64. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. marca 1895. XXVIII. leto.
SLOMŠKI MM
Izhaja vsak dan ivffer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za ;i v b tr o-o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld., u pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 trld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse l«to 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. l(>Qkr. Za pošiljanje na tlom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po K kr., če se oznan'lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se i/.voie frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu npravni&tvo je na Kongresnem trgu ht. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v sredo dne 20. marca 1895.
Slonasto.
„Slovenec" ali po K luno vem: „glasilo svojih naročnikov" je pri kraji s svojo modrostjo. V soboto je že moral vzeti nek vzklik gospoda dr. Tavčarja mej svoje prste, da ga je zvijal, kakor se zvija mokro perilo. Voda je bila umazana, kakor je pri najčistejšem perilu, če so umazani prsti, kateri ga zvijajo. Gospod Tavčar je v zadnjem deželnem zboru mej Klunovim govorom vzkliknil: „Rajši z baronom Schweglora, kakor z dr. Mahničem!" Od tega se v sobotnem „Slovencu" odceja ta-le vođa: „Zatajena je slovenska narodnost in na prapor zapisan roej-narodni liberalizem! . . . Dr. Tavčar se je lahko in hitro iztrgal iz naročja Strossmaverjevega, kjer je sanjal o veliki Jugoslaviji, iz objemov Starčeviči-jancev, mej katerimi se je ogreval za veliko Hrvatsko, ter se izgubil sedaj v objemu Schvveglovem . . . Kake poskušnje čakajo še naš narod, ako se bo v tem žalostnem smislu nadaljevala politika naših domaČih nasprotnikov! — Kje je Svatopolk z butaro šib?!"
Od resnega do smešnega je samo jeden korak. In da je več kot smešno, kar tu za resno prodaja „Slovenec", je pač jasno, ker se mora vsak čitatelj od smehu tresti po celem životu. Navajeni smo takih učinkov pri tem „glasilu svojih naročnikov". Z mezincem gore prestavljati, iz mušic slone delati, — to mu je prirojeno in kakor prej, tako bo poslej skrbel za takšno zabavo vsem prostovoljnim in neprostovoljnim gledalcem.
Proti izvajanjem, ki so slonasta sama po sebi, torej ni treba, da bi se gospod dr. Tavčar branil. 0 kaki politični zvezi mej njim in baronom Schvveglom tudi ni govora. Če „Slovenec" to kot poakušeno ali dovršeno istino trosi v svet, je s tem takšno resnico povedal, kakeršna je bila pred tednom dnij tista, da je „narodni sklad" plačeval pijačo v novomeški »nemški kazini za nemčurskega kandidata" ; brce, •-•—«—-•-•---
Spomini.
In zopet ste se mi vzbudili spomini na davno preteklost — spomini na lehkoživo mladost! — „I3oj v Prnlah" vas je vzbudil!
Kako prijetno opisuje, kako zanimivo pripoveduje o tem davno minulem, za zgodovino nevaž-nem, tembolj pa za nas sobojevnike nepozabljivem boju — sam vojskovodja. Tudi jaz nisem bil v tem boju zadnja moč. Tudi jaz nem pogumno, neustraš-Ijivo klical ondi pod košatimi kostanji koncem Pral, M širokimi pleči našega vojskovodjo Cipeža skrit, drzne sovrage na „korajžo". Zakaj pa bi tudi ne ■asa! glasno svojega poguma, saj sem bil pribočnik samega vojskovodje I
Nikakor ni moj namen, tu javno naštevati vseh svojih slavnih del, katerih se, žal, pri najboljši volji prav nič ne spominjam. Da sem dosegel t<diko vojaško čast. ne pripisujem svojemu pogumu m orjaški moči, pač pa zvitosti in prekanjehosti moje roiu"e". Kdo pa bi tudi ne hrepenel po toliki catti? In ne samo po časti — kaj čast brez musti! — hrepenel sem tudi po varnem zavet)! suokih pleč junaškega vojskovodje v tun srditem boju. In kako lahko je bilo v teh zlatih časih doseči tako važno mesto.   Kos belega, z maslom na
katero je za to laž od nas zasluženo dobil, mu sv. Peter ne odvzame. Ali recimo, da bi danes videli dr. Tavčarja v politični ali parlamentarni zvezi z baronom Schvveglom. Tedaj pa bi „Slovenec" najmanj bil opravičen, zadirati se radi tega v dr. Tavčarja. Kajti vsi nSlovenčeviu veliki in mali politični bogovi so že davno v zvezi z baronom Schvveglom. Veliki bogovi a la poslanci Povše, pl. Globočnik, Pfeifer so v državnem zboru na isti strani, kjer je baron Schvvegel, da še več: oni so v koaliciji in s tem v zvezi s celo nemško-iiberalno stranko. Mali bogovi a la glavar Detela, dr. Papež pa že vedno v deželnem odboru kranjskem plešejo tako, kakor jim gode baron Schvvegel ali njegov namestnik dr. Schatfer, in to je tista trdna večina, proti kateri smo morali že večkrat braniti slovensko, narodno stvar. Kaj je v primeri z vsem tem vzklik dr. Tavčarjev ? Če se torej „Slovenec" spravlja nad Bžvegljanstvo", naj stopi najprej na pete svojim odličnim prvakom, kajti to so tisti, ki že sedaj in dolgo rajši hodijo z baronom Schvveglom, kakor pa z dr. Mahni-čem, koji nasprotuje koaliciji, kar je še najboljše v njegovem „delovanji". Če pa tega ne bo storil .Slovenec", potem naj se nikari ne hudo je, če bomo mi pri priliki očitali njegovim Povšetom, Globoč-nikom, Detelam in Papežem, da jez njih dejanji ne le z besedami .zatajena slovenska narodnost in na prapor zapisan mej narodni liberalizem!" — ali če bomo vprašali: „ Kake poskušnje čakajo še naš narod, ako se bo v tem žalostnem smislu nadaljevala politika naših domačih nasprotnikov?- Ker najbrže, kakor marsikaj drugega, pozabi tudi svoj sobotni članek, dovolimo si, da mu ga bomo citirali!
Jasno je, da „Slovenec" zopet tu stopa na desko, katera z drugim koncem le njega samega in njegove udari. Poudarja pa razliko mej baronom Schvveglom in drom. Mah ničem. Na nekaj je seveda nehote — pozabil. Mahniti je izrekel, da narodnost je poganstvo, ttaron Schvvegel tega Še ni rekel, on priznava narodnost, čeprav se poteguje sedaj za
debelo namazanega kruha pomogel ti je do najvišje stopinje. In tako sem ravnal tudi jaz. Koliko pa se moraš dandanes truditi, da postanek kaj, recimo na primer: svetnik!
Tako le spreminjajo časi!
Pa dovolj o fem; saj mi ni namen naštevati tu slavnih svojih del — kakor sem že omenil, temveč podati le nekoliko črtic iz življenja slavnega vojskovodje Cipeža, da  se  tako  otme pozah-
Ijeojn, za kar mi bode gotovo hvaležna zgodovina.
♦ *
*
„ Dolžan ni samo, kar veleva mu stan ..." mislil si j« davno pred našim pesnikom vrli vojskovodja Cipež. In ne samo mislil, tudi ravnal je po tem geslu. Pa kaj! Njemu je bilo to lebko. Sposoben je bil za vse. Kakor nenstrašljiv vojskovodja na travniku Korenove Neže, istotako nenstrašljiv DO rilec je bil na verskem polju.
O, ko bi ga bili videli, kako vrlo se je vedri pred domačim, na omari napravljenim oltarjem, ali pa na lončeni leci! Kako so se mu žarile oči v odsevu lojevili sveč! Res, veselje ga je bilo gledati. Največje veselje pa sta vživala skrbna roditelja našega ju nuka.
Njegove mase se sicer niso vršile ob navadnem, za taka opravila določenem času, kajti tedaj so zadrževala vsakdanja opravila večino pobožnih duš.   Ko pa je na večer prestopi! prag očo našega
svojo — renegatsko. Dr. Mahnič je vsako narodnost pobijal z najnevarnejšim, to je verskim orožjem. S tem jh v Slovencih več zmote in razdora prouzročil, kakor pa je škode b svojim renegatstvom napraviti mogel Schvvegel. Ni nam treba omenjati, da nam je sploh zoperno tako prispodabljanje. Ali, ker „Slovenec" to dela, moramo mi še nekaj popraviti. „Slovenec" pravi, da je Schvvegel „Slovence slikal kot par.slaviste". Ali jih ni tudi — dr. Mahnič? Kdo je slovenska sokolska društva dolžil „veleiz* dajstva", ,.hujskanja narodnostij mej seboj" — če ne isti dr. Mahnič? Pa če sta si Schvvegel in Mahnič v tem jednaka, bilo je pa dr. Mahničevo delovanje odločevalnega pomena glede ocenjevanja slovenskega slovstva — piše „Slovenec", češ, da je Stritarja razkril, kakoršen je. Mi vemo še za druge „zasluge". Dr. Mahnič nam je pesnika Gregorčiča vničil. Tega ni bil v stanu baron Schvvegel. In zato: klobuk doli pred — drom. Mahničem !
Le še jedno. „Slovenec1 trdi, da vzklik dr. Tavčarjev ni prišel nepričakovan „po pogajanjih, ki so se mej Nemci in „Narodovci" vršili v deželnem zboru". Takoj povemo, kakšna so bila ta pogajanja. Šlo je za podporo slovenskemu gledališču Narodna stranka je povprašala pri „Slovenčevcih", ali bi bili za to, da se da našemu gledališču potrebna podpora, nemškemu pa polovica manj. Odgovorili so: „Ne!" Poročevalec narodne stranke se je tedaj moral obrniti do Nemcev in l*»-ti so slovenskemu gledališču dovolili zahtevano podporo pod pogojem, da se tudi nemškemu dovoli jednoliko. Ta je tudi obveljala. Seveda ho pozneje temu pritegnili tudi „Slovenčevci", a če bi bili koj zadovoljni, dobilo bi slovensko gledališče brez nemških glasov svoje, in dežela bi bila — prihranila tri tisočake. Istina, — vzklik dr. Tavčarjev ni prišel nepričakovan! Pa kdo je potem opravičen, odkritosrčno vprašati: „Kje je Svatopolk z butaro šib?!" Gotovo ne — „Slovenec".
junaka, tedaj je pozvonil Tonček — ta je namreč opravljal službo cerkovnika — in pobožna „gmajna" se je kar gnetla okoli obširne zelene peči. Ne samo vse domače prebivalke, ne, tudi bližnje sosedinje prisostvovalo so z  vso gorečnostjo  temu opravilu.
Puleg našega junaka-župnika pa je bil za taka opravila posebno vnet sotrudnik cerkovnik Tonček, ali kakor si je poznejšnja leta izpremenil prozajiško svoje ime v pesniški — Danilo. Kako radostno je zvončka!, kadar je dvigal materino krilo našemu župniku! Na vse je sedaj pozabil. Cesto-krat ga je predramila šele žnpnikova peta iz prevelike gorečnosti. In tedaj je utihnil zvonec, a tresoč glas {upnikovega grla razlegal se je po natlačeni sobi, potem sem se oglasil tudi jaz za pečjo, spremljajoč na ustni harmoniki rajsko petje. Vsled izredne svoje muzikalične nadarjenosti opravljal sem namreč službo organista.
Tako so se vršile dan za dnevom, ali bolje rečeno: večer za večerom domače maše. Glavne slovesnosti pa so bile ob nedeljah in praznikih. Tedaj je zlezel po maši Cipež na klop in s te na lončeno lečo — recte: peč, in srce pretresujoče besede sipale so se mu iz grla. To je bila propoved. Nihče ui znal tako črno slikati pekla, nihče tako rajskega veselja v nebesih, kakor on. Očital nam je neštevilne grehe in vzpodbujal k pokori. Srca naša morala bi biti kamenita, ako bi nas ne ginila
Thunovi ukazi.
Omenili smo že v našem listu, da je deželni šolski svet češki izdal nekatere ukaze, ki ne kažejo posebne naklonjenosti do Slovanov. Ti ukazi so se sklenili naravnost na željo ali morda bolje rečeno na povelje češkega namestnika grofa Thuna.
Prvi ukaz zapoveduje, da se naj goji lojalnost v šolah na Češkem. Kdor pozna slovansko lojalnost, ta gotovo ve, da je bil ta ukaz odvisen in da se je ž njim le hotelo indirektno podtikati češkemu naroda nelojalnost. To je popolnoma neopravičeno. Narod, ki se toliko poganja za kronanje kralja, pač ni in ne more biti nezvest svojemu vladarju. To pa še ni nejolalnost, če morda ne more spoznati, da je razumno, kar stori grof Thun. Sicer pa po naših mislih sploh grof Thun s svojim preziranjem češkega naroda pač ne pospešuje lojalnosti. Nekateri ljudje mislijo, da se slovanska narodna zavest ne vjerna z avstrijskim domoljubjem in mej te ljudi spada menda sedanji namestnik češki. Proti takemu tolmačenju avstrijskega patrijotizma moramo pač najodločneje ugovarjati.
Drugi ukaz govori o gojenju narodne in verske tolerance. Pomen tega ukaza smo že pojasnili in tudi povedali, da je naperjen v prvi vrsti proti gojenju češke narodnosti v šolah. Z njim ae hoče iz šol pognati živi idejalizem, ki izvira zlasti iz narodne zavesti, idejalizem, ki nauduštije mlada srca za vse, kar je dobro in lepo. Zato gotovo omenjeni ukaz ni v korist pravi odgoji. Doseči se hoče, da bi se v šolah odgajali v narodnem oziru indiferentni možje. Toda to utegne roditi najslabši sad. Le vzemite mladini ljubezen do svojega naroda, in bodete videli, da ga zapeljete popolnoma na pot materijalizma in internacionalizma z vsemi njega slabimi posledicami.
Tretji ukaz strogo prepoveduje mladini nositi vsakeršne narodne znake. Torej v njem se prepovedujejo barve in znaki, ki so del grba našega cesarstva. Nadalje se odreja, da se morajo ob slavnostnih prilikah poslopja šolska olepšati z državnimi zastavami Vsaj vsaka šola mora imeti jedno tako zastavo. Vsekako je pomenljivo, da se je na Čeiko zastavo v tem ukazu čisto pozabilo. To pač še ne bode pregrešno, ako se olepša poslopje tudi s češkimi deželnimi zastavami.
Poslednji ukaz se pa tiče nabiranja deuarjev v kakeršne koli namene. Za tako nabiranje bode odslej treba vselej dovoljenja ravnateljevega. Tako bodo torej morali prositi ravnatelja za dovoljenje, ko bi hoteli s kakim darilom počastiti ob godu kacega profesorja. Drugače jih po tem ukazu ima zadeti stroga kazen, ko bi v tak namen kaj skladali. Kaj je pa povod temu ukazu? V nekaterih gimnazijah so sedmo- in osmošolci nabirali mej seboj za „Matico školsko". Ta zavod pa ni posebno priljubljen vladi, ker pospešuje češko šolstvo in torej goji narodno zavest. Če se takemu zavodu kaj škoduje, se menda tudi služi avstrijskemu pa-trijotizmu.
Čitatelji lahko spoznajo,  da so vsi  ti ukazi
obrneni le proti gojenju češke narodne zavesti. Resno ae moramo vprašati, je li to v korist avstrijskemu patrijotizmu.
Če se bode v šolah izpodkopavala češka narodna zavest, se tam vzgajajo le renegatje. Češka mladina se s takim postopanjem tira v nemški tabor. Kaj da to pomenja, nam kaže pogled na češke Nemce. Povsod, slasti pa mej ponemčenci, ae mogočno šopiri pruski duh. Ravno tako je mej Nemci na Štajerskem in Koroškem, kar kažejo priprave za proslavljanje Bismarckove osemdesetletnice. Vidijo se za Avstrijo kaj opasna znamenja in te nemške težnje more le paralizo vati Avstriji zvesto, svoje narodnosti se zavedajoče slovansko prebivalstvo. Za to je pa kaj opasno podjetje, delovati proti temu prebivalstvu , kajti le prehitro se utegne pokazati, da se s takim postopanjem dosega nasprotno, nego se je nameravalo. Avstrijski patrijotizem se bode omejil, zato pa utrddo prusotilstvo.
Zares je treba še dosti dela za utrjenje avstrijskega patrijotizma, a ne pri Slovanih, temveč pri Nemcih in Italijanih. Tukaj naj vlada začne svoje delo, tu si bode več zaslug za Avstrijo pridobila. Iz nemških šol jej ni treba izganjati narodnega duha, ker je za vzgojo nemške mladine ravno tako potreben, kakor je slovanski narodni duh za vzgajanje slovanske, toda zapreči naj, da se po nemških šolah ne bode razširjal prusotilski duh in očitno gojilo pruaotilsko mišljenje mej dijaki. Toda, žal, malo je upanja, da bi avstrijski državniki spoznali, kje je treba varovati avstrijski patrijotizem, kje pa ne.
Državni zbor.
Na Dunaju, 16. marca.
Začetkom današnje seje je finančni minister izročil predlogo, s katero zahteva 1,950.000 gold. naknadnega kredita v podporo državnim uradnikom. V proračun je postavila vlada za 1895. leto znesek 11 j milijona za izredne podpore, sedaj pa zahteva, naj se ta svota poveča na 2/J50.000 gld. 2 milijona se bodeta porabila v podporo drž. uradnikom in drž. učiteljem, 950.000 gld. pa v podporo državnim služabnikom. Podpora bi se dala drž. uradnikom XI, X. in IX. činovnega razreda in sicer bi znašala: za uradnike XI. čin. razreda 60 gld. za uradnike X. razreda 80 gld. in za uradnike IX. razreda 100 gld. Podpora bi se izplačala v četrtletnih obrokih, račnnši od 1. januvarja 1895. Izmej profesorjev na srednjih šolah bi dobili podporo letnih 100 gld. vsi tisti, ki imajo razen plače samo prvi ali drugi kvinkvenij, izmej učiteljev na drugih državnih učnih zavodih pa podporo 80 gld. tisti, ki imajo razen plače prvi, drugi ali tretji kvinkvenij.
Finančni minister P 1 e n e r je svojo predlogo upravičeval s tem, da so nižji uradniki in služabniki v jako slabih materijelnih razmerah. Finančna uprava ve dobro, da je izdatna pomoč le mogoča, če se urede sistematično uradniške plače, ker pa to iz ozirov na drž linance sedaj ni mogoče, stori to, kar je najnujnejše potrebno in se da doseči, ne da bi se državno gospodarstvo spravilo v nered. Storjen
beseda njegova. Prav, kakor se še dandanes čuje z lece, jedino, kar smo prav zelo pogrešali v njegovih prepovedih, bilo je to, da ni nikdar niti z besedico omenil strupenih — „liberalcev". Pa čemu tudi? Saj tedaj vera ni še bila v nevarnosti, kakor danes. Oh, kako srečna je bila te laj mati: da, celo oče zamaknil se je tako v sinove opomine, da mu je ugasnila pipa in je nehote kar mej propovedjo vzkliknil: „Prav, kakor kak gospod!"
To so bile za nas vse lepe, nepozabne urice.
Kakor pa je vsake reči jedenkrat konec, tako je bilo nekoč konec tudi tem propovedim, in sicer konec na veke. Vse prošnje bile so brez uspeha. Oče našega junaka ostal je „tvrd, neizprosen, mož jeklen" . . .
In kaj je bilo povod temu odločnemu odporu ?
Bilo nas je nekoč zbranih mnogo vernih ovčic in mej temi ovčicami nahajalo se je tudi nekaj nevernih „kozlov", katerim Cipeževa svarilna beseda ni ganila srca. In tedaj ga je obšla sveta jeza. Vse prepričevalno mahanje z rokama ni zadoščalo izraziti notranjo nevoljo in pozabivši trdnost lončene Jece, začel je biti tudi z nogama ob lončena tla. Tedaj pa je nastala neizogibna katastrofa . . . Črna tema uas je obdala in zaman smo se ozirali v ne-prozornem dimu na Ieco . . . Župnik je  izginil . . .
Nepopisna groza se nas je polastila. Vse je drlo k izhodu. In glej l Tik duri privali se iz precej
obširne temne votline črna prikazen. Strmeli smo in sapa nam je zastajala. Nihče se ni drznil črhniti besede. Ta molk pa je nenadoma pretrgal globok bas: „ti zlodej, ti!" in očetova palica začela je neusmilJHno udrihati po nenavadni prikazni, da so se saje dvigale kar v oblakih ter provzročile čudno kihanje mej množico, katero je spremljeval materin presunljiv jok in nase ropotanje po stopnji-cah navzdol.
Tak je bil ofiuijelen konec  naših propovedij.
Da je tndaj očetova palica temeljito iztepla vse saje raz telo našega junaka, lehko si mislite, a da mu je tudi radikalno izbila iz glave željo, postati kedaj pravi pastor vernih ovac, dokazuje nam pa sedanji njegov poklic.
Kmalu po tem oficijalnem zaključku našega shajanja ločila so se tudi najina pota in šele pred kakimi štirimi leti zaneslo me je naključje zopet pred njegovo obličje.
Bilo je na Dunaji na „Mariahilferplatz". Čvrsto sva si stisnila roki in povabil me je seboj v malo pritlično, ali bolje rečeno, podzemsko restavracijo, toda ne z namenom, da bi nadaljeval tedanjo tako tragično preprečeno prepoved, o ne! V veselih spominih praznila sva kupice, dokler mi ga ni dolžnost sedanjega njegovega poklica iztrgala iz prijateljskega objetja. Lipček
je s tem prvi korak za zboljšanje materijelnega stanja uradnikov, a finančna oprava upa, da bo kmalu mogoče storiti tudi d rtu i korak.
Zbornica je potem nadaljevala specijelno debato o davčni reformi.
V ubijan K 18. marca. Volilna reforma v pododseku hitro napreduje. Kakor je naš liat prvi poročal, osnujeta se dve novi kuriji. V jedni bodo volili oni davkoplačevalci, kateri sedaj še nimajo volilne pravice, v drugi kuriji pa tovarniški delavci in še nekatere druge osebe, kar pa še ni natančno določeno. Govori se, da se volilna pravica postavi na jako široko podlago. Konservativci so zadovoljni s tako volilno reformo, ker ne pridejo v jedno kurijo z delavci mali davkoplačevalci in ker ee kmetskim delavcem ne dovoli volilna pravica, pred katerimi imajo zlasti veleposestniki velik strah. Napravili se bodo za novi kuriji veliki volilni' okraji in bo-deta v vsakem okraji volili obe kuriji. Manjše kro-novine kakor Kranjska, Koroška in Sleška bodejo zase volilni okraji. V obeh novih kurija h se bode volilo okrog sedemdeset poslancev. Podrobnosti se še niso določile, ker vlada pododseku dosedaj še ni izročila vsega potrebnega statističnega gradiva. Ker je pa jako malo davkoplačevalcev, kateri bi sedaj ne imeli volilne pravice, pa zmaše v novo kurijo malih davkoplačevalcev tudi sedanje petakarje.
Budgetni odsek ima dne 21. seja in je na dnevnem redu budget bogočastja in nauka. Zadnji čas je budgetni odsek praznoval jedino zaradi tega, da se ni bilo treba posvetovati o učnem budgetu, pri katerem pride celjsko vprašanje na vrsto. V kratkem se bode torej pokazalo, kako je s tem vprašanjem. Liberalni listi vedo povedati, da 80 celo v Hohenvvartovem klubu že nevoljui na Slovence, da nočejo prijenjati. Posebno štajerski konservativci so jako nasprotni dvojezični celjski gimnaziji, kajti po njih mnenji popolnoma zadostuje predlog, ki ga je Karlon stavil v štajerskem deželnem zboru. Poljski klub se pa še ni odločil, kako bode glasoval, a mnogo njegovih članov je proti dvojezični gimnaziji v Celju iz ozira na levičarje. Stvar je zatorej jako negotova, posebno ker marsikaj les kaže, da Slovenci v Hohenvvartovem klubu niso več potrebni za volilno reformo, toraj vladi ni več toliko ležeče, ako izstopijo iz koalicije.
Kardinala Schonborna potovanje v Rim. Grof Schonborn povrne se iz Itima koncem tega meseca in ga cesar vzprejme v avdijenci, ko pride na Dunaj, da bode poročal, kakšne vtise je dobil v Vatikanu. 0 vspel.u kardinalovega potovanja se še vedno razširjajo najrazličnejše novice. Najverojetnejše je, da bodo v Rimu se odloči li za nekako srednjo pot. Izdala se bode kaka bolj splošna izjava o krščanskem socijalizmu, katero si hode vsaka stranka po svoje tolmačila. Krščanski socijalisti jo bodo po svoje tolmačili, škofje pa tudi ne bodo ponižani, ker bodo vsaj nekaj navideznega dosegli. Krščansko -socijalnega gibanja pa dotična izjava ne bode obrnila na nobeno bolj katoliško pot. Urez protisemi-tizma to gibanje ni mogoče. Škofovske avtoritete pa tudi no bode pri njih lahko povzdigniti, ko se je izdalo gaslo o podemokratenji cerkve. To je sad raznih katoliških shodov, na katerih se je govorilo tudi o krščanski demokraciji. Demokracija se pa ne ujema prav zelozavtoritetnim načelom in brezpogojno pokorščino, ker zahteva, da ima vsakdo nekaj besede in vpliva. Prikazen, ki se vidi na Dunaji, je popolnoma posledica naravnega razvoja stvarij.
Papeževo pismo grofu Zichvju. Papež je grofu Ferdinandu Zichvju pisal pismo, v katerem izjavlja svojo nevoljo, da se je na Ogerskem osnovala posebna katoliška stranka in da se misli osnovati poseben katoliški list. V tem pismu papež posebno naglasa, da naj list nikdar ne odstopi od svetov in avtoritete škofov. Nekateri tolmačijo to papeževo priporočanje za nekak opomin, da stranka ne zaide na pota, na katera je zašla dunajska krščanska socijalna stranka, in pa, da je to nekak udarec nekemu madjarskemu klerikalnemu listu, ki je nedavno hudo napadal kneza primasa. Seveda dunajski liberalni listi vesele se tega pristavka, ker vedno gledajo, kaj bi mogli porabiti proti krščanskim socijalistom. Mi seveda tej izjavi ne pripisujemo tacega pomena. Pismo je izdano povodom bližajočih se razprav o cerkveno-političnih zadevah i" se ozira pač v prvi vrsti le na cerkveno politiko,
fg^T Dalje v prilogi. ~^ME
Priloga ?,Slo venskemu Narodu"
št. 04, dne iS. marca 1895.
ne pa na politiko sploh. Vsaj je baš sedanji papež že tudi opominjal duhovščino, da naj se preveč ne meša v politiko in gotovo ne želi, da bi vsa politika, zlasti, če ni ■ vero v zvezi, morala se ravnati baš po željah škofov.
Cerkvena politika na Ogerskem. Dne 20. t. m. se zopet snide gospodska zbornica ogerska. Najprej bode rešila državni proračun, potem pa začela posvetovanje o nerešenih cerkvenih predlogah. Upanja ni veliko, da bi vlada zmagala z do tičnima predlogama. Predlogo o svobodnem bogo-častju je vlada že pripravljena nekoliko predelati. Tako se hoče popustiti že vzakonjei.je brez verstva, zato se bode pa v zakon vzprejelo določilo, da naj vlada samo uredi zadeve nepriznanih ver in se je pri tem držati načela, da dotičniki morajo vzgojiti otroke v kaki priznani veri in da imajo še dolgo gotove dolžnosti do verske države, iz katere so izstopili. Poslednja se stori zaradi protestantske duhovščine, ki se boji, da sicer zgubi mnogo svojih ovčic. Marsikdo bi izstopil iz svoje verske družbe, da se iznebi plačil. Predlogo o ravnopravnosti zidov pa vlada vzdržuje nespremenjeno. Ce bi tudi sedaj propala, hoče predlogi še spraviti pred parlament. Vlada se nadeja na 19 glasov večine, a je mogoče, da se moti zlasti glede zakona o jednakopravnosti zidov.
Volitve za srbsko .skupščino bodo d ne" 15. aprila. Nova skupščina se snide dne 1. maja. Zborovala pa bode le malo časa, ker bodo rešila jedino budget. V novi skupščini bodo pač vladni pristaši imeli večino, ker se bode volilo po starem volilnem redu, po katerem tretjino skupšč-inarjev imenuje kralj. Iladikalci se najbrž volite/ niti ne udeleže, ker volitve gotovo ne bodo svobodne, kajti tu se že iz tega ve, da je Kristič ministerski predsednik.
Klerikalno vojaško društvo. V Hi mu se je osnovalo neko klerikalno vojaško dr.Stvo, katero pa italijanski vladi ni po volji, ker utegne škodo vati disciplini n patrijotičnemu duhu vojske. Naravno je, da italijanska vlada ne more takega društva biti vesela, ker je klerikalizom sovražen sjedinjeni Italiji in bi jej posebno sedaj utegnil škodovati, ko je mej narodom zaradi neugodnih gospodarskih razmer velika nevolja in je prebivalstvo tudi zgubilo vsako zaupanje v vlado. Zaradi tega je treba italijanski vladi v vseh ozirih  največje opreznosti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. marca.
— (Upravno sodišče) je obravnavo glede slovenskih uličnih napisov v Ljubljani, ki je bila določena za dne 20 marca, odložilo na dan 8. maja t. 1., ker je več svetovalcev zbolelo. Deželni odbor kranjski je pooblastil dunajskega odvetnika dr. J. Porzer-ja, da ga zastopa pri javni obravnavi.
— (Osobne vesti.) Deželni poslanec in odbornik g. dr. Jos. Vošnjak, kateremu je deželni zbor ob letošnjem zb rovanju določil vsled prošnje njegove pokojnino kot mnogoletnemu zaslužnemu zdravniku v deželni prisilni delavnici v Ljubljani, ostavi to službo konci tega meseca.
— (Imenovanje.) Pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču Oskar 0 ros el e imenovan avskultantom na Štajerskem.
— (V deželni zdravstveni svet kranjski) so imenovani za triletno dobo 1895/97. od vlade gg. vladni svetnik dr. V a len ta, dr. E i s I, prima-rija dr. Bock in dr. S laj mer, od deželnega odbora primarij dr. vit. Bleivveis in mestni lizik dr. Kopt iva Ćlan je tudi še vladni svetnik, zdravstveni poročevalec dr. Keesbacher.
— (Repertoir slovenskega gledališča") Jutri bodetu, kakor smo že omenili, dve slovenski gledališki predstavi. Popoludne ob '/^4. uri burka s petjem „11 u d o h D i d u h L u m p a c i j Vagabund", pri kateri bode pevski del prišel še bolja do veljave, ker svira zopet vojaška godba, katero smo pogrešali pri prvi predstavi. Zvečer se bode nadaljevala vrsta beneflnih predstav in so hode pela opera ,(!ar o strelec" na korist g. Cecilu Vaši čeku, priljubljenemu basistu naše opere. V četrtek dne 21. t. m. bode bent lična piedstava nadarjenega tenorista g. Vaclava B e n e š a. Pela se bode cela opera „C a v a I I e r i a r u s t i c a a a" dulje bode pel ben» licijant prizor .smrti iz opere „Luci j a L a m e r m o r s k a". Poleg teh dveh glasbenih točk se bode predstavljala mična igra v 1 dejanja »Ženski jok«.
— (Slovensko gledališče) „Pnščavnikov zvonček- spada v vrsto najboljših komičnih oper in ima kjerkoli se poje vedno jako velik uspeh Zanimivo dejanje, prepleteno s komičnimi in ginlji-virni prizori, srečno kontrastujoče osebe, vse ti vzbuja zanimanje poslušalcev in pripomore mnogo k celotnemu uspehu. Glasba je, kakor smo že zadnjič povedali, jako fina; vsi stavki so čistoharmo-nični, instrumentacija fina in skrbna. Nikjer ni nič banalnega, nič nelepega, vse je lepo in ljubeznivo melodijozno Čuditi se je zategadelj, da je občinstvo, ki je sicer tako uneto za opero in jo požrtvovalno podpira, to pot izostalo. Muzikalna vrednost „l'u-ščavnikovega zvončka" je občno priznana, pa tudi predstava na našem odru je v vsakem oziru vzgledna Gospa Aničeva igra i t a poje ulogo Roze Frtque-tove tako briljantno, a toliko pristnim temperamentom, daje ni rnoči prehvaliti. Gosp. N o 11 i poje ulogo drngoriškega podčastnika Belamvja izvrstno in s pravim humorjem, takisto gosp. Heneš ulogo Sylvaina, g. Po dg rajski je klasičen Thibaut, a jako dobro igra tudi gospč. T o w a r u i c ka, iz-kratka, predstava je bila v vsakem oziru izborna, za kar gre zasluga v prvi vrsti g. Ha ni soku, o katerem se čuje le jedna sodba: da je izvrsten kapelnik.
— (K poglavju : jezikovna ravnopravnost)
Uradni list prijavlja sedaj tudi v slovenskem jeziku razglasilo dež. vlade glede ustanovitve rib irskih okrajev. Kakor znano, so se ta razglasila objavljala najprej Bamo v nemškem jeziku. Da se ne bo nikomur delal.: krivica, naj pri t«j priliki konstalujomo da g. dež. predsednik baron llein tako takrat, ko se je objavila cesarjeva zahvala na sožalje o smrti nadvojvod.' Albrechta, kakor tedaj, ko so se jela objavljati samonemška razglasila glede ribarskih okrajev, n i bil v Ljubljani.
— i Masa zadušnica za gospo Marijo Mur-nikovo Prihodnjo sredo, dne 20 t. m., s^ bo v spomin obletnice po smrti pokojno gospe Murni-kove darovalaob lO. uri dopoludne v Frančiškanski cerkvi sv. masa. Odbor mestne ženske podružnice sv. Cirila in Metod i vabi vse društvenice in ljubljansko slovensko žemtvo sploh, da se te maše kar najmnogobrojuejse udeleže, da se tako spomni dostojno nepozabne rodoljubkinje.
— (Družbinski večer „Ljubljanskega So kola") 16. t. m. so je izvrstno obnese!, Mnogobrojni udeleženci, mej kojim i je bilo lepo število nežnega spola, so se izborao zabavali. Tamburaški zbor je izvajal nove, deloma prav težavne koncertne skladbe tako dovršeno, blagoglasno in precizno, da burno odobravanje ves večer ni nehalo. Splošno se je priznalo, da je dospel do vrhunca izvežbanosti. Marljivost, katera sleherni večer mlade tamburaše k skupnim vajam zbere, k;.kor tudi spretno vodstvo g. Barboriča sta pripomogla do tolikega napredka, da sme „Sokol" biti ponosen na svoj tamburaški zbor. Petja kvarteta „Ilirije" je radi zadržanja jedne pevske sile ialibog izostalo. Podstarosta dr. Kušar je nazdravil vsem navzočim, naglašujoč, da je „Sokol1 posebno vesel, videti pri svojih veselicah zastopnice narodnega ženstva; g. Skali' se je spominjal imen dana dveh častnih članov, biskupa Josipa Juraja Strossniaverja in slovenskega mecena Josipa Grorapa, ter se je sklenilo z navdušenjem, obema brzojavno čestitati. Ako bodo prihodnji družbinski večeri isto-tako lepo uspeli, tedaj bodo člani in pr jatelji „Sokola" njegovega zabavnega delovanja izvestno veseli.
— (Deželni odbor kranjski) razpisuje ustanovo letnih iJOl) ^ld za doktorja zdravilstva, ki bi hotel se posvetiti p s i h i j a t r i č- n i m študijam in obiskati jedno leto psihijatrični tečaj na dunajski medicinski fakulteti. Nadalje se razpisujeti službi živ in o z d r a v ni ko v za M e t I i k o in M o k r o n o g z letno nagrado 3O0 gld.
— („Jour- fixe") bode v sredo zvečer ob '/iS. uri „pri Slonu".
— (Novačenje.) Danes se vrši novačenje za mesto Ljubljano. Kl kor kaže, ne bo tako mirno minilo, kakor novačenje za okolice. Novaki vo precej glasni in sila podjetni tako, da jih je policija že dopoludne imela v svojem varstvu lepo število, katero so utegne popoludne in ponoči še izdatno pomnožiti.
— (Pritožbe proti izvoščekoin) so stare in deloma opravičene. Da povišajo izvošoeki takso povsem svojevoljno za f>0 in tudi za 100 odstotkov, to je staro, prinvri so pa t idi prav pogostnimi, da so vinjeni, da nočejo voziti, če ji h kdo najame itd. Mestno policijsko vodstvo bi rado od-
pravilo vse to, zategadelj bi bilo potrebno, da se nepravilnosti naznanijo. Ni treba, da bi moral vsak iti osebno na policijo, dovolj je, da z dopi snico obvesti g. policijskega komisarja in seveda pristavi svojo adreso.
— (Konec zime) Se ne bode tako hitro, kakor bi bilo prič ikovati. Po narodovem koledarju nastopila je spomlad že z dnevom sv. Gregorja in tudi po astronomiškem koledarju ima zima le še nekoliko dni kraljevati. Te pa kakor kaže, hoče prav pošteno izkoristiti Danes ponoči je začelo zmrzovati in smo imeli prav mrzlo jutro, a pozneje lep jasen Bolnden dan. Hoja po stajanih in zopet zmrzlih ledenikih po mestu je prav opasna ter bi bilo želeti , da se že skoro odpravijo, kjer se to navzlic vsetn opominom Be ni Zgodilo.
— Znaki spomladi.) S Šmarne gore nam je prinesel marljiv član planinskega društva in hri-bolazec celo zbirko o/man j"valcev spomla li, ki prav očitno kontraetujejo z zimsko podobo, katero vidim« in deloma tudi čutimo Na solnčnatih strminah je na Šmarni gori deloma sii'tf že skopnel in tam se že razvija spomladanska flora, dočim je drugod še nad 2 metra snega. V poslani zbirki je: metulj citronček. hrošč polonica, lepo razcveten modri jetrenik, bel in zelen teloh, zvončki, trobentica in pomladanski podlesek. Pripomniti je, da so bili poslednji dnevi še precej topli, navzlic veliki množini snega.
— (0. Ladislav Hrovat.) c, kr. profesor v pokoju, znani zaslužni jezikoslovec in učitelj, je dne 10. marca praznoval v Novem mestu, kjer živi v Frančiškanskem samostanu, svojo sedemdesetletnico. Na mnogaja letal
— (Pošta mej St Petrom in Knežakom ) Dne 10. t. m. je mej St. Petrom in Knežakom začela voziti vožea pošt i, in sicer po dvakrat na dan tja in nazaj. V Zigorju se ustavi za pet minut. S t* m sc je zelo ustreglo celi zgornji Pivki. Ko bi BS tržaško poštno ravnateljstvo vedno tako prijazno odzvalo Željam in prošnjam prebivalstva, bi kmalu utihnile vse sedaj tako številne pritožbe.
— (V predilnici v Ajdovščini) bodo skoro BOpet pričeli delati. Novo poslopje je do malega že gotovo in so pred nekaterimi dnevi že začeli postavljati stroje. Tovarna bode električno razsvetljena in bode dajala luč tudi za razsvetljavo javnih prostorov v Ajdovščini. Bržkone bode do meseca julija vse gotovo in se bode zopet pričelo delo v novi tovarni.
— (Številke govore!) Celjska mestna hranilnica, ki je v nemških rokah, je imela 18i> 1. i. 25.007 gld. 12 kr. dobička. lani pa le še 12!»9."> gld. 98' -2 kr. Južnoštajerska hranilnica in ("oljska posojilnica sta imeli 1801.1. skupaj dobička 1-1(184 gld. I'.'1 , kr., lani pa že 2M4:Jt) gld. 78 kr. Te številke govora dovolj jasno, da ni treba ničesar pristaviti.
— (Akad. tehnično društvo „Triglav" v Gradcu) priredi v pondeljek dne 18. marca t I. ob l/j6. nri zvečer svoje III. izvanredno javno zborovanje.  Lokal: Društvena čitalnica.
— (Novo sodno poslopje) se bode, kakor javljajo primorski listi, začelo še letos graditi v Gorici.
— (Deželnozbor8ke    volitve   v Istri.)
Tržaški „Piccolo" javlja, da se bodo volitve v Isterski dež« Ini zbor vršilo šele takrat, kakor za druge de/clne zbore, katerih šestletna doba je letos potekla, torej šele meseca avgusta ali septembra, vsekako pa ob času, ko državni zbor ne bode zboroval.
— (Zaprti ponarejalci bankovcev) Vsled prijave tržaški ga policijskega ravnateljstva je prijela italijanska policija družbo ponarejaIcev avstrijskih in italijanskih bankovcev v vasi St. Peter ob Na-diži. Ponarejalci so izdelovali kar na debelo avstrijske pi take, desetaka, pe.t.desetake in stotake in italijanske bankovce po 1O0 lir. Našlo se je mnogo žo izdelanih falzifikatov in orodja za izdelovanje. Vsega skupaj j»- dozdaj 15) osob zaprtih.
— (Hrvatski Sokol) v Zagreba je imel te dni svoj redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da je društvo v minolem letu lepo napredovalo. Mej drugimi slavnostmi se je ude.ožil „Hrvatski Sokol" korporativno sokolske alavoosti v Postoj ini. Tekom leta je pristopilo 17(1 novih iz-vršujočih članov, 281 podpornih in 7 u.stanovnikov. Društvo šteje zdaj 998 članov, namreč 302 izvršujoča, GiiS podpornih. (10 ustanovnih in 8 častnih članov, torej za 205 več nego 1. 1893. Tudi telovadita se je gojila prav marljivo pol vodstvom novega učitelja g. Bvanekn.
— (Usad pri Grahovem) Pole;; Reke se je pri Grahovem zopet uaul velik kos zemlje in so nastale silne razpokline,  da se je bati katastrofe.
* (Nesreča v premogokopu.) V soboto bs je v premogokopu pokojnega nadvojvode Albrehta in sicer v Hoheneggor rovu v ECarvinakem okrožju blizu Opave uuel jamski plin in nastala je straho vita eksplozij i. Zjutraj se je upeljalo v ta rov Ust) preinogarjev. Koj po eksploziji so se začela rešilna dela. Vsled eksplozijo je bilo ubitih 49 premogurjev, nevarno ranjenih jo kakih deset, ostali pa so le lahko
ORmojeni. Povsem nepoškodovanih je Ip malo. Skoro vsi ponesrečenci eo zapustili rodbine. Trupla ponesrečencev so grozuo razmesarjena in ožgana. Trdi se, da je eksplozija nastala, ker se je jednemu pre-mogarjev vnela dinamitna patrona, katero je imel pri sebi. Zadnja nesreća v karvinskib rudokopih se je zgodila lani, meseca maja, in sicer v rovu grofa Larischa. Kakor znano, je tedaj ponesrečilo več sto oseb.
* (Smrt — in kaj potem?) V nemškem jeziku je izšla svoj čas kondenzirani nihilizem pro-povedujoča knjiga s tem napisom. To knjigo in še mnogo drugih take vrste je čital dunajski krojaški učenec Černoh. Deček je bil šele 17 let star, pa je vender že imel ljubavno razmerje z dosti starejšo kuharico svojega mojstra. Kuharica je bila dobila drugega ljubimca in je hotela Čeruoha odsloviti. Ta si je pri njej izposodil nekaj denarja in si kupil revolver. Včeraj je drugega učenca, ki je tam služboval kakor on, poslal v prodajalno, v tem pa ustrelil Marijo Malovec in samega sebe.
* (Preganjana učiteljica ) V Petrovoselo blizu Novega Sada jo prišla pred kratkim Katarina Petrovič kot učiteljica. Imenovana je bila vzlic temu, da je pravoslavni pop kandidoval za dotično mesto neko drugo učiteljico, Ker ni obveljalo, kar je zahteval pop, dogovoril se je z učiteljem, da s pomočjo raznih spletk izpodrineta siromašno učiteljico. Učitelj Aleksić je v šoli šikaniral na vse mogoče načine svojo koleginjo, pop pa je proti irej litijska) ljudstvo Ko vse to ni nič pomagalo, izmislila sta vrla moža prav satansko sredstvo. Najela sta ne-k«'g malopridneža, da je pozno zvečer šel k učiteljici; ker iz lepa ni mogel v sobo, odprl je vrata šiloma, potem pa pri oknu odšel. „Slučajno"4 pa sta blizu okna stala pop in učitelj z nekimi ženskami. Kar najhitreje so raznesli vest, da obiskujejo učiteljico ponoči moški in tako spravili ubogo dekle ob pošteno ime. Siromašna učiteljica je vsled tega obupala in se usmrtila. Take in jednake reči se pač tudi še kje drugod primerijo!
* (Misterijozna afera ) Beligrajsko sodišče se bavi z jako mrsterijozno stvaro. JMeki ugledni trgovec je namreč naznanil, d i mu je pred šestimi leti umrl sin. Zdravnik je tedij konstatoval, da je dečko mrtev. Oče je po srbski navadi položil v krsto dva franka in sin se je pokopal. Grobar pa se je hotel polastiti v krsto dejanih dveh frankov, odkopal jo ie in odprl — ko pa je pokopani dečko zadihal sveži zrak, se je vzbudil. Hil je le navidezno mrtev. Grobar se je dogovoril z zdravnikom in sklenila sta dati dečka v rejo daleč od Belega-grada. Dečko je prebil šest let na kmetih a na očeta ni pozabil. Pred kratkim je pobegnil in prišel v Heligrad ter tam tudi srečno našel svojega očeta. Ta je sina spoznal po raznih znamenjih in stvar ovadil sodišču. Začela se jo koj preiskava in odkopal se je tudi grob, kjer bi imel počivati trgovčev sin. V grobu se je tudi res našlo neko okostje, kar dela vso stvar še bolj misterijozno.
* (Žurnalisti in častniki) V Madridu so te dni častniki prouzročili velike rabuke. Dva časnika sta pišoč o španski vojski izrekla svoje mnenje, da ni od nje nič posebnega pričakovati, češ, da so častniki mehkužni in nesposobni, ker le postopajo, popivajo, igrajo in za ženskami lazijo, za druge reči pa se ne menijo. Častniki so se čutili razžaljeni. Zbralo se jih je blizu 300. Najpoprej so obiskali redakcijo ča<mika „(ilobeu in dokazali svojo hrabrost s »tem, da so vse razbili in ranili tri urednike. Veseli tega svojega junaštva so šli potem v redakcijo drugega lista razgrajat. Selo ko je interveniral vojaški guverner, so se častniki razšli počivat na pridobljene lovorike.
* (Silni viharji) so te dni razsajali ob severnem obrežju afriškem. Samo blizu Tangerja se je potopilo blizu štirideset ladij.
I
Y
-k
Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda!
I
Darila:
Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je daroval preč. g. Janez 11 o z man, čast. kanonik, mestni župnik i. dr. v Ljubljani 20 gld. in bi. g. Anton pl. G l o b o č n i k , državni poslanec i. dr. na Dunaji pa 20 gld
KnJitGvnost,
— Slovanska knjižnica Snopič 86. prinaša Dožene Nemčeve povest „V gradu in pod gradom" poslovenil Petrovič. V prihodnjih dveh snopičih, ki izideta skupaj vezana dne 15« maja, prinese „SIov. knjižnica" izbrane pesmi Funt ko ve. Gregorčičeve izbrane desmi so že popolnoma pošle, zato se priredi nova in lepša izdaja.
— .Slovanski Svet" ima v št. 1 1. to-le vsebino: Finančno gospodarstvo na slovanskem jugu; Varšava v Petrogradu ; Zakaj si dal mi, Uog, da vidim; Vinovoj lozi; Literarna pisma; Baske drobtinice ; Obleti po NlmniiBktMn svetu ; Književnost.
— „Vatrogasca" je »/.šla št h. t ra/.uovrstno vsebino.
I — „Prosvjeta".   Izšla je  Št. 6. z jako bo-
gato beletristično in poučno vsebino ter okrašena z mnogimi jako lepimi in fino izdelanimi ilustracijami Mej drugimi prinaša podobo g. Borštnikove in g. Borštnika.
Brz ©3 stvlse.
Dunaj 18. marca. Kor je jako malo poslancev na Dunaji, zlasti poljskih, je danes poljski klub sklenil svoje odsotne člane brzojavno pozvati, naj pridejo v državni /.bor ali pa naj odlože mandate. Poljs ki klub se posvetuje danes o proračunski postavki glede utrakvističnegina-n & z i j c celjske. Na čelu slovenski zahtevi nasprotujoči frakciji stoji posl. S z c z e p a -n o w s k>i.
Dunaj 18. marca. Pododsek za volilno reformo se je sešel na kratko sejo. Minister liactjiieheiu je pododseku predložil jeden del obljubljenega statističnega materijala. Za danes sklicani montanski odsek je bil nesklepčen
Dunaj 18. marca. Včeraj se je vršila volitev v odbor bolniške blagajnice. Udeležba je bila velikanska. Policija se je bala, da pride do b>ja mej socijalnirni demokrati in krščanskimi socijal sti. Vojaštvo je bilo konsig nirano. Sodi se, da so zmagali socijalisti.
Opava 18. marca. V karvinskem premogokopu je bilo pri sobotni nesreči ubitih 44 premogarjev, šest pa se jih še pogreša. Od ubitih piemogujev jih je 19 oženjenih, ki so zapustili otroke. Ubiti premogarji so se danes popoludne pokopali v dva skupna groba.
Eerolin 18. marca. Slovesna otvoritev Kielskega prekopa je določena na dan 19. junija.
Madrid 18. marca. Zaradi prepirov mej častniki in žurnalisti oziroma zaradi napada častnikov na dve redakc:ji je ministerski predsednik Sagasta v imeni celega ininisterstva podal ostavko. Kraljica regentinja je maršalu Martinez Caroposu naročila, naj sestavi novo ministerstvo.
Popoludanska predstava.
Predplačani sedeti ie veljajo za to predstave.
Ste v. 66.
hi.
Iplačani sedeži i e veljajo za to preus Začetek ob   ,4. ml popoludne.
Deželno gledališče v Ljubljani. Pr.pr.t
V torek. «lne 1». umnu IHtt.V
Hudobni duh Lumpacij Vagabund
ali zanikerna trojica.
('aroma burka s petjem v treb dejanjih.   Spisal J. Nestroy. Poslovenil J. AleSovec.   (};dba Miillerjeva.  Kape'nik g. Ili-l.o-ij tieni&ek.  Režiser g. Rudolf Inemann.
Začutek točno ob '/,4. uri, konec po G, uri zvečer. Blagajn to a      odpre ob 3. url popoludne.
Štev. t;7. (j,*r Opera! "aJJ Dr.pr.SM.
Začetek ob 1 ,8. ari sveder. Ne. korist opernemu pevou Ceolla Vailček-u.
Čax*ostx»elec.
KomantiSka opora v treh dejanjih. Spisal Fr. Kind. I'plastni K M. \Veber. Preložil A. Fantek". Kapelnik g. prof. Kr. Gerbie.. Režiser g. Jos. Mu Hi. Začetek točno ob uri, konec, ob ' ,11. uri zvečer.
Pri predstavah svira orkester slav. c. in kr. peSpolka st. 27. Prihodnja predstava ho v četrtek, dne 91. marca 1H95. Blagajna se odpre ob 7. url Kvader.
■ .■»In-ljn«* tireeke Hi. marca. \ Trstu: 27,     II,     34,     80, 5.
V Linču: 3G,     40,     81,     62, 44.
1 nirII ko v Ljubljani:
15. marca: Kvg.'nija Jl.iy«r, agentova hči, 9 mesecev, St;»ri trg St ."». — Ludvik O-ndiSnik, postilničarjev sin, f> let. Kurja vi»s &t 17. — Kuro I Žižek, Žel. iiMl.sprevodnik, 41» let, lle.sljo.va c sla st. 2>. Anton Pavlin, di ž ni kurje v sin, 15 mesecev, Vogove ulio; At. 18, — Marija II dha dtlavčevt hci, M N t, Sv. Peti a cesta 6t. 69.
17. marca : Antonija Kolesa, železniškega ualužlmnca lici, 8 leta, Marije Terezije cesta St 2t>.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tom-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v nun.
7 z "nt raj "2. popol. W. zvcCer	711 H 711 4 71 17	0-1 o C 4 4°C a>)o ()	si sv/. hI. vzh. al. Vih	obl. obl. obl.	0-00
7. zjutraj 7410 2. popol.     7»OH zvečer     740 1»		10" C f>2uC - IUT	si vzh.' obl. al. vzh j obl. al. vzh. jasno		0 00
Srednja tempi rut ura U.'lu in 17", za OH  in pod nor malom.
101	gld.	60	kr.
101		80	m
125	•	10	n
101	n	15	*
124	n	30	
99	0	15	
109O	n	—	
•V)4	n	40	
123	n	20	
KO	n	20	
12	n	04	ff
9	n	77	n
4t;	n	r>5	
5	■	77	m
162	gld.		kr.
197	m	—	
133	n	75	
123	rt	_	
20)	n	—	n
24	m	-—	
23	•	75	„
172	n	_	
429	n	—	n
1	n	32	n
ZDvLzieJslsai "borza.
dne  18. marca 1895.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta -i" 0.....
Ogerska zla a renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4 f4.....
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista...........
Neruski drž. bankovci za km) mark    . .
20 mark............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne IG. marca 1895
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 2.r>0 gld. Državne srečke iz 1. 1861 po 100 gld.. . Donava reg. srečke 50/o po 100 gld. . . Zetnlj. obč avstr. 4'/0 zlati zast. listi
Kreditne srečko po 100 gld......
Ljubljansko srečke.........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . TrauDway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. . . , Papirnati r uhelj.........
0la%tianilo.
Naša pomladanska zaloga
najdražestnejših novost/j v jaquetih za gospe, pelerinah, capes in plaščih,
kakor tudi
oblekah za gospode, dečke in otroke
je kompletna in priporočava se za mnogobrojni pOSet (299-2)
Sriča? 4 fflejač
Ljubljanu, Slonove ulice Afer. .w.
U. ir. nam rataaieijitim jjjiE in. zmenit
M iz voznega reda
^al^ATrnoa;*. od. 3.. olctolora 1864.
SfMtopno omenjani pribijal >l Ln odh«jalni AmI o»n»c«uJ m v W990*»f0&m oprt»m Aa«m. SradnjMvtopakJ Au J« krajnamn oui v UJol-Uui m e minuti mpraj.
Odhod Is LOabUose Ju*, kol.)
'Hi tM tri S min. }>v »«<l u««bul t\mk t Trbtl, Pon»»b»l, HeljkK, 0» Iot»o, tVtnunilMt«, Lijubau, a«s Stlctbtl t A.una«, laehl. Onoii. dan, Bolnagrad, La>nd-Oait*ln, Zal) Da Jaaaro, Slajrr, Lino, BudtJavlM, PlianJ, M»rl)ln« rmr», Kger, Karluv« ▼ira, FrauooT« vara, Pnf«, Upaljo, Dunaj Tla Amatalton.
Ob S. utH tO min. ijutraf inoaant vlak t Noto muato, KoćaTja.
fih T. ua-< tO mi*, ajaafrraj oaabul Tlak t Trbl«, Fouuibal, Halja,«, O* lovao, Kranienafente, I.Jubuo, Dunaj, Aaa BalalbaJ t Salnograd, Uuua trla A m a t o 11 mi.
(M> IV. m»I       min. dopolnilu** maianl Tla>h w Novo meato, Kouavja.
*Jb 11. i«H MO mita. etojto4*ui*tr oaabtai rla.k v Trhli, Foutabal, Halj a k. Oaluvaa, Kraunonafaata, IjJuHu'), Snlzthal, DutiaJ.
•th «1 t tri 14 min f>f>putu<lne oaebnl rla.k v Trblt, Haljah, Oaluvao, Ljubno, ćaa Salathal t Solnograd, l.einl-daataln. Zali na Jeiera, Ino> aioat, Kraa-nlo, Ourlb, Oauavo, Varta, Htejr, Lino, OnunJan, iaohl, Hn.iajarloa, Plaanj, Marijina Tara>, Kajar, aTraaoor« vara, Karlova Tara, Prago, [.Ipako, Dunaj vlu Ajnatsttan.
Oo 7. uri 'JO mit*. «ww maianl Tlak t Noto meato, KoAaTja.
Prihod v lajabljono (juž. kol.).
Se S. **ri M min. m)utr<tj uachnl vlak a Dunaja Tla Ainatattan, lAp aija, Pra«a, KrauooTili varov, Karlovih varov, Kera, Marljlnlb »»jot, Plaaja, BuđajeTio, Solaograda, Liluaa, Btarra, flmnndena, laohla, Aua, aeer., Zalla na Jaaaru, Umi (laaloina, bjubuaga, OaloTOa, BalJaJka-Kransanafaata. Trblaa
On 0. uri 19 min, tjutrttj inatiul t lak la Kouarja, Nurafa maata.
On II mri 97 min. ttopoiuđm oaabol Tlak a Hunitja Tla Arnauttau, I.ipaij«, Praga, PranooTih TaroT, Karlorlb TaroT, Sgra, afanjiuln »»ruT, Planin, llti.lejavlo, Aolnoarrndn, l.lnoa, 8t*Tra, Pnrinn, Oau«T0, Ourlba, Uragnlon, Inoinualn, Zallaua Jaaaru, lianil-ltaalaiua, tjubnaga, OaloToa, I.tfitiaa, PonUbln, Trblan.
Oa 1*.  mH .tV min. f><>juUudr\r ineimi vlak la Kočarja, Novega maata
On 4 uri 4H min. inrpoh*ttnm aiabnl Tlak a Dunaja, UJabaafa, Balalbala, Haljakn, OaloTon, f rnuanuafeita, runtabla, Trbiaa.
On S. uri HS min. mvršrr matanl Tink In KucaTja, Norega Maata,
•>h a. uri VI min. 9m*hmW oaabnl Tlak a Ibinajn prako Amatattaan ta UJubnaga, Haljakn, Oelorcn, Pontabla, Trblaa.
lit <1
Odhod iS laJablJSkBO (dr*, kolj. aeri »9 min aj/Mfa-ajl       v Kamnik. .    OH     m     r><jj>i*lwtr*r m m ,   30 „
Prihod V I-Jabljaa.no (dri. kol.).
Mrt .tti min   mjulruj       \u Kamnika .    tli     ,     ilujinliiitn«  „ ,|
(5—6.1)
Pliiss- Staufer lepilo
je najboljše vsit. le|>ll«snJ»* '#.loml|43»llk i>m*ocl-metov, kakor steklo, porcelan, pošodje, les itd. itd.
Pristno le v kupicah  po '20 in 80 kr. pri Fraun Holliiiatiii.ii v LJubljani. (70fS—20)
F w W W 'F W r V w w v w w
Otvoritev gostilne.
ji , a^i-
Cttbt mi je naznanjati s'avnemu p. n. obfiin-st vii. (U bodem y. Jut rMiijtm dnom zopet
otvorila
gostilno pri .sodčku'
lin. ^im.lij^U-ii  štev, 3
in da bodem točila pristna lstrljanika, dolenjska in hrvatska vina« kakor tudi Kosler-JSTO pivo ter stregla z dobrimi jedili.
Za obilen obisk se najuljudueje priporoča
w w w r
W v W
1*1. IMllRfOCi
Služba upravitelja
listVL
„Slovenski Narod"
se razpiše.
Prednost imajo oni, ki imajo nekaj pojma o knjigovodstvu ter so zmožni več jezikov. Plača 45 gld. Zahteva se kavcija. Službo je takoj nastopiti. Prošnje s spričevali in referen-cijami je vložiti do ."». «j>filiL 1. 1. pri gosp. dru. Ivanu Tavčarju v Ljubljani. ^■mam»Mammmmmmmma»mmmmmmmmmm^
Pnevmatik-kolo
v dobrem stanju ie na prodaj.
Na ogled je pri redniku kluba slov biciklistov g. Zmagoslavu Bohinc-u v Ljubljani. (291—3
Q
>>
N
O
1
u Eh
<A
a
M
<o
►J
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
(Itlliji' olje.)
DORSCH
Priznano naibolje učinkujoče in pristne vrste, veduo sveze v talogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna st- klenima 1 ml\.\ 12 malih steklenic r» gld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (1*29—21)
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
I'OMilju se B obratno posto.
f ca pr
po •-1
S
s w
o
esa
Lekarna Trnkoczv v Gradci.
Išče se
prostor za gostilno
v sredini Ljubljane
v obljudenem kraju, m kuhinjo, Ul«»tj«». vW-Noliauii In «lv©rl*ćeiii w. vrtom. — Ponudbe vzprejema upravništvo „Slov. Naroda".       (302—1)
{fiMo lazilo pti pik \
4 4 4 4 4 4 4,
je naibolj&o sredstvo proti prolinu, revmatlinui itd.  Lonček stsne 1 — C4l»vno hUImiII*«"«* :
H. ltut-lt.'i-, lekarnar v I.tovu (tiallakas).
Spoštovani gospod! Izrekam Vam svojo najtoplejšo zahvalit za Vaš« mazilo proti protinu, kiitero kaj izborno učinkuje. Pošljite mi se 2 lončka, da bom imel to izborno sredstvo vedno pri roki.    (llf>0 38)
Plasy, dnč jfll. julija 1H94       Jo«. Knott.
► ►
► ►
Bog vsegamogočni sklenil je v neskončni Svoji modrosti poklicati k Sebi preljubljenega, visokočislanega našega strijca, oziroma starega strijca, blag«»rodnega gospoda
med. dr, Martina DolniCar-ja
danes, v nedeljo, dne 17. t. m., ob 8. uri zvečer, po dolgotrajni, mučni bolezni in večkratni prejemi sv. zakramentov, v 88. letu njega starosti.
Pogreb bode v torek, dne 19. marca, ob 4. uri popoludne iz liise žalosti na Dunajski cesti Štev. 15.
Sv. ma«e za dušo rajnega brale se bodo v raznih cerkvah in pri čč. oo. Frančiškanih tekom vsega meseca ob 9. uri dopoludne.
Bodi nepozabljeni nam in premili rajnik še spluh priporočan v pobožno molitev in blag spomin pri sv. masi.
V Ljubljani, dne? 17. marca 1895.
(301)
Žalujoči ostali.
St. 4222.
Slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo bogato, največjo zalogo (29;}—2)
S* U*»r*kill lil  VMilltC* vr^fc
nuj fi it« J sili ur
in sicer: pristne Glashtttte, Fortuua. Ross-kopf, Dlogene. Btenenkorb, Hahu. TJranla, Wataoh Compmy  po najnižjih cenah.
Dalje imam veliko izber
stenskih ur, ur z njihalom, budilnikov, zlatih, srebrnih in nikelnastih verižic, vsakovrstnih uhanov, prstanov z demanti in briljanti, raznih jedal (žlice, vilice itd.) iz pristnega in tudi Iz kineskoga srebra.
K obilnemu obisku uljudno valiim s spoštovanjem
Fran Čuden, urar v Ljubljani* na Glavnem trgu, nasproti rotovža.
Lepi novi ceniki zastonj in franlio.
Razpis ponudbe.
V oboliii M v. IN*t«*r 112» 14 rus is prezidala se bode
bolnišnica za silo proti koleri.
Stroški za prezidanje piev<larjeni so na 1490 irlri. Oni, ki žeU' prevzeti to stavbo, naj se oglase «lo iio>. niincu I. I pri >.u|»nn«*i *is v Nv. IVI m.
kjer sta  razpoložena  načrt, in proračun.    Ponudnik mora uložiti 5«/0 vadij.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postoj ini
dne 12. susca 18!'3.
Zavarovalna in štedilna banka
v Stuttgartu.
(Lebensversicherungs- und Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Ustanovljena 18")l. — Pod dtiavnim nadzorstvom.
%      prebitek prlptada »avurovniiiTin.
Prebitek Ista 1893: 3 887.417.
Zavarovani kapital...........mark 410,000.000-
Bančni fondi.............. 115,000.000-
Ekstra rezerve............. „ 18,000.000
>iu,|iu/ii' |)j-«»irii|.*. viNohe «nvidende«
Po planu A II 40° , od dosmrtne in posebe se 20°,„ od alternativne dopol. premije. Po planu B. 3U,'„ rastoča divideudii od cele premije.
%M8T Najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom in zdravnikom se dajejo bonifikacije.
Banka daje tudi posojila po 4, 41 s in 4x/i°!0,
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevali daje brezplačno
£3- ."Bolirmaiin
višji nadzornik za  Kranjsko,  Koroško, Štajersko in Primorsko, %■ LjiibijMii«. IFlortJanalce iiii«-** it. u»-
Zastopniki na Kranjskem: J. Llnlttgrr« trgovec v Ljubljani. Iv. (■rii<l«-ii. umirovljeni e. ki. ilavkar na Vrbnik'. A. Yi*«'iiimmU. občinski tajnik v Kamniku. I r. krumer. učitelj v Škofji Loki. Iv. Muli, posojilnica! tajnik v Kranju. 1». i»«»iinu, gostilničar v Tržiču. i>. Jnrets, blagajnik v Pcetojini. J. Kos, gostilničar v Idriji, it. Rosntnnn, gostilničar v Novem mestu Fr. l*Ieuieiir, kr. kam-elist v Treor.jem. 1». Jerfte* m>t. uradnik v Žužemberku Iv. -rutinit«, not. uradnik v Metliki F<*r«l. stoti«-, not. uradnik v Črnomlju.  IC. Fuii«»r jun , trgovec v Kočevju.
Zastopniki na Štajerskem: .1. <'itr«liiinl, mestni uradnik v Celju. J. 4.h|>t«lii. urar v Ptuju J. Ilell«-. pot. UOitelj v Mirit eru. J- KliiioisilMrli, trgovec v Radgoni. .1«». .1. «eniy, trgovec v Gradcu.
Zastopnik v Trstu: A v«. IIiium A: «'o., via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici: Krnt« Ili Ooisaovel. (882—2)
Zastopnik v F ulju; r.»n«*u Keiutrll', knjigotrise, via arsenale. Zastopnik v Celovcu: i:«l. HitrtVl, agent, Siid bali ust rasse 7.
Kdor
se hoče
ženiti
naj se obrne zaupno na
Jlariatt«* Coiii|iail> v Budimpešti,
Natančne informacije in popis vseli ženitnih ponudeb kakor od gospodov tako od dani se pošiljajo diskretno kuverti-rane, ako so nam Vpollje 80 kr. v pošt-    jjngpj|pQ   ZV6Z6 !
C.M8 —."1)
n h znamkali.
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirojen vl
planinskih zelišč in lahko r&stopljl-vega vapnenega železa.
Steklenica r, nuvoililom o porubi 5G kr., 12 -teklenic 5 ^ld.
Dobiva bo pri (1230-21)
Ubaldu pl. Trnk<»czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
1'ohIIJk h« a ultrHtuo pošao.
Lekarna Trnkoozy v Gradci DanCBOBEBSB
CHINA SERRAVALLOz železom
neobhodno potreben za slabotnike in rekonvalescente.
Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zholjša kri.
Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rini 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstavil Kiel 1894. Zlata svetinja: Mejnarodna razstava Amsterdam 1894.
Od zdravniških avtoritet, kakor dvorni svetnik prof. dr. Imron 14 r« h'l-jjE 1» i is u, prof dr. % it«'/. ji«*«* i Ik-JIooi-IioI'. prof. dr. n«>li»ulu. prof. dr. lloisil. prof  dr. BloiiMner, primarij dr. vi<vx .\l«oii«-l».
najbolje priporočevan itd. itd.
To izborno restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega svojega ukusa priljubljeno zlasti otrokom in ženskam (1857—25)
Prodaja se v steklenicah po ya litra in I liter v vseh lekarnah.
Lekarna Serravallo, Trst.
Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavna naloga v Ljubljani: Lekarna l*ic*<»oli, Dunajska cesta, dalje lekarne JLt. diroetNvIiel, MarsleslHcIilaesjjer, Majer in C- |>l. TrukOc/.,).
.errugjnosa
FebbrifugoHicdsIdiunle
1err^llot Hi •
IR1LST4
*■- . -i -IBBBB
Z najraznovrstnejšimi, Ntlrlk,rat na <Irii svežimi, ukusnimi, j* % zdravimi in slastnimi, v %
slaščičarski in pekovski obrt
spadajoči nii izdelki postreza točno tvrdka
Stftrl trs (94j
Tu je dobiti vsak dan domačo potvico, vseh. vrit JcnaJb. xis*> ji "va.ero.   ržcr. lcr-u.1*. lxi prepeienec (^7~a.zxille>-2'wie)'tocbc3c>.
Kavarna Malloih j
(„Pri Virantu") | tlgl Stt-. J*etlcoloa. txg"u. Q
Podpisanec se priporočam si. občin- h
stvii /a obilen obisk moje kavarne  ter jj
zagotavljam dobre  pij are  ter točno po- Q
strežbo. , fl
/ velespoštovxnjem |
jFVrtlo >Iisllr>tli, j
(96) kavarnar. |
JSLTSJSJSJSL
HOTEL
Ljubljana ('»*) Sv, Petra cesta št. &•
V središči mesta, blizu južnega kolodvora, poštnega in brzojavnega urada.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob.
Ukusna Jedila, pristni dolenjski ovliek. — Salon sa veselioe. — Po loti lep senčnat vrt. — lig. trgovBkim potnikom dovoljujejo bo znižane cene.
Ononlbus k vsakemu vlaku. Šarol PoČiVaUIlik, IlOtB.ir.
3fugon Shr
Ljubljana, JPred ikofljo 2
priporoma stojo
veliko zalogo
suknenega blaga.
TTTTTTTTTTTTTTTTT"THnFTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT^
Frlaiserl
nssosai
taaaaiae
lO
s;ld. samo  stane  pri  meni tio ssiotlroe um pere-dla (Feder-satatratse) iz najboljšega blaga solidno  narejen    Ne zamenjajte mojih kut najb"lj>i znanih tnodrocev z onimi, kot jih d. pr. tukajšnji mizarji nepnpolnoma izvršen« ponujajo. /luniic«- od 1 > do JJ" gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni.
Ljubljana, Židovske ulice št. 4. g
Velika zaloga obuval ■*>.!
lastnega izdelka za dnine, gimpude ,n
otroke jo vedno na izberu. Vsakerina naročila izvršujejo se točuo in po nizki ceni. Vse. more se shranjujejo in zazriaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec v poslati.
■sjinininUBisjinBjiBusjfejint | v Ljubljani, Šelenburgove ulice it. I.
c.
Tapetniška kupčija
Josip Roicli
Z Poljanski nasip, Oske ulioe št. 4 ■ priporoča čast. občinstvu dobro urejen««
I  kemično spiralnico
m v kateri so razparane in nerszparatie £ moike in ženske obleke lepo očedijo. ~ Pregrinjala vnprejujo ee za pranje in ciein v pobar vanje. V barvanji v »prijema se svilnato, bombažno in mešano blago.   Barva se v najnovejših modah
«■»«■*#■
puškar v IJubijani,
Šelenburgofe ulice it. 6 ,.»8,
»riporoča svojo veliko zalogo orožja sa lov ln ose duo varnost, streljiva in potrebščin sa lovo«. Specijalitete v ekspresnih I puškah in ptičsrioah, ki jih sam izdelujem.
1 Popravki se izvršujejo v moji delavnici.
•jT J. J. NAGLAS
tovarna pohištva ▼ LJubljani, Turjaški trs; it. 7 in Gospodsko ulioe (Knetjl dvoroo).
Zaloga jedn«»stavnega in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strngarskega iti pozlatarskega blaga, po-hiAtveme robe, zavčs, odej, preprog, za-3 stiral na valjcib, polknov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne hlagajnioe. (102)
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik mračni vrt, ste kloni salon ln keg-ljlioe.
Priznano izvrstne jedi in |>ija£e m skupno obedovanje.
(103)
F. FerlillC, reetsvrater
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velocipedov.
Ooalkl (104)
zastonj in poštnine prosto.
Ca nt mi ie naznanjali, da sem prevzela po »mrt i mojega moža Trasa Toni
U'ovunUo obrt
i katero bodem nadaljevala, tef ne pripo-; ročam »a vsa v to stroko *pad<joe.a dela po nizkih cenah, zlasti za nove uodkove. Dobro delo in točna postrežba Z velespoitovHiijem (105)
Ivanka Toni
v Vodnintit it. 4.
■k a *<Tf"># Ivi a *4rV>e iM
£   Brata Hborl 5
7 Ljubljana, Frančiškanske ulice 4- ?
* Slikarja napisov, *
L    stavblnska in pohištvena pleekarja.
I Tovarna za oljnate barve, lak 3 in pokosi. (106)
! «£ Glavni zas* »p Bnrtuoll-Jevvga url-i p" glnalnes«   karbollsie|a. Maščoba
j g) «.a ki-njska kopita iti usnje.
<   Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice št. 3 ^ prip«>ročara p. n. čast. občinstvu uvojo ^ a vel ko zalogo vsakovrstnih _^
4 pečij in glinastih snovij k>
^ kakor tudi _
1 štedilnikov ^
gt in vseh v to strok«« sp»dnjooih   del po _^
* Diskih cenah. (107) W
sVvvvvv^vvvvvv-
Izborno
3
i
iz kopanega   kamenja (apuenika), izvrstno   izžgano,   ima vedno na prodaj in v vsaki množini po obi-^ (108) uHJniti cenah
Andrej Mauer
posest ;i|«neiiic»- v Zagorji pri Savi.
10
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za Šivilje.
(10»)
n'w—
i'   IVI ehanik
H(lll)   Ivan Škerl ! Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani tj
priporoča se p. n. občinstvu  za izvrše- 11 vanje vseh v njegovo ntroko spatlajočih del in popravkov, kakor  si via lit tli Mii*«t|<>v« v<doolp«Mlov i, t d. po najnlijih conah. 4    \ nanju naročila se toćno izvršujejo.
Q. Tčnnies
v Ljubljani-Tovarna ma stroje, železo ln kovino-llvnloa.
I/ilrluja kot poieluioii:
vse vrsto strojev sa lesoresaloe ln sanje. (118)
Vri w iiut-  iiele naprava in oakrtiuJH  |>ar«>nl ro| «• In koli«- |i i iiijltnljii leaUvi, llatejDO liirliiii«- in »OlIlIH »*ol«-».lt
BBsaBSBSMeBw?smar
Maksimilijan Patat-ova naslednika
V. Mrrala efir Boiicm 11' v LJubljani, sv. Potra oesta it. 33, ali pa av. Potra nasip it. 27
priporočata se p. n. občinstvu /a /.eiis^e m moike obleke, razparano in «ele, iste se lepo it«*«>d ijo ; v?.pr»*jemata vsakovrstna prcKnii.j Ju, m\ tiifit • robce in tra-ko-.e za pranje in |tt»t»»rvanje, kakor tudi svilnati«, lioiuoa/no u\ uiuSano blat;«« \ mi h barv. Obleka se čisti, prre in barva bitr«>, ili>br«> in po ni/.ki ceni
ee»ese»e»e»
:  ANTON KOSIR :
X v LJubljani, v Kolodvorskih ull- t v oah it. 24, polog- Jut. kolodvora {
a> priporoča svojo zalogo     (110) *>
I izvrstaib jermenov za stroje *
a       po najnižjih cen*h, ravno tako *,
I jermena za Šivati io vezati, j
e> 0sT~ Kovčeki ,,en groei" gg. trgovcem ♦ X PO najnižjih tovarniških cenah. J ♦eoioeeeeeeeeteeeeeeeoeeeeo
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, a v. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrntna restavracija z veliko dvorano sa koncerte Itn, in lepim vrtom. (114)
= Kegljišče je na razpolago. = Ubod jo tudi le Poljskih ulic.
j.'zor Alojzij Erjavec ^\
(iir»)      čevljarski mojster f
v Ljubljani. Čevljarske ulioe št. 3 *
priporoča se prenast. duhovščini in slav * občinstva za obilno narooeraaje t z no- L vrstnih obuvn)4 katera isvrluje ceno, y pošteno in iz zanesljivo trpesnsga usnja oil n.ijlinejse itn iiiijpri|irostejši> obliko. ^ Mere bs BDranjujej«*. Vimnjiin naročilom W naj se blagovoljno pridene vzorec. j
isjj slskaelanl *<."r^»*4^ asn^ntsls^ansn^Bn%MI
IVI. KUNC
krojnike obrtovaitje
I Gospodsku ulica št. 7 v Ljubljani
• 1 priporoča svoje izborne izdelke civilnih J j in unlformsklh oblačil po meri.
i Bogata i/.ber dobrega modnega blaga je !  vedno v rsJOgi; vsorejenisjo so ps tudi
II DaroAJJa a prioejaniin blagom, i j Pinl in pravilni Kroj, izbomodelo m ceno
■ I po-! rožlm jann'i ultre znana k možnost in J j ti I5»i Kolidnost tvrdki'
:*:     Zajamčeno pristni kranjski ¥
liter po gld, l'- <> in
rr^. e cLenoTrec|
p liter po |(ld. 1. —, ki ga pripon č jo zdrav- I B ni ki, pri i liti) »
I     Oroslav Dolencu >
§ irgovtna i voSčeiiino In medom i
:: i.|iti»ijttitit, cuadallalie alieo io. v.
B:w^*:^\»/' '>:• •>:■ ■ ■>:• ■:*:•) ■»> •>:•. •»
J. Kunćić
priporoča p. n občinstva svojo
izflelovalaica soAa-voAe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„l'ri avBtrijskem cosarju") z opotnnjo, dn rai»i vodo ix mestnega vodovoda,    v svoji
filijali t LeBcali
rabi vodo u tekoiega ctui.er.ca nad cesto proti Bleda. (117) Zunanja naročila izvrne Ne toiae.
l^rri jDetter
I_ijia"bl3ćxne., 3t2tri trg- štev. 3L.
Prva in najstarejša zaloga <1'-'"'
Tu ko tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, Kakor kIih iii«>i'</ni«*« .  lailtaliliilce i. t, il.
Ceniki zastonj ln poštnino prosto.
: Anton Presker i
S v Ljubljani |
S »a Hv. lVtna cesti il>V. IU .'-
\'m priporoča svojo veliko zalogo gotovih *' \" oblek za gospode ln dečke, Jopio v.
-) za goipo, plaiOev za gospe, ne-.*/     promocijivlh bavelokov Itd. 8 S Obleke po meri so po najnovejših t!
• uzorcili in po najnižjih cenah bolitlim in ■?) g najhitreje lagotovljajo.     (118) @
Fotograf ična povjemnica
J. ARMIĆ
Ljubljana
Marije Terezije cesta št. 5
4mb M
8
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolii.
Lastnina in tisk nNarodne Tiskarne".