državne meje. Prav bi bilo, da bi v bodoče na takih okroglih mizah sodelovali tudi predstavniki slovenskega javnega in kulturnega življenja. Na Trnovem pri Novi Gorici Sin pobil starše in se obesil NOVA GORICA, 25. - Na Trnovem nad Novo Gorico se je pripeti-lala danes popoldne strašna družinska tragedija. Tridesetletni Albin Hvala je s kladivom in lopato pobil očeta Franca in mater Rozalijo ter materino mačeho Apolonijo, nakar se je še sam obesil. Okoliščine, v katerih se je pripetila tragedija, niso znane. Sosed Hva-lovih Leopold Plesničar je okoli 15.30 slišal klice na pomoč. Ko je prišel k hiši se mu je nudil strašen prizor. Obe ženski sta ležali v mlaki krvi. Materina mačeha je takoj izdihnila medtem ko je Albi- nova mati umrla v bolnišnici. Tudi za očeta ni nikakršnega upanja. Albina Hvala pa je našel obešenega ob zidu na najlon nogavici. Sodijo, da je bila vzrok družinske tragedije neuravnbvešenost Albina Hvale. Pred časom se je ze zdravil zaradi duševne bolezni. L. K. Jutri na nižji gimnaziji izpiti čez tretji razred Izpiti čez tretji razred (mala ma tura) na enotni nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Randaccio se bodo pričeli jutri, v soboto, ob 8.30. Na sporedu je slovenska naloga. Nesreča števerjanske kmetice Včeraj popoldne so sprejeli na 14-dnevno zdravljenje v goriško bolnišnico 48-letno števerjansko kmetico Marijo Siglič por. Koren, ki stanuje v Števerjanu v Klancu št. 3. Sedela je na kmečkem vozu s traktorjem, ki ga je šofiral sin Ivan. Kar naenkrat je zgubila ravnotežje, padla z voza in se ranila po raznih delih obraza. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ul. Seminar 10 7. sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ul. Randac-cao, sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dnd. V prostorih Slovenskega otroškega vrtca v Ulici Randaccio je odprta razstava del otrok. Id so v tem šolskem letu obiskovali slovensko osnovno šolo in slovenski vrtec v tej ulici. Razstava bo odprta od 9. do 19. ure, jutri od 9. do 12. ure. Razstavo ročnih del otrok Slovenskega otroškega vrtca v Ulici Croce bodo odprli danes ob 9. uiri. Razstava bo odprta do 19. ure. jutri pa od 9. do 12. ure. Starši so vabljeni, da si razstavo ogledajo. VERDI. 17.00—22.00: «11 cavallo a doppao petto», D. Jones in D. Bar ker, ameriški kinemaskopski film v barvah. CORSO 17.00—22,00: «L’investigato-re Marlowe», G. Gamer in G. Hunnicutt; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30—22.00: «11 elan degli uomini vioienti», J. Gabon in A. Franaioii; francoski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30: «La donna a urm dimensione«, F. Prevost in M. Forimelli; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30: «Pelle di banditom, U. Carea in G. Dispera-td; Italijanski čmobedi film. Tržič rRINCIPE 18.00—22.00: «Sfida sul-la posta dl fuoco», T. Mc. Gavin in S. Garrison; film je v barvah. AZZURRO 18.00—22.00: «Teresa e Isabella«, E. Persson in A. Gael. EXCELSIOR 17.30: «L’undco giro di oittk», E. Taytar in W. Beaty; film Je v barvah. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Silvlja in ljubezen«, italijanski barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA «Tabu», I. del; italijanski barvni film — ob 18.30 In 20.30. DESKLE prosto. RENČE prosto. PRVACINA prosto. ŠEMPAS «Vročt pesek otoka Sprita«, angleški barvni film — ob 20.30. KANAL prosto. ganizira odbojkarski klub Triesti-na. Udeležile se ga bodo šesterke Ruda Hvezda (češkoslovaški državni prvak), Panini ('talijanski državni prvak) in Triestina. Spored tekem bo naslednji: ponedeljek: Triestina - Ruda Hvezda torek: Ruda Hvezda - Panini Modena sreda: Panini - Triestina Vsa srečanja bodo na igrišču Ferroviaria v Miramarskem drevoredu, začela pa se bodo vsak večer ob 21. uri. Nobenega dvoma ni, da bo to eden najkakovostnejših moških odbojkarskih turrvrjev, kar smo jih videli v zadnjih sezonah v Trstu. Za to jamčijo že imena treh nastopajočih ekip. V češkoslovaški šesterki (to je moštvo znanega Kopa, ki je igral pri Virtusu iz Bologne) nastopa kar pet državn:h reprezentantov, prav tako pa je znana tudi moč Paninija. Za to priložnost je seveda tudi Triestina sklenila nekoliko okrepiti svoje vrste. Za njo bo poleg drugih nastopal Adolf Umaut, sicer član reškega Kvamerja in eden najboljših jugoslovanskih odbojkarjev sploh. Tržačane pa bo okrepil tudi Renato Seghino, ki je član italijanske državne reprezentance. Oba igralca bo Triestina skušala v prihodnjem prvenstvu pridobiti v svoje vrste. Za Urnauta so že v teku formalnosti pri odbojkarskih zvezah obeh držav, za Seghina pa so v teku še pogajanja. Triestina bo oba igralca prvič preskusila v svojem moštvu in kolikor bodo njeni napori obrodili sadove bosta nova nakupa vsekakor za društvo velika pridobitev in tržaški prvoligaš bi se morda lahko z njuno nemočjo potegoval za najvišja mesta v državi. Prvi odgovor na to — če so taki računi realni — bo dal že’ ta turnir. NOGOMET Na zasedanju mednarodne nogometne zveze (FIFA) so ponovno sta glasovala le delegata Urugvaja in Senegala. Na kongresu FIFA so afriške države predlagale, naj bi Rodezijo zaradi rasizma izključili iz vrst Mednarodne nogometne zveze. Predlog so zavrnili z 38:26 glasovom Namesto tega pa so jo za dve leti suspendirali. Olimpijski zmagovalec v telovadbi (dvanajsteroboj) Japonec Savao Kato se je med treningom hudo poškodoval. Natrgal si je abilo-vo tetivo in tako je skoraj goto vo, da ne bo mogel nastopiti na svetovnem gimnastičnem prvenstvu v Ljubljani. KOŠARKA Milanski Simmenthal je osvojil 2. trofejo Fumagalli. V finalnem srečanju je premagal ameriško ekipo TWA z izidom 87:83. AlTOnesta je za tretje mesto odpravila Candy z visoko razliko v koših. Rezultat je bil 86:66. iiiiiiiimivniiiiniiiiifimiiiHUDiiiiiiumiiiiiiiiiiiintmiiiiuuiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiim ■1HI V WIMBLEDONU 3. kolo usodno za Franuloviča Jugoslovan Željko Franulovič je izpadel iz tekmovanja na mednarodnem teniškem turnirju v Wimble-donu. V 3. kolu moških posameznikov ga je namreč izločil Avstralec Carmischael s 6:3, 6:2, 6:0. S tem so izpadli iz tega tekmovanja vsi jugoslovanski igralci. Med ostalimi srečanji 3. kola pa so dosegli med drugimi tudi naslednje izide: Lall (Ind.) — Schroeder (J. A.) 3:1 Emerson (Avstral.) — Bertraro (J-Af.) 3:1 Riesman (ZDA) — Mandarino (Braz.) 3:1 Roche (Avstral.) — Cox (V. Brit.) 3:0 Gimeno (Šp.) — Umrich (Dan.) 3:1 Rosewall (Avstral.) — Addison (Av- cfrnl T ^*n Ashe (ZDA) - šafei (ZAR) 3:1 Gorman (ZDA) — Drysdale (J-Af.) 3:0 ZA DAVISOV POKAL 15. julija Španci proti Jugoslovanom Finalno srečanje evropskega poč-ročja za Davisov pokal bo v evrop" ski A skupini od 15. do 17. julija v Barceloni. Kot je znano sta se v ta finale uvrstili reprezentanci Jugoslavije in Španije. V GORICI Ekipa Aurore osvojila «Pokal P. Spacapana» Športno združenje 01ytnpia iz Gorice je v preteklem tednu organiziralo odbojkarski turnir «Pokal P. Špacapan«, s katerim se je društvo hotelo pokloniti spominu pok. Petra, ki je bil odličen organizator m vztrajen igralec 01ympie. Prve izdaje tega turnirja se je udeležilo veliko število moštev, ki nastopajo v D ligi in v promocijskem prvenstvu naše dežele. Iz D lige so se DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10, tel. 25-76. V TRŽIČU V Tržiču Je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul Enrico Toti. tel. 72701. Prof. Franko Drasič je v imenu SPZ podelil trofeji 25-letntce osvoboditve kapetanoma zmagovitih odbojkarskih ekip Bora. Za moške je nagrado sprejel prof. Sergij Veljak, za ženske pa Sonja Barej prijavile sledeče ekipe: Aurora in PAV iz Vidma, Torriana iz Gradiške, Oiympia A iz Gorice: iz druge serije pa: Audax, Dom, 01ympia B iz Gorice, Vete iz Štandreža in Brda iz Števerjana. Ekipe so bila razdeljene v tri skupine in rezuli tati posameznih tekem so bili sledeči: A SKUPINA Audax — Dom 2:0 (15:7, 17:15) Audax — Pav 2:1 (10:15, 15:13 in 15:13) Pav - Dom 2:0 (15:4, 16:14) B SKUPINA Aurora — Torriana 2:0 (15:8, 15:13) Aurora — 01ympia B 2:0 (15:10. 15:8) Torriana — 01ympia B 2:1 (12:15. 15:7, 15:9) C SKUPINA Brda — Vete 2:0 (15:4, 15:9) Oljmpda A — Vete 2:0 (15:0, 15:0) 01ympia A — Brda 2:0 (15:6, 15:3) Finalne tekme so bile v ponedeljek, 22. t. m., na igrišču 01ympie v Drevoderu XX. septembra, kamor je prišlo veliko število navijačev 'O ljubiteljev odbojke. Za prvo mesto so se potegovale tri ekipe: Aurora, 01ympia A in Audax. Najprej sta se pomerila Aurora in Audax; srečanje se je zaključilo z izidom 2:0 (15:4, 15:6) v korist Videmčanov. Druga tekma je bila med Olympio A in Audaxom. Zmagala je 01ympia s končnim rezultatom 2:0 (15:7 in 15:8). Končno sta se srečali še Aurora in 01ympia A, ki sta se borili za prvo mesto letošnjega turnirja. Zmagali so igralci iz Vidma z 2:0 (15:6, 15:7) in tako osvojil' «Pokad P. Špacapan 1970». Lahko rečemo, da je turnir zelo dobro uspel in da so vsd, tako igralci kot gledalci, pokazali veliko zanimanja za to manifestacijo. Zmagovalec tega turnirja je bil nagrajen s trofejo «P. Špacapan*, ki je prehoden pokal, s stalnim pokalom za prvo me; sto, in z medaljami; 01ympia A, k' se je uvrstila na drugo mesto, j« dobila pokal in prav tako tudi Au-dax iz Gorice, ki je zasedel tretje mesto. Po končani finalni tekmi je mati pok. Petra Špacapana izročila nagrade prvim trem uvrščenim ekipam. MLADEN 7. v Prevedel: Severin Šali Rudolf je pogledal poročnika Horvata, ki je bil videti odsoten in nekako potrt. Zdelo se je, da ne posluša fra Avguština. «Jaz sem v bistvu za metode Viktorja Gutiča, s katerim me vežejo niti prijateljstva,« je nadaljeval fra Avguštin. «Kot stožemik v Banjaluki je vse Srbe postavil zunaj zakona. Dal je podreti pravoslavne cerkve in vpeljal je posebno nagrado za ustaše, ki se bodo odlikovali v pokolih. Take nagrade je Razdelil ustašem v Sanskem Mostu, ko so se nekoliko korakov proč, v parku, zibali na drevesih pofoešenl Srbi. To Je edina prava pot, dragi moj,« fra Avguštin se je dotaknil noža, zataknjenega za škorenj. «Vi gotovo poznate razpis Ustaške vojnice, v katerem je izrecno poudarjeno...« Fra Avguštin Je potegnil iz žepa preganjan in zmečkan list, na katerem je pod številko 1174 pisalo: Vzrok, da so naju odstranili, je bilo taktiziranje do četnikov v zahodni Bosni, s katerimi je tedaj ustaško gibanje sklepalo sporazume, uperjene proti partizanom. Gutič je šel v poglavnikov glavni štab, jaz pa sem nekaj mesecev čepel v zaporu, dokler ni postalo vsem jasno, da z odpadniki lahko govoriš samo skozi puškino cev in prek bodala.« «Slišim, da pripravljate taborišče za Kozarčane?« «To delam skupaj z Maksom Luburičem, Ljubom Milošem in polkovnikom Franjčevicem. Je pa vsem neka nerod nost: polkovnik Franjčevid ne mara Luburič, mu celo grozi, zdaj pa moramo delati skupaj. No, upam, da bomo delo lahkn opravili, saj zajetih Kozarčanov ne bo veliko,« se je nasmejal fra Avguštin in bil podoben gadu, ki sika z Jezikom. «Sprejemali bomo samo ujetnike na štirih nogah, onim drugim, z dvema, pa bomo dali prepustnice in brezplačno karto za Beograd, naj odplavajo po Savi v Srbijo Saj me razumete, ne?« Zelo zaupno Vse osebe iz obkoljenega področja Kozare in Prosare je treba poloviti in po zaslišanju v koncentracijsko taborišče Staro Gradiško, oziroma Jasenovac odpraviti. Kdor osebe, ki prihajajo s Kozare, pusti naprej ali jih, ko jih ujame, osvobodi, bo zaradi nepokorščine postavljen pred vojno sodišče. «Kot slišim,« je nadaljeval fra Avguštin, «želd gospod Kasche, nemški poslanik v Zagrebu, čim več zajetih Kozar-ftanov poslati na prisilno delo v Nemčijo. V ta namen je poslal semkaj svojega odposlanca, gospoda Requarta, s katerim sem o tem že govoril. Kajpak sem Requartu marsikaj obljubil, toda vam lahko povem, kako upam, da bomo že znali urediti, kot je treba. Nenevaren je samo mrtev sovražnik, živega pa se Je treba izogibati ali ga ubiti. No, sedaj pa mi kaj povejte o svojem življenju.« «Peklensko vroče je danes,« se je Rudolf izognil odgovoru, ker je hotel prikinitd podatek o svojem zakonu: saj ima ženo Srbkinjo; sicer jo je že davno spodil, toda pustila mu je sina Branimira, učenca četrtega razreda ljudske šole. Tega fra Avguštinu ne sme povedati, bilo bi prenevarno, kajti razkačeni župnik z nožem za škomjdeo ne kaže prav nič miroljubnosti. «Toie sonce, velečastiti...« «Ali mi boste povedali kaj o sebi?« «Jaz sem predvsem vojak,« je rekel Rudolf. «Zame so ukazi mojih starešin, zlasti pa...« «Kako ste dočakali kapitulacijo?« «Bil sem na madžarski meji,« se je razveselil Rudolf, ker se je oddaljil od neprijetnega vprašanja o ženi Srbkinji. «Ko so Nemci napadli s severa, so se jim nekateri postavili v bran in šli na tanke s polkom konjenice, toda Nemci so jih razmesarili. S pešadijsklm bataljonom, ki sem mu pove ljeval, sem se brez strela vdal Nemcem...« Fra Avguštin je zadovoljno kimal. Enkrat je pogledal poročnika Horvata; nemara mu je hotel reči, kako pametnega starešino Ima. Toda čudno, poročnik Horvat ni kazal, da ga pogovor zanima, temveč Je zamišljen, mračen in zaprt vase kakor na pogrebu gledal v tla. «Rad bi vam, velečastiti, zaupal stvar, katere mi pred vami ni treba skrivati,« je nadaljeval Rudolf, prepričan, da je ušel neprijetnim vprašanjem o svoji ženi. «Pred nekaj dnevi sem poslal na Kozaro neko žensko Iz Zagreba, preoblečeno v kmetico, da nam bo poročala o moči ln namemb upornikov.# «Kako vam bo pošiljala poročila?« «Svoja opažanja bo zapisovala, na papir bo vnašala tudi skice vasi, skladišč, štabov ln bolnišnic ln tudi številčno stanje partizanskih enot. Potem bo vse to dajala v škatle, ki ne prepuščajo vode, in Jih zakopavala na določenih mestih — pod pragi cerkvenih vrat in šol. Poskrbela bo tudi, da nam bo svoje ugotovitve pošiljala neposredno, vedoč, da se naša divizija pomika od Une proti dubiški cesti ln potem skozi vasi Maglajcim Pogledjevo, Vilič brdo, Poharino brdo Pa lačište...« ((Koliko poznate teh vasi?« «Lahko vam opišem sleherno vas, skozi katero bo šla naša divizija. Pred vsako ofenzivo se naučim na pamet vse, kar je treba vedeti. Tako je bilo tudi na Baniji, ki smo prodirali proti šumarici in Petrovi gori, pripravljajoč napad na Kozaro.« «Na Baniji se niste ravno postavili,« je rekel fra Avguštin. «Nitd deset partizanov niste ujeli.« «Pobe gnili so na Kordun,« je rekel Rudolf in pojasnil, da je prva gorska divizija prešla Banijo mimogrede, na poti proti Uni in Kozari. «Ali veste, velečastiti, da je Prijedor prišel v naše roke?« «Prijedor?» je v dvomu vzkliknil fra Avguštin. «Zavzele so ga namške čete,« je povedal Rudolf, otepajoč z rokami. «Zavzet je brez streljanja ln žrtev, ker so se partizani razbežali.« «Prav jim Je,» se Je fra Avguštin pokrižal in pogledal v nebo. «Cerkev mojega prvega obhajila, pomagaj nam premagata antikrista.« Sli so čez poljanico, poraslo z gosto ovenelo travo. Sredi poljanice se ju sukal vrtiljak, ovenčan s tropom otrok, deklet in vojakov. Vrtel se je med truščem in škripanjem razglašenega gramofona, ki se je ustavljal, cvilil in hreščal, trgajoč zvoke neke stare pesmi. «Glej no, koga vidim zgoraj?« Je vzkliknil fra Avguštin, ko Je opazil vrh pisanega vrtiljaka, ki se Je divje vrtel. #To sta možaka, o katerima sem vam govoril: Asim Podvomik in Mate Nosalica Toda l?aj počneta zgoraj, med otroki?« (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6. Q.. TELEFON 93-808 ln 94 638 • Poštni predal 559 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 UPRAVA: TRST Ul. Montecchi št. 6 Telefon 95-823 UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 Telefon 37 338 NAROČNIN' mesečno 951 lir - vnaprej četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9 800 lir, letna naročnina za Inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinar jev) • Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trsi 115374 Za SFRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani FT 3 270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 300, legalni 400 ^ osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 50 lir beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri tSocietA Pubblidtš Italiana«, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.