St. 17. V Mariboru, vtorok 13. februarja. V. toj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja p O polki prejemam .ili v .Mariboru a pošiljanjem na oom. za celo leto 10 golf}., za pol leta 5 golđ.. za ćetrt leta 2 jrolit. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne čairistopne VTBte 6 kr. čo so oznanilo enkrat i*kt, 5 kr. Se se dvakrat in 4 kr. ČO te tri* Ali večkrat tiska. Vsakokrat ae plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole rraiikiniri. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški niici nišn. štev. 220 Opravo i s t v o. na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči. je v tiskarnici: P. S kaza in iir . v koroikinlicihiin.it. 229 Kranjski «lc»fcelni piodscMlnik. Iz zanesljivega vira se uain poroča iz Ljubljane 10. februarja i Strastni napad' na Wnrzbacb*a v ustavover-nih časopisih napotil i so ministerstvo, t. j. ministra Lasscr-ja, pO privatnem potu pri slovečih t ti -kajšnih ustavovercih sc informirati, koliko je resnice na Saaniikib napadih. Poročalo se je ministru, da Wurzbach nima nobene eneržije in da je le on kriv, ka pri poslednjih volitvah si niso usta-voverci večino pridobili V kranjskem deželnem zboru. Sploh se jc njegovo uradovanjo, posebno tudi njegova umazanost ostro grajala. Vsled tega poklical je g. min. Lasser telegrafično Wurzbach-a na Dunaj, ta pa se ni posebno podvizal s potovanjem, česar nasledek si je lehko domislil; torej se je izgovarjal z bolehnostjo in potovanje od dneva do dneva odlagal kljubu večkratnim telc-grafičnim pozivom. Nekega dne se vendar napoti za deželnega predsedniki kranjske dežele — dr. i fjev srebra (rubelj srebra velja 1 goldinar 62/2 Suppan? mogoče; pa jako le dvomi nad tem tudi j I a »carjev našega denarja); leta 1868, 12 miljonov v ustavovemih krogih in od mnogo strani ss čuje, | i20,JJ11 četvrt, to je. za ~o miljonov 637,549 da utegne na mesto Wnrzbach-a priti deželni 8Ve-|rubljev srebra; leta 1870. 21 miljonov ti",7G;j tovalee g. Itoth. Vederemo. \l tv;t, to je, za 162 miljonov 757,777 rabljev I srebra. Ta leta so navlašč zato vzeta, ker so bila i ve d nje letine. Lanjsko leto je bila v zapadnji Evropi — iz-Kakor posamezni človek, kteri si v pre- j vzemši Španjsko, toda ta ničesa ne izda ker nik-moženji opomore, postaja neodvisneji. svobodnosi j (]llr ;,ita ne izvozlljc — tako slaha letiua, da že učcueji, in vsled tega njegov vpliiv na druge raste:I dolgo ne tako. po tudi na Ogersfeem ni bilo bolje tako tudi narodom, državam daje narodno blago- in Severna Amerika je v razmeri k dragim letom Bogatstvo lt»islj«\ stanje moč, iz narodnega blagostanja izrasta narodom omika, iz obeh teh svoboda. To nas uči zgodovina Angležev, Amerike, zdanje Nemške itd. In po tem izpoznanji se ravnamo tudi mi, mali narod slovenski, ker od nekdaj delajo naši rodoljubi poleg političnega vzbnjcvanja tudi za zholj-lanje ktnetOValirtva in obrtfitva, in zdaj smo začeli pomišljati še dalje: ha hranilnice, založnice. Ko se je že bil odpeljal z brzovlakom, pride te-■ zavarovalnice, banke. Ni eno ni drugo ne ide brž, vse kar raste, mora se prej sejati, mora se gojiti, za vse mora se dorast s povrpljivostjo čakati. Ali kaj hi nam v narodno-političnom obziru pomoglo, ako vse to dosežemo, mi mali narod, mi mali del.velikega Slovan stv a. ako ue bi tudi drugi naši soplemeuiki. naši moralni zavezniki isto dosezali, česar si želimo mi. Nas same bi tudi materijalno blagostanje ne rešilo narodne smrti. legram, da Wurzbach-U ni več treba na Dunaj; menda se jc bilo ne čakajo na njegovo Opravi* čeuje odloČilo, da bo odstavljen. Wnrzbach pride na Dunaj, ne ravno milostivo sprejet od g. Las-ser-ja, kteremu je brczvspešno skušal dokazati, da je storil med volitvami, kar le mogoče, da bi ustavoverni stranki pripomogel k zmagi, vendar se to na Kranjskem ne da doseči. Pri tej priložnosti j c g. W u r z b a e h ministru L a B-ser-ju p p imenih našteval vse svoje polit uradnike, ki su g e volitve bili z d r ž ali, I torej za DftB hiti. da vidimo, kako tudi tnalo pridelala. Ogerska ni imela niti vagana svojega žita za oddati, ampak ga je po Donavi celo vvažnvala. Vsa nada zapadne Evrope se je tedaj k Rusiji obrnila, da jej napolni prazne hrame. Rusija sicer, izvzemši kiSenevsjri okraj v Besarabiji, tudi ni imela dobre letine, — moča je polovico setve vzela, — pa vendar je imela še toliko .Jišncga'' (Od več) žita. da je napasla vso zapadno Evropo s svojim izobiljem. Toliko žita se je lansko jesen iz Ruskega na Francosko in Angleško pripeljalo, da so o začetku tega leta v Pariza in Londonu žitne cene začele padati. Rusko žito na Angličanskem zdaj tako rOlp igra da angleški trgovci ne računajo več na svoj „qnarter", ampak na rusko „četvrt". Kar so nam posebno važno zdi pri tem, jo tO, da Rusija tudi v slabih letih more toliko ufa izpetfati, da poravna „nedostatak" zapadne Ta gentlemeuski čin dosti zaznamuje značaj Wnrz-bach-ov. Min. Lasser se ni dal prepričati, ka bi na Kranjskem nemogoče bilo . Slovenec spraviti v manjšino. In zakaj je min. Lasser tako trdne vere v zmago ustavovercev? Krivi prorok, ki mu je to vero v glavo vcepil, je — dr. Suppan. Ta mož žc dolgo hrepeni po najvišjem mestu v naši deželi. Po poslednjih volitvah je bil designiran za deželnega glavarja : dekret je že spisan ležal na mizi min. Lasscr-ja, samo cesarskega podpisa je še manjkalo. Ko pa je pri ljubljanski volitvi se vložil protest od narodne strani proti veljavi volitve in se jc vsled zmage narodu? stranke v dež. zboru balo, da bi se zavrgla volitev dr. Sup-pan-a, se ininislersfvo ni upalo, cesarju tega moža nasvetovati in ena nada Suppan-a je splavala po Vodj< Od tistega časa pa je začel z vso silo se potegovati za mesto dež predsednika : in odtod izvirajo v^i napadi na \Vurzbach-a. Kot ud državne sodnije mudil se je v najnovejšem času 14 dni na Dunaji. Ta čas je rabil si pridobiti zaupanje ministrov, kterim jc obljubil, v kranjskem deželnem zboru, ako se razpusti, pri novih voli'vali v e č ino ust a v o v e r c e m p r i d o b i t i. Razvijaj jc tako-le svoj „Operations-Planu: od kmečkih občin bo voljenih 14 narodnih. 2 ustavoverska poslanca (Kočevje), v mestni skupini k večerno 1 naroden, (v Kranj i1), vsi drugi ustavo veroi. Ko bi pa tudi tudi v Novem mestu in Tržič-u ali Idriji zmagali Slovenci, potem raz pušča pred z a-Četkoin dežel n. zbora trgovsko i it o b r t-nijsko zbornico, tako da teh 2 narodnih poslancev ne ho v deželnem zboru, tedaj večina nemSkutarska in vsled tega tudi deželni odbor po večini ustavoveren. Tako sc glase dr. Suppan-ova obetanja. Wurzbach si tega ni upal obetati, tedaj jc moral prositi za demisijo in imeuovan ho Kako vzhudljivo. kako tolažilno mora | Evrope. Ogli so si nekdaj na svoje izobilje v žit 'snom pridelku mnogo domišljevali, pa zdaj že pri« tudi na* marljivo na tem polji napredujejo kakov Jugoslovani na pr. Srbi v kneževini. Posebno pa nas mora k delu vzbujati in k skrbi da bodemo vredni bratje ali že dosegli bhigostun. kakor Cehi, alilznavajo, da niso to, kar so si mislili, ..Pestfr Llovd" je h koncu 'aujskega leta tele besede izrekel: ,.Dozdaj so se štele štiri dežele, ko žitne preskrbnice (korn&ammern) Evrope : Ruska, TurSka vrstniki drugih soplemenikov, ki se mogo tudi naj Ogerska in Amerika, pa Ogerskri in Turška niste svojo moč oslanjati, posebno nam mora nadoj o, m ravičili tega imena: žitni pi e-krbnici Evrope se na svobodno bodočnost živo ohraniti. če vidimo j smete imenovati samo.Ruska in severna Amerika/' kako naš samostalni, največji slovanski b r a t ] Se ve da bi se iz Rusije ne bilo moglo tako hitro ruski na nnl materijalno napreduje. Ogledima j toliko žita izpeljati, ako bi ne bilo o«rromn;b že-si ta ruski napredek. Ileznic, ki i/ najoddaljenili krajev Rusije hitro Zadnji ruski državni proračun (budget) nam I prepeljejo tje. kjer je treba, to kar kje ostaje, kaže kako so se rusko finance zboljsale. Proračun Gotovo je da bode ta blagostan v Rusiji z Izkazuje več dobodkov nego stroškov. Že nekoliko mladim narodom raste! \v. imel svetovni vpljiv _ let sem sc jc „nedostatak" (deficit) od leta do tudi v politiki, leta zmanjševal in letos jc celo izginil, a ne v-led J zmanjšanja državnih stroškov — ministerstvom raor-| uarstva, vojuištva in poduka je celo več denarjev! odsojenib. Preobraženje vojske in kopičenje pgrom-| Postava o volitvah za silo. Državnemu zboru je Lasser predložil postavo nega novega gradiva za vojsko in vojno brodovjejki hoče biti nova zanika nov ..strik". kterega Nemci mnogo denarja zahteva, tudi so Častnikom plače mislijo Slovanom okolo vratu vreči, tla hi jih v jako pomnožene. In kljubu temu deficit ponehuje. in ,,promen" ali ažijo pada. Kaj je temu uzrok ? Pomnoženjc državnih dohodkov in sploh zboljšanje narodnih ekonomičnih zadev. Narodna politika ruske vlade v notranjih zadevah, nekoliki* let sem, in razprostiranje železnic sta povzdignila rusko obrtnijo, trgovino iu kmetijstvo. Veliko pri* poniorejo k temu, in zlasti k zboljšanju kurzOV, nove banke, ki se v tolikem številu snujejo, da se skoraj v vsaki številk i ruskih novin privoljenje vlade za kak novi denarni zavod čila. Številke o izvaževanii žita iz Ruskega od leta 1861 do 1870 naj bolje dokazujejo, kako se je povzdignilo kmetijstvo in izvozna kupčija ž njim. Leta 1861. se je izvozih* !> mili nov 607,248 „četvrt" žita, to je, za 68 miljom L L'9,431 iub- nebesa SVOJC trhle ustave zavlekli in posili ..izve-HčaliV A ko bode ta postava kmalu potrjena upamo tla vendar Slovenci. Tirolei in — Poljaki ne bodo z glasovanjem za-njo sami sebi grob kopali) obrnila W Je poslal blagoslov Vašemu in mojem« (*em : ua,'°dui duh slovanski se pro-7 voko v'teSa spanja; zavest jedinosti slo-vauske širi se v aezeljl» razsirjajočih sc od Su-mavc in Velebit 1 fJa ('ez Ural, od Jadranskega morja do Belega. Skrbeti za daljše zinagovaujc te miHli, sva že st. ara> sva eveje izslužila; prepuščava našemu nda demu zaroda, da * lastnimi močmi doseže ono vzvišeno stopinjo v življenji ljudstva, katera gre našemu rodu po njegovem-številu. Se marsikatero težavo hode treba pre magati, pa glavi in srcu nobena naloga ni neiz-vršljiva. Cc koncem prem agama barbarstvo, grozeče nam ne samo od vzhoda, temveč tudi od zapada (pod geslom: Miicht geht vor Recht, Maeht sehatft Recht), tedaj nastane v zgodovini slovanskega sveta doba, katero so naprej videli m prorokovali najboljši izmed najinih rojakov, tedaj bode Človeštvo pod varstvom resnice in miru svojo najvišjo nalogo doseglo. Midva oba ue dočakava te dobe, pa nikdar ne prenehava pripravljati jej pot. iz tega razloga sc družim tisočem glasov Vaših čestiteljev in kličem ž njimi iz globočine srca: Mnogaja ljeta Vam! Vedno Vaš Fr. Palaeky.u — 0 stanji Bulgnrov piše v Bukureštu izhajajoč bolgarski list ..Sloboda'*: „Pri vseh narodih imajo uredniki navado, da o novem letu govore o dilu in napredku narodovem. Treba bi bilo, da bi tudi mi to storili, ali ne veni:-, s čim bi sc pohvalili. Vse kar moremo reči, je, da smo še dcucs, kakor smo bili lani, predlanskem in pred 500 leti. Nastalo jc leto 1872 in mi še upamo in čakamo pomoči od drugega. Naše cerkveno vprašanje, na zdravje velikega vezira, ostaje, kjer sc je rodilo in odraslo kot pitanje, naša žurnalistika jc taka, kakor je bila, po številu in vrednosti, naša književnost, naša mladež, naše šole — — ali dosti! V kratko dcucs smo, kakor lani. Mi smo poslednji narod. Drugi narodi imajo vsaj nekaj, mi pa nimamo nič. Drugi slovanski iu ncslovanski narodi blapeujcjo vsaj nekaj veljavnim vladom, mi pa se klanjamo najueumnišim in barbarskim ciganom. Naša nedelavnost iu nemarnost vodi človeka v tUgo in žalost. Svojoj neprirodnoj in volovskoj potrpežljivostjo) prišli smo do tega, da nas še Turki več ne preganjajo, temveč samo plaše kakor otroke. In mi smo ljudje! Mi nismo ljudje. Poštenega Buigara mora biti samega sebe sram, kadar sc na to zmisli. Mi smo najzadnji narod« Za nas ni svobode, dokler prokleta, guju sna in sramotna malomarnost med nami vlada, za nas ni sreče in blagost, dokler se ne spoznamo iu nc sramujemo samih sebe. Brezplodni prepiri s Turki in tanarijoti in vse drugo nič ne velja, dokler drugače ne delamo. Naša prva dolžnost j c, da izkoreninimo materijalno zlo, ki nam je na poti in nas ne pusti naprej. Da pa zmagamo, treba je, da se sami borimo proti temu zlu, da povzdignemo svoje glasove in desnice proti njemu in da pokažemo energično moč in voljo svojo. Drugače ui iz nas nič. Misel je brez dela mrtva. Ako roke še naprej križem držimo in pomoči od drugih pričakujemo, uko bodemo tudi zanaprej taki, kakor smo dcucs, tedaj ne bo z nami nič in pričakovati smemo nova trpljenja." Dopisi. Iz li u lil.in ne, 8. februarja. |Izv. dop.] Zares mnogo posla bi imeli, ko hi hoteli naštevati ogromno število napačnosti, kterimi je blagoslovljena bela Ljubljana, zato naj dcucs le eno vzamemo v pretres, zadevnjočo naš c. kr. poštni urad. Da ima naš poštni urad strašno velike opravkov, to hode vsakdo raz\ idel, kdor pozna kupčijo in obrtnijo v našem mestu, komur je sploh vsakovrsten napredek zlasti glede železnic pred očmi. Komur pa to ni znano, temu naj zadostuje taktum, da je pred malo leti še samo 8 uradnikov oskrbovalo ves urad, a dan dcucs jih je 28, a niti to število ne zadostuje, tako naraščajo poslovi. Pa čuda! vseli teh 28 uradnikov se mora zadovoljiti istimi prostori, kteri so prije za silo osmorici zadostovali, vrh tega so pa ti prostori tako temni, uezračui, deloma tudi smrdljivi iu polni miazem, da v njih niti delati uij mogoče, vsaj brez škode na zdravji ne, čemur jc sijajen dokaz, vedno bolehanje med uradniki. Vrata in duri so tako nepraktična, da so uradniki večnemu prepihu razpostavljeni, prostori pa tako ozki, da stranke druga dmgej lezejo ua vrat iu so duri na stežaj odprta. Da nihče ue misli, ka pretiravamo , naj še opomnimo, do o zadnjem božiči zarad pomanjkanja prostorov in osohja celih kupov paketov ni bilo moč odpraviti, kteri so po dva in tudi tri dni neodposlani na pošti ležali, kar gotovo ni ua korist občinstvu, ktero reči oddaja iu plačuje poštnino. In kdo je temu kriv? Nihče drugi nego tukajšnji e. kr. poštni oskrbnik. On ima v prvem nadstropji jako lepo stanovanje — a le za se. iu si pač misli: „Selber essen maeht tett,- kako se pa uradnikom in njihovemu zdravju godi, to ga prekleto malo briga. In kljubu vsem tem razmeram, kljubu temu, da Ljubljana raste in sc promet množi, se je ua novo pogodba sklenila z gospodom Malice m na novih deset (!) let, uraduiki iu občinstvo se bodo tedaj ua novo kotali po starih brlogih, Dotični gospodje bi naj bili vsaj premislili, da bo že čez 5 let v Ljubljani mnogo inače, naj bi bili skrbeli za lepe, zračne, tacemu uradu dostojne prostore, da se ue hode treba uradnikom iu občinstvu pisarnice bolj bati nego galeje. A najboljša še pride. Da bi namreč izgovor imeli ostati pri Maliču na vsak načiu, so ž njim nemudoma sklenili pogodbe, pozneje pa na videz šli v dogovor k gOSp. L. Tavčarju, kteri jim je 18 krasnih sob ponudil za 8000 gld. od kterega zneska hi bil gotovo še kaj Odpustil, a gospodje niso rekli ni bev ni mev in odšli. Za denes naj v tej zadevi bode dovolj, le to vprašanje šc stavimo gosp. c. kr. poštnemu oskrbniku oziroma ravnateljstvu v Trstu: Kdaj napravite tolikanj potrebno poštno rilialko na glavnem trgu, kjer jc največji promet in največja kupčija ? Druga, manjša mesta so že davno v tej zadevi oskrbljena, le Ljubljana Vam je pastrka, mi naj bomo zadovoljni najslabšimi prostori, nam ne treba poddruŽ-uice in sploh ničesa, da sc le mnogo poštnine od-rajtuje i. t. d. Pridržujemo si, v zadevah pošte v kterem prihodnjih listov še kako uganiti. Ik It i^kein. 7. teb. |Izv. dop.] (Ujeti tatovje. — Pevsko društvo.l Tatovstvo je v Krškem in okolici bilo preteceno leto na dnevnem redu. V 3 trgovske prodajalnice so samo na Krškem po noči tatje skozi močno zidovje predrli in pri tej priliki mnogo blaga vzeli. Isto v več krajih v okolici. Opazovalo se je na vse strani, ali nikaket sc tem roparjem ni moglo na sled priditi. Kar 24. pretečenega meseca pride nepodpisano pismo po pošti iz Ljubljane, in pravi: pri tej in tej hiši se bode ukradeno blago našlo. Tu-kajSna e. k. sodnija to reč v roke vzame iu pre-iskavauja so sc začela. V Leskovcu pri Miei Ke-rin, vdovi in krčmarici, je komisija več ukradenega blaga dobila. Mica K crtu, njena hči in sin, Miha Keriu, mož, kateri je že več let na Lepo-glavi sedel, 2 Budkovca, Goršak, ti zadnji 4 ali f> najbrž sami pri ropanji udeleženi, so bili od e. k. žandannov v Krško iu čez nekaj dni v Novo-incsto k višji c. k. sodniji odpeljaui. Kakor Les-kovčani govore more si šc oseb v tej roparski spletki zamotani hiti. Od naše e. k. soduijc samo več eucržije v tej zadevi pričakujemo. C. k. višja godrnja v Novennncstii bode gotovo mnogo roparskega blaga še skritega naglo iu z vso strogostjo iu natančnostjo preiskavanje v roke vzela, in to roparsko krdel ostro kaznovala, da bode uaš kraj enkrat rešen tega zla. Tukajšnje pevsko društvo je v nedeljo, to je 1. t. m. Vodnikovo besedo z govorom, deklamacijo, perjem in plesom napravilo, in sicer samo za ude, katerih seje tudi mnogo udeležilo. Petje in deklamacija je bilo izvrstno. Gospodičina Marija Krašnar, nadučiteljica v Radgoni jc poklonila pevskemu društvu lavorov veuec s svilnatim trakovom narodnimi barvami in zlatimi slovenskimi napisi. Za ta dar iu prejšnje delovanje pri društvu, zakliče jej pevsko društvo trikratni gromni: živila! Plesalo in radovalo se je do belega dne. Da se je Vodnikova beseda mogla obhajati, smo tukajšnemu odvetniku iu predsedniku pevskega društva gospodu dr. Franju Bratkoviču in so-prugi veliko hvalo dolžni, ker so svoje sobe za ta večer prepustili. Za naprej se bode ložje pro- stor dobil. Društvo namerava v postu petje s tombolo napraviti. Poslal je odbor pevskega društva marljivi rojanski čitalnici bratovski pozdrav po brzojavu, in ob 5. v jutro dobili smo brzojavno odgovor. Živeli hrabri .ladrijanci! Iz %iis?i*4»l»». 11. febr. [Izv. dop.] De-ues gredo razne novice po mestu od ust do ust. Čuje sc, da so odstopili ban Bedckovič, njegov prvi doglavnik Suhaj in zagrebški mestni župan Oekuš, ter da je bivši predsednik Uauehovcga sabora in sedanji predstojnik deželnega tinaueijal-nega ravnateljstva Vakanovio imenovan kot ,,loeum-tencus baualis." 0 Šuhaju se govori, da pride k vkupnemu transcislajtanskeinu ministerstvu, drugi pa nasprotno trdijo, da pride ua mesto Kalay-a za generalnega konsula v Beligrad. Njegovo mesto tukaj bo zavzel baje sedanji ministerijalui tajnik Mirko Bogovič. Tudi za kanonika Vcbera se čuje, da je „nekaj postal." Koliko je na vseh teh glasovih resnic, pokazalo 86 bo v kratkem. Vnkauo-vičevo ime ne pomeni pomirbe, ampak borbo. Magjari, kakor se vidi, nameravajo res še enkrat poskusiti." — V magjaronskej stranki počila jc kriza. Itazklala seje ua dva platiča: v oljnato-iu vodeno-barvene magjar(»ue. Magjarnni oljnate barve, ti so naši ustavoverneži. Oni nočejo o reviziji nagodbe nič vedeti. Vglavnej skupščini občinstva županije zagrebške, ki se je ravnokar končala, in nenavadno burna bila, so narodnjaki v vseh vprašanjih nasproti niagjaronom sijajuo zmagali. Službene „Nar. Novine" so začele malo po malem tudi za revizijo nagodbe pisati. V njih člankih uckoliko dni sem pahljajo sami zetiri, iu to je tudi pomenljivo znamenje časa. Hrvatska dežela jc rodovitna dežela, pa kljubu temu je vendar vsako deseto leto pri nas gladno leto, kar je zuameuje, kako nizko šc naše narodno gospodarstvo stoji. Tudi letos je po mnogih krajih naše dežele stradanje iu glad. V Zagrebu sta sc v podporo stradajočih dva odbora, osnovala eden narodnjaški, drugi magjaronski ali otieijelno vladni. Obadva odbora nabirata milodare ne samo po Zagrebu, ampak po svojih pododborih, po eelej deželi. V vspehu je med njima velika razlika: kajti vsak da raje svoj milodar narodnjaškcinu nego mngjaronskemu nabiratelju. Vlada jc od narodnjaškega odbora zahtevala, naj nabrane milodare vladnemu odboru preda, ki jih bo potem med stradajoče razdelil. Vlada se boji, da ne bi vpliv narodne stranke potem šc bolj se razširil, in to je razlog, zakaj narodujaškemu odboru zavire dela. V Zagrebškem predmestji „sv. Duh", ležečem na štrirskej cesti, je krčma, imenovana -pri Man-daliei", ker pred hišo mandalina ali marulično drevo raste. Pose-tniea te krčme je korenita Slovenka. Koeijan je njeno imo. Pri zadnjih saborskih volitvah jc bila ona med Duhovljaui naj vnetejša kortešiea za narodnega kandidata. V veči vspeh svojega korteševunja darovala je iz svoje kleti duhovljanskeni volilcem deset veder vina. Pred nekolikimi dni odlikovali so jo zagrebški narodnjaki s poklonom srebrnega kozarca, daz jo živo priporočam vsem njenim sestram na Slovenskem v posnemovalcu izgled. Živela! Iz ISiniuju. s. febr. [Izv- dop.] Tukaj imamo nekoliko časopisov, kateri vselej, kadar vlada z opozicijo ostro ravna, zatirane hranijo iu vlado grajajo. To pa delajo samo za to, da bi se kazali neodvisne. V to kategorijo spada pred vsemi „Ncus Wieuer Tagblatt." Ko je bil Koller prvokrat na Ceskem namestnik in je vsaka svobodna beseda morala Čehom v grlu ostati, tedaj je kazal organ fiakerjev in postrežnikov, lakajev in strežajev in kar je takih „ demokratov" več, hudo nezadovoljnost. Ko pa jc postal llohcnvvart minister in je ž njim svoboda tiska in besede ua Češkem izgubila prej uajtežje verige, prišel jc Tagblatt na Duuaji z bičem na dan in zamctoval vse naredbe. Sedaj ,,Ncucs Wieuer Tagblatt" isto dela kakor o prvem natisu Kollerjeve inagnae chartae libertatum. Da bi sc kazal pravega svobodnjaka, nepristranskega demokrata, piše zoper delegiranje uemškoustavovernih porotuikov za pravde čeških listov in piše celo zoper pravosodnega ministra dr. Glasera. O laser je namreč naredil, da se pri najvišjem sodišči na Dunaji dve leti ne hode imenovali več dvorni svetovalci za pomagalne delavce, temveč sc dajali svetovalci deželnih nadsodni j najvišjemu sodišču v pomoč. Prvosednik najvišjega sodišča pa je znani bivši svobodomiselni iu ne-nemškim narodom pravični minister Sehmerling, ki ima kot tak pravico voliti take nadsodnijske svetovalce za najvišje Sodišče, ki se bodo njemu klanjali ; tako bode tedaj znani pristrankar golpod najvišje pravosodne oblasti v Cislajtaniji. Ta tožba je seveda pravična in zlagamo se z „N. W. Tng-blattom, ki graja pristranost sodnikov, in ministra, ki jo ue samo trpi, temveč jo pospešuje. Ali ker dunajske žurnaliste poznamo, ne moremo dati nič za njih grajo takih uaredeb, ko so delegiranje porotnikov, pačenje pravosodja itd. „N. W, Tagblatt" graja samo za to, da je pikantno. Kadar bode kak pravičen minister sedanje zlostanje odpravil, pa „Tagblattu" zopet ne bode všeč. Pomenljivo jc samo to, dti eminentni ustavoverci prvega svojega malika v sedanjem miuistcrstvu grajajo. Politični razgled. Ustavavnega odbora podOdsek jc vendar enkrat dokončal svoje delo o gališki res >lu-ciji, ali pomirjenji s Poljaki. Omejen prostor našega ncduevnega lista nam ue dopušča že de-nes cel izdelek prinašati, zato ga prinesemo kadar ga bode ves odbor, ki ga najbrž zopet predela, sprejel iu zbornici predložil. Ustavoverci Poljakom ue hote ni toliko dati kakor jim je llohcnvvart v svoji predlogi hotel privoliti, Resoluciji nasproti ustavoverci hočejo dati namesto neke kvote iz državnih sredstev — samo paušale, enak tistemu znesku, kar sc je dozdaj za Galicijo izdajalo : postavodajstvo o uku jim privolijo samo v „ mejah državnih osnovnih postav:" pridržujejo pravico priznanja dovoljnih šolskih let in veljavnosti spričal; za gališke šole se tudi ponuja samo pavšale, med tem kr je llohenvvartov predlog obetal dotacijo; Poljakom se privoljujc cn ud v ministerstvu, med tem ko je llobeuvvart obetal da bode Galicija z enim udom v „svetovalstvu k r o ne" zastopana. Splah pa so vse privolitve omejene, povsod so ustavoverci pustili kako centralistično vrzel. Težko da bi Poljaki hoteli s tem zadovoljni biti. V nemškem jeziku pisanemu organu česke državopravne opozicije „Politi k" je c. ki- namestnik na Ceskem baron Koller ,,za-/rad mnogokratnik konfiskacij prepovedal razpro-dajauje ua drobno v Pragi. Opravništvo drŽavi nevarnega lista oznanja, da bode vsem naročnikom za naprej liste brezplačno v stanovanja pošiljalo, ker ga ne* smeji* sami dobivati po razpro-dajalnioah in list sc bode razen tega prodajal pri knjigotržoih, katerim dovoljenja za razprodajanje časopisov ni posebej treba. Stvar osvetljuje svobodo tiska in svobodoljuhje c. kr. generalov in tadanjih ministrov, kateri se jih poslužujejo kot postrežnikov. S I o vensko - u cm ške poštne tisko-vi ne je minister za trgovstvo dr. Banhans na [Koroškem prepovedal. Nov kos ravnopravnosti ! Prvih čeških listov pred nemškimi porotniki eden hode Politik." Za sodbo, o njenih zločinih, prestopkih itd. je delegirana porotna sodnija v Kgeru, mestu, katerega stanovalci so odlično ustavoverni, kar je v najnovejših časih v oticijelnem jeziku toliko, ko wnepristranskoa, „objektivno, „pravično," V berlinskem nemškem državnem svetu traja boj nemških liberalcev proti katolicizmu dalje. Pile so zopet ostre debate, Bismark je sam vstal iu govoril proti katoličauom, očitaje jim, da niso ncinško-narodui, iu da v Poznanjskem Poljstvo podpirajo. Poljakom jc Bismark javno zažugal, da jih bode Prusija ponemčila, da bode ravno tako delala ž njimi kakor je Fraucoska z Klsasom. — Torej kar je bilo za Francoze kteri in so se Klsasei prostovoljno franeoziti dali, velik greh, to jo za Nemce, ako Slovane tero, zasluga in krepost! Bazne stvari —p. (P r e m o ž c n j c j u g o s 1 o v a u s k e a k a-(1 e m i j c i znanosti in umetnosti jc iznašalo koncem leta 1871, v gotovem 2!>2.702 gobi. f.s1 , kr. Tečajem leta 1871, pomnožila seje glavnica za 8471 gold. 72' o kr. Akademija je potrošila od glavnič-nih obrestov v svoje svrhe 11.890 gold. 75 kr.— Premoženje zaklada za utemeljenje jugoslovanskega vseučilišča iznašalo je pak koucem leta 1871. v gotovem -J^:)XrJ-l gold. 61*/» kr. Tečajem leta 1871, pomnožila sc je glavnica za 18.758 gold. 29*/a kr. Do konca tekočega leta pričakuje se pomnoženje vseučiliščne glavnice naj manj za 130.000 gold. Zagreb je namreč daroval 50.000 gold., legat Eduarda Jclačiča izuaša v okroglej svoti kakih 27.(MM)gold., in tretjina po zagrebške) županiji darovanega tako imenovanega ,,hospita-larnega" zaklada kakih 28.000 gold. Tako si bodo Hrvati za sebe in sploh za Jugoslovane s svojimi lastnimi močmi vseučilišče osnovali. Pomozi si sam, in bog ti bo pomogcl! * (Deželni šolski svćt kranjski) je v svoji seji 11. jan. t. 1. vsled niinisterskc naredbe sklenil v vseh šolskih okrajih učiteljske knjižnice ustanoviti po naredbah ministerstva, katere bodo slovensko in nemško tiskane. Za pri-neske k takim knjižnicam se bodo prijatelji šol in domoljubi prosili in na hranilnico se bode deželni Šolski svet za pomoč obrnil. Sklcncno jc tudi bilo, da imajo c. k. okrajni šolski svetovalci razpisovanja služeb tudi v Gorico poslati. Razen tega so se rešile nekolike osebne zadeve. * (B o I u i š k o d r ušivo n a g r a š k e m v s e-uči lisci) hoče ustanoviti zbor nekolikih profesorjev in nemških huršev, pa samo na dobro zbolelim nemškim študentom. V Gradci se pač ne morejo povzdigniti do one stopinje, kakor študenti ua Dunaji, kateri imajo bolniško društvo, ki blago skrbi za vse zbolele študente in ne širi srda proti drugim narodnostim celo na bolniško posteljo. Človekoljubje očetov jc v graških vse* učiliščnikih nemške narodnosti lepe kali pognalo! :,: (Izpraznene službe.) Pri c. k. višji deželni sodniji za Štajersko, Koroško in Kranjsko je prazna služba SVOtOValskega tajnika s plačo letnih 1200 gld., cvcntuclno služba adjunkta sve-tovalskega tajnika s plačo letnih 1O00 gld.: prošnje naj sc oddajo do 18, febr. t. 1. predsedništvu višje deželne sodnije v Gradci. — Pri c. k. deželni sodniji v Gradci je razpisano mesto za namestnika državnega pravdnika s plačo 1000 gld.; prošnje se naj pOSTjejO do 20 februarja t. 1. višjemu deželnemu pravdniStvu v Gradci. — služba učitelja v Št. Gothardu pri Trojanah (248 gld.) in služba podučitelja v Moravčah (189 gld.); za obe službi se prosi do konca t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Kamniku. * (Ukradeu vol.) Iz Krope sc nam piše: „29. januarja je bil na Dobravi pri Kropi nekemu kmetu v«d iz hleva po noči ukraden in odpeljan. Ker je kmet še-lc po polnoči domu prišel, zapazi da vola ni. lzkliče sosede in gredo vola iskat. A ker je bila velika tema. niso tatu na sled prišli. Drugi dan so dobili ne daleč od hiše v gozdu vo-lovo kožo, in nekaj ostankov, ker so tatje meso vzeli , to pa popustili. To je vendar strahovito takemu revežu, kakor je ta kmet, živinče vzeti! Le preiuehka je"^sodnija s takimi lumpi ako jih zasači. Bolj ostro! iu ne hode sc o tolikih tatvinah slišalo, ako bo tatov strah." * (K ravnopravnosti.") V Cislajtaniji obstoji sedaj za izkuševanje učiteljev 18 nemških komisij iu samo 3 slovanske. * (Roparstvo in r a /. b o j u i š t v o u a M a-gjarskeni.) V S/.egedinskein okraji je v zadnjem času bil kraljevi komisar za varnost grof It a d a v začel energično postopati proti glasovitemu roparstvu v ogerskib pokrajinah. Sodnija je imela vsled tega soditi T'2'2 oseb zarati ropa. tatvine, p< nalijevanju bankovcev in razdiranja ž-lo/ui>ki!i naprav. T ožene i so 1000 tauib zločin«* v obstali. 870 je bilo samo roparjev obsojenih in 10'kateri zarad 30, celo f>< > zločinov, katere so storili v zadnjih 20 lotih brez kazni. Iz tega so vidi da „extra Iliingariam non est vita et si est vita, non est Na!" — Najlepša stvar pri tem roparstvu pa je, da najvišji krogi v Testi grofa Kadavu za-merjajo. da proti roparjem tako ostro postopa. Pravijo, da je muogo visokopostavljenih oseb in celo uradnikov zapletenih v pravde roparjev in hoteli so grofa Padava odstraniti. To je „kul-turen narod", katerega prvi zastopniki roparstvo podpirajo! Menda „sine latronibus non est vita!" * (Severno luč) so početkom onega tedna v mnogih krajih opazovali, tudi v Kimu iu Carigradu. Stacunarski pomočnik (Commis) tudi pri pošti izurjen (PostcNpeditor) želi preme-uiti svojo sedanjo službo do 25. sušca t. 1. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: L. S. v Novo ves pri ltakeku. (HI—2) Epilepticni krč (božjast) zdravi pismeno z zdravilom, ki je ž." već ko sto ljudmi pomagalo A. Wift. (60—90) Limlen-St ra ase 18. Berlin. Za stradajoče slovenske brate naKranjskem. v okrajih Postojna, Krško, Litija, Logatec, Novu-pOSto In Crr.oinelj. kjer vsled slabe letine in tore [Qga nboŽnejim prebivalcem lakota, prišli so nam ded zadnjega poziva v ..Slovenskem Narodu" sledeči darovi od slovenskih narodnjakov: Gospod Davorin Trstenjak , . , . 5 gld. „ dr. Doiuinkuš.......10 „ „ Fr. Rapoc........5 ., n flugon Tanšič.......6 ., „ dr. Srnec........6 „ tt prof. Pajk........3 n h dr. Ribič.........1 * „ dr. Radej........o „ „ prof. Robič........1 „ „ Jurčič..........1 n „ Miklošič.........1 ,. Janko Poljanec......1 n Neimenovan........ 1 Dr. Ipavie ........ o J. Fleek, stolni vikar .... 1 J. Orožen, ravnatelj semiuišča . 3 Neimenovan........ 2 M. Kola, korviknr..... 1 Dr. Modrinjak, zdravnik . . . 1 prof. Majeiger....... 1 Matija Modrinjak, korar ... 2 Skupaj . . *#* ijrimt z Kolesnim obročjem in ategi gevlhtit Noslteljna moči 15 20 26 i)0 40 ?>0 cent. Cena. gfd.1 16(1 iTo 700 -JiSraDu tloU. .finu t>• t* vtif/v t o! i tiO 70 80 100 CCT*. Cena, glđ, gl'd. Noslteljna moči 120 800 400 150 450 200 600 bi H i, 800 cent. Noslteljna moč Cena. gkl.T 800 050 760 UOO. I.. ItiiisTai it i v & Coinp.. fabrikanti MPalJe vse narte tiru&e vnoe l*t uteiji. 3^"" Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: ai—04) vag in utegov. Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10 Kil Pred *lc|»ur*ii oni »uiri! Med mnogimi naznanili Hpt-c i m> zh nre .-•> mar-ikter.i s milnim hrii|<(ttn napr.i v r < • im in iiirrljo edino na tO, ila bi prebivali i » prnvineijah v /.mike »i;. I »a n.ij tO vs.ik vnrnj'. ispiti uro, Ti' prodaju lir ne more zadoMi toirniiejje (ln.ll, .lu/.inv, ki kc |. r i nuni ko;, ijv rj, kakor so |ioljtil>i. ali viameni nazaj, ali pa zamenja.n. doka/, najttrole aelldnottl. I Ciulez novega veta | fo lzvrtdno regulirano are, ktero prodajam s pismenim /Lazom dveletno gur.ifiit : i n«' -te snto tako dober kup dajejo, da >»i tajili mnogo jaaiuui prllol-d 4 i in naj pripravi reč za vsnku niio korutnb In nopovreiUt^P* Za vse ure se garantira, kakor pri urarju. i ;.<'lo Sodna uni, r. lopo oklnCano plot£o In emaiUranim kaiaiotn . l ravsb tuba 2 einnilinom iniri-cliinufto ploS'o........ 1 tisto sorto z naredbo da bilo............ Vsaka 7. badUccm '.'() kr. ve■*. 1 ara, reliko oblike, lopo opravljena, H pojfcolanasto ploiCo . . nebi. 1 tali.) tirni olepšana, I oicato okiiu'aita. z nnrei'.bo, bije..... 1 nra * prefino malanim prodnim delom in prav potlačenim okvirom nli z finimi ivicartkiiiii slikarijami, ktera t>ije ......... V.f z.i salon \/. Ijioiii.i s steklenim pnvcztokuui iti » slalee:n. ;elo C-e '.na 1 nra na.iver-o "i'i'ir .............. t qra,tlooru kontttnizana, anslolka, z« pote, z budit^em tvetana, kteri gotovo ne pasti uputi, velja /, vlosallišent.......... 1»!d rcjrnUrane 4vleartke lopne are 1 dveletno garanetjo, prav Sedon foton z lepo veHJucO iz noveli zlata vretl. ........ . Prav kini" ta v^.ik talon 10 tlovoce dunajeke nret porpendikeUem, »rrejo 8 dni in no v kratOi So* dolgi omari zaprte, ena, ki ne bljje gld. 19, Ee bije Rld. gld. »riti. gld, gld. gld. »rM. B.B0, do K.liO. l."0 1.00 ".:0 ■i.:t» A11 i» I c s k c ure za žep. n 1 raflnrni kolesjem iz nlkeljna gredo natanko, garantira te /..i r. let. tla lmdo prav n.aiioij zant».;.jive nre, kar to jih je de lodoj naredilo. ile. 1 - i t Bll!ndor*kxonotnetov nra . gld. n..r'0 t .-. siti taka v ognji potlačena . gld. 10.60 i n ., š kristalnim steklom gld. io.wi i „ „ potlačena • • • gld« It.— l „ r, z il vojn i m plslčem, Bavonol...... jrlil. 19«M i ramo taka potlačena ■ • k'li!. i .10 ure, krasn.t napravljene, s kristalnim itakj..... ■ . . gM. i.'i.r.o Vsako, rstne n-f, '.'nli take. kteie cenejie, ko pri vsakoni drogoin. Dobro regnllrana tolnens nra s kom-jii-oin, ta v /.t p, j.o kteri *e labkn vsaka draga nra »na, vi-lja samo Ifi kr. '. nglelke umetne nre s posebno flnira modno Itpeljnnlm uligranovira kolesjem...... i remontoar brea kllnfia 1 „ nariinejia sorta . 1 r, z ilvojnokristulnini .steklom, tako da se kolesje vitli, ic je tUdI nra /npr.a . . i taka. s prodnim tldrom . • Ure za gospo, r.no in elegantne po......gld, tu niso Imenovane, te prodajajo gld. I gld. 1W0 gld. u.— gld. to. gld. ia (45—6 1 'nic verižice iz laliiii-zlata. najnovejšega krasnega fotona, .e ne ►•i»je v nt.l enem iia.'intl za verliieuini i/, pravega zlita, ker so po t'.isonn prt ku'.ilji ponarejene in zlato barvo vedno obi.rže. 1 kratka po To, N kr., gld. 1 BO in gld. 1.'". 1 . preti nu izpeljana gl. 1.50. 8, *..r0 In 8. 1 dolga VOrUUoa za okolo vratu. i enećaiiuka. gld, 1.8» In if 1.1. ■•. 1 ravno laka, preftne izpeljave po gl. L'.'.o, 3.fi(). i prav irel m.i. i Hotna verlilca, v ognji po- tlačena gld. :'•..'><>, 4. 1 prava, i letna verižica, dolga, za okoli vratu, po gld. c.'o. •.'1 i!..:jt.i i najlepšo nate no i". M kr., gld. 1, LfiO. — Medalji.ni la IBlotnoga trebrn po gld. 850. gld. :t. -- 1 zve/.ck nrtiili navetkov s ti različnimi dragotlnumi, velja le c>o kr. rl's» Me lamo tu t»iliit<» «I«»I>S v iioi«'in \etiUeut kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26 navštrie ICarolovega gledišča. — m. w m -c • -D i/7 F* Em 2?fi it *6 h« a tija BI ,'r-^ - w o< U E3..S. ,9 —C g ki Ci S _ H i 7. W — - > E -S H ^ r- -M "= 00 ■ S ■- A jz. -f. ■9 .2. w M ri 't. — — ■ r-i > 0 - £ ^ •—. ■_ >: .. ; = ~ cn._ t- = - ^ - •« j, 55 '- '2 .5 7- « z--F » Sl .= o I £l .S - - - ^ = - "S 2 if. = « ~ > rt 1 f> « . •T u o, • -2 c« Dobro- m blago- (lojne so se samo pravi Hoif-ovi sladovi fabrikati po tisoeinah zdravniških sprieeval vedno ska/ovali. Gospođa dvoi-iena založnika JAN. HOFF-a centralna zaloga na l>niaajL KiirntnerrliiS II. Sfauldorf, -. ileoerabra 1871, Prosim, da ml poiljete 21 Btekleriio sladoizledn^ga Btlravilnogn piva, ktero kot okrepdsvalo v rekonvaleacenolji enega mojih bolnikov „niijinipotrebujem, za povzetek. Kuri I4«i|»r. prakt. zdravnik. Kurtv, L1. oktobra 'ST!. Žo v Škrat sam Vašo sladove preparata /. izvrstnim uspehom rabil in prosim sedaj, da mi za enega mojih bolnikov '-' funta sladove zdravilno 5okolade poi^ete. j. Siiiticr, prnkt. iu s.nlniški zdravnik. Na ki, 11. novembra 1871,. Ker sem z Vašo slndovo čokolado za otroku naj ugod-niše usj»eho dosegel, prosim /.t>pt't za Q ikatelj. \ (»:■■!. prakt. zdravnik. N y i r - B a k t a . io. oktobra 1*71. Vaše slatloizločno zdravilno pivo, Vas • sladove fiokolade in bonboni so Imeli prva pri kataralicnih stanjih zračnih cevi, zadnja pri ilia-rejabi posebno pri otrocih Izvrsten učinek. (Nnročilo itd.) Itraiiii. /.upanijski zdravnik. Str.asa.burg (na Koroškem), 18. novembra is7i. PoŠlJito poti adreso Sest, ko-ipodu Aut. Bhrlich. mestni župnik iti duhovni svotovaloo, tukaj. sladoizlaSnega zdravilnega piva, detto čokolade in pisnih Bladovih bonbonov. 'Boiiiiia lauiiiiiitMier. prakt. zdravnik. V B.jithf.i*'*** pravo tarna pri gospodu Martinu Golobu. 1' fintvi Art. Oeperis. (11—2' lzilatelj in odgovorni uredrlk Martin Jelovšek. Tiskar : b\ B k a /. a iu drugi.