POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LET
ŠTEVILKA 45, 28. NOVEMBER 2003, CENA 269,00 SIT
osrednja knjižnica
rtuze.iški trq i a
CELJE
JOŽEF MUHOVIČ
Vesel sem zaradi dejstva, da se mozirski ex-tempore vsa leta uspešno razvija
*
ISSN 0351-8140
ŠTEFKA GOLTNIK
Kmet kot lastnik delovnega sredstva ali procesa mora povrniti nastalo škodo, četudi zanjo ni neposredno kriv
torincčev
Pekarna Primčev f^nečfj. tnCiii MM
MIKLAVŽEVI PIŠKOTI
PARKELNI	||||j
TIČKE	I Ml
PLETENICE	J frct
POLNOVREDNE POTICE 5 VRST DOMAČEGA KRUHA IZ KRUŠNE PEČI V DECEMBRU BOŽIČNO NOVOLETNI PIŠKOTI
KS»T.
ZAUPAJTE NAM Šl VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 03 «98 1600, GSM: 041 «OS 223
j


MIKLAVŽEVI IN BOŽIČNI NAKUPI V VSEH POSLOVALNICAH Z ŽIVILI	r Jv
od 27.11. do 31.12.2
Čokolada Milka: celimi lešniki, 3I
449,00 SIT
I Kraški pršut, 1 kg
2.199,00 SIT
Majoneza Hellmann's, 630 g
539,00	SIT
Zamrznjena zelenjava za fra. solato, 450 g
143,00 SIT
Mešani medenjaki
474,00 SIT
Bonboniera Fontana, 194 g
599,00 SIT
PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NASI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO
PRODAMO GRADBENI PARCELI
□	LOKACIJA: naselje TIČJEK GORNJI GRAD
□	VELIKOST: 789 m2 in 858 m2
□	CENA: 5.107.356 SIT in 6.050.714 SIT
□	DODATNI OPIS: lepa sončna leaa ob asflatni cesti, komunalno urejeno stavbno zemljišče, s prostorskim planom namenjeno za stanovanjsko pozidavo, za stanovanjsko hišo in poslovno stanovanjski objekt.
...m se veliko ostalih dobrot
lepše Kompot mešano sadje praznične Your Choice, 825 g
dni*
ZAČENJA SE SMUČARSKA SEZONA. POMISLITE NA ZAŠČITO VAŠIH OČh
Surovo maslo, 250 g
293,00 SIT
Napolitanke oblite s čokolado, 1 kg
874,00 SIT
Margarina Petra, lonček, 500 g
195,00 SIT
Jetrna pašteta Leo, 100 g
189,00 SIT
Sir Jošt, mini, 1*9
990,00 SIT
TRGOVINA KUH GENIER
OPTIKA
E2AS?ß|jjA Effi3MMM3B3IE&oß>o ®fe SbaeKTfi floG2®SnH£f@
GqHoO©0©^}000q
Marija Križnik s.p. OKONINA 11,
Ljubno ob Savinji
Tei, it,! 58-41-441 PE Mozirje, Na trgu 28,
Tel, it.: 18.8i.ass
DRAGI (MIKLAVŽ!
V KRI M CENTRU so ti kot vsako leto tudi letos že pripravili lepa darila: kape, šale, rokavice, termoflis nogavice, pižame, pulije, polpuljj e, žametne elastične hlače, športne ali elegantne za otroke, ženske in moške, trenerke, mikice, hlače...
V zajtrkovalnici ML1<K£<EüC
se lahko v hladnih zimskih jutrih pogrejete ob štedilniku na drva. Privoščite si jutranjo kavico s svežimi dobrotami iz pekarne.
1%^ __________________________________
Prodajalka Primčev	mlin
Ponovno v prodaji ajdova moka z vsemi analizami.
Na zalogi: - pšenična krmila in otrobi
-	ješprenj, prosena kaša
-	pšenični in koruzni zdrob
-	vse vrste moke
-	kosmiči in semena za celozrnat kruh

Delovni čas prodajalne in turizma: pon. - pet. 7.00 -18.00, sobota 7.00 -12.00 Tel. 839-19-22, faks 839-19-23 in GSM 041-354-556
Aktualno:
Epidemija AIDS-a lahko izbruhne v hipu ... 4
Območna gospodarska zbornica:
Urejeno delovno okolje je sestavni del obvladovanja kakovosti.
Menina planina:
S poravnavo do sožitja..
Društvo za osteoporozo
Rak dojk najpogostejše rakasto obolenje žensk....
Rdeči križ Mozirje
Priznanja najbolj zaslužnim krvodajalcem.
TV zasvojila otroke in odrasle
Otroci najranljivejši gledalci.......16
Luče ob Savinji:
Mladoletnik ustrahuje celo vas
Na naslovnici: Utrinek z otvoritve razstave
9.	ex-tempora Mozirski gaj 2003
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 45,28. november 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. \lzključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.________________________________________________________________________________________________________________^

Nasilje v takšnih in drugačnih oblikah prodira v vse pore slovenske družbe -tudi na podeželju, kjer ga jev primerjavi z mestnimi središči sicer še bistveno manj, a zadnji primeri s svojo nezaslišano krutostjo vendarle dokazujejo, da bo osebna varnost človeka v prihodnje vedno bolj negotova. Verjetno ste tudi vi slišali za dogodek, ki se je pred dnevi zgodil v Mariji Reki nad Preboldom, ko sta dva mlada moška zažgala 37-letno žensko (po neuradnih podatkih naj bi bila doma iz Mozirja), kije po parih dneh v bolnišnici umrla. Grozno, kajne?
Ob tem se človek vpraša, od kod pravzaprav ljudem tolikšna mera nasilnosti? Ni treba dolgo razmišljati, pa zelo kmalu pridemo do spoznanja, da ima še posebej škodljiv vpliv televizija oziroma filmi, ki se tako rekoč neprestano vrtijo na različnih programih. In kar je še najbolj zaskrbljujoče, današnja vse bolj hitro živeča družba je poskrbela, da so temu škodljivemu vplivu izpostavljeni ne samo odrasli ampak tudi otroci.
seveda nimamo nadzora, katere vsebine na tak način pridejo do otrok in tipičen primer škodljivih posledic takšnega početja se je pred nedavnim zgodil na Ljubnem ob Savinji. Navdihnjeni z zgodbo iz TV nadaljevanke so si otroci izmislili neznanca, kijih ustrahuje in jim streže po življenju. Da bi bila zgodba še bolj pristna, so namesto njega celo napisali grozilna pisma... Vam daje to kaj misliti?
Ko spremljam produkcijo ameriških filmov, ki skoraj v celoti obvladuje svetovno kinematografijo, se zgrozim ob misli, koliko nasilja, koliko krutosti, koliko družbeno nesprejemljivega vedenja prinašajo te zgodbe. Nekateri filmi so posneti izključno zaradi prikazovanja nasilja v najrazličnejših variantah, ne pa zaradi zgodbe same. In vse to, zavestno ali podzavestno, vsakodnevno konzumiramo - nekateri v večjih, drugi v manjših količinah. Nekje se to seveda mora poznati, slej ali prej.
Danes imam rojstni dan. Svoje razmišljanje, ki ga delim z vami, zaključujem z vprašanjem: kako upočasniti ta svet? Kako v tej družbi znova najti trenutke tišine, nežne pozornosti, toplega medosebnega stika, prijaznega nasmeha... Predvsem to si želim kot darilo za rojstni dan.
Ko starši nimamo časa za otroke, jih zelo enostavno zaposlimo z gledanjem televizije. Pri tem

eJ.
,
©
jsoMS.WTna.ÄMo
Mogoče...
PRVI DECEMBER - SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDS-U
Epidemija lahko izbruhne v hipu
Vsak dan se v svetu z virusom HIV na novo okuži okoli 16 tisoč ljudi, od začetka epidemije jih je za AIDS-om umrlo že 12 milijonov, a bolezen se kljub dobremu poznavanju možnosti prenosa virusa izjemno hitro širi. Slovenija je zaenkrat še nekakšna »oaza miru«, kar se tiče širjenja okužb, a epidemija lahko izbruhne v hipu.
Vodilni strokovnjaki za AIDS opozarjajo na alarmantno dejstvo, daje bilo v lanskem letu v Evropi skoraj 300 tisoč novih okužb z virusom HIV, za Slovenijo, kjer je epidemija AIDS-a sicer še v zgodnji fazi, pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se je, po podatkih Inštituta Republike Slovenije za varovanje zdravja, v letu 2002 na novo okužilo kar 21 ljudi.
V Sloveniji po uradnih podatkih živi še 137 okuženih z virusom HIV, od tega je 30 ljudi že obolelih za AIDS-om. Strokovnjaki predvidevajo, daje pri nas zagotovo okuženih več sto oseb,'a dejansko število je nemogoče odkriti, saj so na voljo le podatki o tistih okuženih osebah, ki so se za virusom HIVtudi testirale. Vobdo-bju od lanskega oktobra do konca septembra 2003je po razpoložljivih podatkih novih okužb HIV 14, od tega dve na Celjskem, medtem ko je za AIDS-om v istem obdobju umrlo pet oseb, od tega ena na Celjskem.
Tatiana Golob
AIDS je zagotovo huda bolezen, ki nemalokrat postavi na veliko preizkušnjo ne le samega bolnika, ampak tudi njegovo družino, prijatelje, sodelavce. Pravzaprav vse ljudi, ki so z bolnikom v takšnem ali drugačnem stiku. Kazati se začne, koliko tolerance smo sposobni pokazati do ljudi, ki bi nas lahko ogrozili. Četudi ne po svoji krivdi ali volji.
Kljub temu, da so vsakemu osnovnošolcu (ali bi vsaj morala biti) poznana dejstva, da se virus HIV ne prenaša z vsakodnevnimi stiki na delu ali v šoli, s stiski rok, dotikom ali poljubljanjem, ne prenaša se s hrano, prt souporabi kozarcev, s kašljanjem ali na straniščih, ravno tako pa ga ne prenašajo insekti, je v ljudeh globoko zakoreninjen strah pred smrtnon-osno okužbo, ki se navzven kaže v izoliranju obolelih iz družbe.
S TV signalom se okužbe zaenkrat še ne prenašajo. A kako bi se odzvati, če bi izvedeli, da je vaš frizer okužen z virusom HIV? Bi se še strigli pri njem ? In ali so vam v podjetju dolžni povedati, daje vaš sodelavec prenašalec te neozdravljive bolezni, ali pa ima
okuženi pravico do varovanja s vo-jih osebnih podatkov? Kaj pa naši otroci, bi jim dovolili biti v razredu z okuženim sošolcem?
Priznam, da odgovorov na ta vprašanja, ali vsaj večino njih, tudi spodaj podpisana nimam. A to je normalno, človek le stežka ve, kako bi v neki situaciji ukrepal, dokler ni v to situacijo tudi dejansko vržen. Takrat se je treba odločiti.
A nekaj lahko naredimo že prej: lahko razmišljamo, se poskušamo vživeti v bolnikovo stanje, poskušamo čutiti njegovo bolečino ob zavrženosti iz družbe. In mogoče, prav mogoče, se bomo takrat, ob stiku z bolnim, odzvali tako, da bomo nase celo ponosni.
Tatiana Golob
Naša anketa
»Sam na fuzbal me pust...«
Nogomet. Šport, ki veijetno zahteva največ živcev, pred televizijske sprejemnike prikuje največ gledalcev in sproža najbolj vroče diskusije. V tokratni anketi nas jezanimalo, zakaj ljudje takossrcem spremljajo dogajanje na travnatem igrišču oziroma kako redno to počnejo. Seveda pa se nismo mogli izognili komentaijem o »usodni« tekmi z našimi južnimi sosedi...
Peter Budna, Ljubno ob Savinji
Seveda sem gledal tekmo in navijal za naše. Ljudje smo tako navezani na nogomet verjetno zato, ker je to svetovni šport številka ena, ne zdi pa se mi, da bi bile za to krive nacionalne strasti. Tuje v ospredju predvsem šport. V lokalnem nogometu je prav tako prihodnost, potrebuje pa še nekaj časa.
Anica Zupančič, Ljubno ob Savinji
Tekmo sem gledala čisto s športnega vidika, brez kakšne čustvene povezave ali česa podobnega. Čutila seje premoč Hrvatov. Sama te tekme gledam z vidika, da zmaga tisti, kije močnejši, ima več znanja in tudi malce več sreče. Razvoj nogometa pri nas je opazen tudi na lokalni ravni. Na Ljubnem se lepo razvija, cenim pa tudi ekipe, kot je Šmartno ob Paki... Nogomet ima vsekakor prihodnost.
Jernej TUrk, Ljubno ob Savinji
Te tekme nisem gledal, seje pa veliko govorilo o tem. Prav je, da so Slovenci prišli na realna tla, čeprav se je tokrat šport vse preveč prepletal s politiko.
Danijel Tostovršnik, Ljubno ob Savinji
Naši so se borili, kolikor
seje pač dalo. Drugače pa nisem ravno navdušen nogometni navijač. Imajo pa pri takšnih tekmah vlogo tudi čustva, ne zgolj šport. Pa tudi politika je včasih preveč prisotna pri tem. Nogometna regionalni ravni napreduje, se premika.
Andrej Jakop, Ljubno ob Savinji
Naši niso najboljše igrali, lahko bi se bolj potrudili. Taka euforija, kotje bila, je bila verjetno tudi zato, ker smo igrali ravno s Hrvaško. Nogomet pri nas tudi napreduje, na Ljubnem imamo svoj klub.
*** -
Jože Lakner, Ljubno ob Savinji
Tekme nisem gledal, slišal sem pa mnogo komentarjev. Ljudje pretiravajo, kar se tiče vsega tega skupaj. Čepravje tokrat svoj delež imelo tudi to, da smo igrali s Hrvaško. Sam bi čisto drugače spremljal tekme, če bi bili v njih udeleženi Ljubenci, saj so bili včasih izvrstni nogometaši.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
: _ m.

OBČINA MOZIRJE
Bogata jesen za investicije
Gradnja večstanovanjskega objekta na Brdcah je v polnem teku. Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je ob odkritju spominske plošče ob občinskem prazniku obljubil, da bo ob letu osorej na istem mestu novim stanovalcem podelil ključe njihovih novih stanovanj.
Zanimanje za slednja je veliko, saj je na naslov občinske uprave že prišlo več prošenj, kljub temu, da razpisa še ni bilo. Slednji bo razpisan naslednjo pomlad, v njem pa bodo določeni tudi kriteriji, po katerih se bodo zainteresirani prijavljali, komisija pa bo nato med njimi tudi izbrala. Zanimanje pa ne vlada zgolj po neprofitnih in socialnih stanovanjih, ampak tudi po stanovanjih za odkup.
Gradnja tega objekta trenutno ni edina investicija vteku. Nadaljuje se tudi gradnja kanalizacijskega sistema, tako na Rečici ob Savinji, kakor
tudi v Mozirju. Iz dneva v dan dobiva novo podobo tudi parkirišče pred Mozirskim gajem. Investicija je vredna okoli 15 milijonov tolarjev, z njo pa bodo društvo EHD Gaj Mozirje in celoten kraj pridobili večnamenski prostor. Služil bo za parkiranje osebnih avtomobilov ob raznih prireditvah v gaju, prav tako se bodo
na njem odvijale nekatere izmed njih.
V tem času sta v polnem teku tudi izgradnji vodovoda na Gneču in ob Mozirnici. Na Gneču naj bi z novo vodno oskrbo pridobili manjkajoče količine vode, povezali pa bodo Letošč z njihovim sedanjim oskrbovalnim sistemom. Zaradi novega vodovoda bo čista voda pritekla tudi v več šmarških gospodinjstev, zato ta investicija poteka skupno s sosednjo občino Šmartno ob Paki.
Vodovod in z njim primerna voda ob Mozirnici pa bo razveselil ^gospodinjstev.
Gradbena dela na vzpostavitvi komunalne infrastrukture v Podrožniku sovzaključnifazi.Stem bodo zagotovljeni pogoji za začetek gradnje trgovskega centra. Investitor, podjetje Tuš, je že v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki naj bi bilo izdano še letos.
Benjamin Kanjir
Gradnja večstanovanjskega objekta na Brdcah je v polnem teku
(foto: Benjamin Kanjir)
LOKE PRI MOZIRJU
Odprt hotel Benda
V torek so v Lokah pri Mozirju po nekajmesečnem zamiku odprli hotel Benda. Omenjeni turistični objekt z 42 sobami in 87 ležišči predstavlja veliko pridobitev ne samo za Mozirje ampak za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Restavracijski del hotela ima v upravljanju znani gostinec Mirko Laznik, ki je do sredine letošnjega leta posloval v hotelu na Ven-išah pri Nazarjah, namestitvene kapacitete pa bo upravljalo kar družinsko podjetje lastnika hotela Marjana Bende. Več o otvoritveni slovesnosti v prihodnji številki SN.
KF
OBČINSKI SVEtTuČE
Določen datum občinskega praznika
V Lučah bodo svoj občinski praznik praznovali 10. avgusta, na god farnega zavetnika sv. Lovrenca. Tako je stojnim glasovanjem odločila večina prisotnih svetnikov, saj je predlog, da bi praznovali na rojstni dan skladatelja Blaža Arniča (31.1.) dobil podporo samo dveh svetnikov, medtem koje predlog vezan na slovesen sprejem Slovenskega planinskega društva (16.8.) ostal brez podpore. V Lučah je praznovanje godu farnega zavetnika povezano s tradicionalno turistično prireditvijo Lučki dan, ki je po letih stagnacije v ponovnem porastu.
Savinjčan
VLOGE ZA POVRAČILO ŠKODE V KMETIJSTVU DO KONCA JANUARJA 2004
Kmetje se bodo napisali
S pravilnikom o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je kmetijski minister Franci But določil pravilnik, na podlagi katerega bodo kmetje, ki so upravičeni do uveljavitve odškodninskega zahtevka, lahko tega uveljavljali za vsako posamezno kmetijsko rastlino posebej, ki jo pridelujejo na enoti rabe.
Upravičenec lahko vloži vlogo na naslov občinske komisije za zbiranje vlog, na območju občine, v kateri ima nosilec kmetijskega gospodarstva kmetijska zemljišča. V primeru, da ima kmetijska zemljišča v več občinah, mora oddati vlogo na vsako izmed občinskih komisij teh občin.
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v skladu s programom odprave posledic suše v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003 up-
ravičenci do akontacij za odpravo posledic suše vtem letu, morajo vlogo do 31. januarja 2004 dopolniti s podatkom o končni poško-dovanosti kmetijske rastline. V primeru, da ima upravičenec kmetijske rastline zavarovane proti škodi v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, mora priložiti še dokazilo o izplačilu zavarovalnine za poškodovane kmetijske pridelke.
Savinjčan
JAVNI SKLAD RS ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
Razpis za odobritev kreditov malim in srednje velikim podjetjem
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 111 -112/2003je bil objavljen javni razpis za odobritev ugodnejših kreditov malim in srednje velikim podjetjem. Predmet razpisa so ugodnejši krediti malim in srednje velikim podjetjem, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva v sodelovanju z Abanko Vipa d.d., Banko Domžale d.d., Koroško banko d.d., Raiffeisen Krekovo Banko d.d., Novo kreditno banko Maribor d.d., Novo Ljubljansko banko d.d., SKB banko d.d. in Banko Zasavje d.d.
Skupna višina razpisanih kreditovje 600 milijonov tolarjev. Celoten znesek kreditiranja je namenjen za načrtovane dolgoročne kredite oziroma najete kredite od 5. junija 2003 dalje. Na razpis se lahko prijavijo vsa podjetja (gospodarske družbe, podjetniki posamezniki), ki spadajo med mala (do 50 zaposlenih) ali srednje velika podjetja (do 125 zaposlenih) s sedežem v Republiki Sloveniji.
Rok za oddajo prijave je do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 31. decembra 2003. Podrobnosti razpisa so objavljene na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo.
KF
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Urejeno delovno okolje je sestavni del obvladovanja kakovosti
Družinsko podjetje Heri iz Dobletine se lahko pohvali z racionalno urejenostjo delovnih prostorov in zunanjo ureditvijo
Iztok Podkrižnik visoka priznanja za urejeno okolje prejema že vrsto zadnjih let
V tej kategoriji je bilo podeljeno še eno priznanje za prvo mesto, in sicer Inštitutu za ekološke raziskave ERICo iz Velenja za izjemno urejenost delovnih prostorov ter za velik posluh za zunanjo ureditev v manj privlačnem industrijskem kompleksu Starega jaška Premogovnika Velenje.
Priznanje za 3. mesto v kategoriji velikih podjetij so podelili podjetju Elkroj d.d. iz Nazarij za skrb in posluh za urejeno delovno okolje, kije eno od pomembnejših orodij za ohranjanje konkurenčnosti. V pretežno ženskem kolektivu imajo veliko posluha za drobne detajle in v sicer »težki panogi« z malo sredstvi ustvarjajo toplo in
va za proizvodnjo unikatnih proizvodov najvišje kakovosti z veliko znanja in veliko mero natančnosti. Poleg najboljšega kadra in najsodobnejše tehnologije se omenjeno podjetje ponaša s certifikatoma ISO 9000 in ISO 14000ter certifikatom s področja kakovosti za avtomobilsko industrijo EAQF.
Po slovesni podelitvi z glasbenim programom so organizatorji povabili nagrajence in ostale predstavnike podjetij iz savinjsko-šaleške regije na »koktejl direktorjev«, s katerim so sklenili prijetno srečanje na Velenjskem gradu.
Besedilo in foto: Jože Miklavc
ustvarjajo prijetno, zdravo in ekološko pozitivno podobo ter izpolnjujejo kriterije Turistične zveze Slovenije v tradicionalni akciji Moja dežela lepa, čista in gostoljubna ter pravila posebne komisije območne gospodarske zbornice.
Pohvaloje prejelo podjetje Lesarstvo Hudovernik iz Velenja za urejeno delovno okolje, ki se tesno prepleta z njihovo trgovinsko dejavnostjo, posebno priznanje pa je prejel Šolski center Velenje za urejenost in prizadevanja, da si mladi bodoči sodelavci v gospodarstvu skozi vzgojni proces ustvarijo pozitiven odnos do urejenega delovnega okolja.
Priznanja (tri druga mesta) v kategoriji malih in srednjih podjetij so podelili Kovinski industriji KLS z Ljubnega ob Savinji za zavest in vlaganja v urejenost kot sestavni del politike kakovosti in ravnanja zokoljem, podjetju Fori iz Velenja za sistematična prizadevanja, daje v hitri rasti podjetja skrb za urejeno delovno okolje sestavni del obvladovanja kakovosti, predvsem pa način za povečevanje produktivnosti in konkurenčnosti, ter podjetju Heri iz Nazarij za racionalno urejenost delovnih prostorov in zunanjo ureditev.
Priznanje za prvo mesto je prejel samostojni podjetnik Iztok Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji z utemeljitvijo, da se delo direktorja, njegove družine in vseh zaposlenih zrcali v zunanji in notranji urejenosti podjetja ter delovnega procesa v celoti. Z odlično organiziranostjo, kakovostjo in »puškarsko« natančnostjo Podkrižnik prodira na svetovne trge. Urejenost
V imenu pretežno ženskega kolektiva Elkroja je priznanje za 3. mesto sprejela Marija Franko, vodja proizvodnje
preverja tudi preko standardov ISO 9001, tovrstna priznanja pa prejema že vrsto let.
prijetno vzdušje.
Drugo mesto v kategoriji velikih podjetij so si tokrat prislužili BSH Hišni aparati iz Nazarij za viden prispevek vsakega posameznika in vodstvenih delavcev k urejenosti poslovanja in delovnega okolja, kar se vidno odraža tudi v kazalcih kakovosti in poslovanja nasploh. Vrednota vseh zaposlenih je urejenost procesov in delovnega okolja ter široko razvejana inovativnost.
Drugo mesto je pripadlo tudi Premogovniku Velenje za zunanjo urejenost podjetja. Komisija ni ocenjevala urejenosti pod zemljo, saj jo ocenjujejo drugi, ampak ocenila odnos do urejenega okolja na zunanjih objektih in na velikem delu zelenih površin.
Prvo mesto je tokrat doseglo podjetje Gorenje Orodjarna iz Velenja za urejenost delovnega okolja, kije osno-
V četrtek, 20. novembra, so na Velenjskem gradu kot zaključek številnih dogodkov v sklopu 6. srečanja gospodarstva v savin-jsko-šaleški regiji podelili območna priznanja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za urejeno delovno okolje. Desetim podjetjem in eni instituciji sta priznanja za leto 2003 podelili generalna sekretarka GZS Arlana Grobelnik in direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek.
BSH Hišni aparati so dobili priznanje za 2. mesto, v imenu kolektiva ga je sprejela Irena Pečnik, vodja nabave
Priznanja in pohvale so prejela podjetja in ustanova, ki si ob svojem proizvodnem, storitvenem oziroma učnem procesu že več let prizadevajo, da v svojem ožjem in širšem okolju
mmammmmumumam
Gospodarstvo.
MENINA PLANINA POSTAJA ZARADI NEREŠENE DENACIONALIZACIJE PLEN SAMOZVANIH LASTNIKOV IN UPRAVUAVCEV
S poravnavo do sožitja
Zakon o denacionalizaciji naj bi v svoji izvirni vsebini popravil krivice, ki jih je povzročil komunistični režim, to pomeni, da se, kjer je mogoče, odvzeto premoženje vrne v naravi oziroma v obveznicah Slovenske odškodninske družbe. Šolski primer nasprotujočih interesov je brez dvoma Menina planina, kjer je denacionalizacijska upravičenka ljubljanska nadškofija, ki se s tamkajšnjimi pašnimi skupnostmi nikakor ne uspe dogovoriti o lastninskih oziroma zakupnih pravicah.
Pašne skupnosti Gospodna -Globače, Travnik, Ravni in Kašna planina se namreč sklicujejo na zakone kraljeve Jugoslavije in dogovore, ki so bili z ljubljansko škofijo sklenjeni pred drugo svetovno vojno in na podlagi katerih bi bilo potrebno 632 hektarov pašnikov samo še vpisati v zemljiško knjigo. Vpis na podlagi tehničnega elaborata, s katerim je bilo na podlagi terenskih odmer določeno, katere parcele se dodelijo pašnim skupnostim v last, je preprečila druga svetovna vojna, kar naj bi pomenilo, daje upravičenka do meninskih površin ljubljanska nadškofija. Pri tem se seveda odpira vprašanje, kako je mogoče, da pašne skupnosti sodelujejo v celotni zadevi kot stranke v postopku.
»Zato,« pravi Rezika Plaznik, vodja oddelka za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti Upravne Enote Mozirje, »kerje država sprejela Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki predvideva vrnitev njihovega premoženja. Navedene pašne skupnosti so podale zahtevek za vrnitev
istih površin kot ljubljanska škofija. Upravna enota je zahtevek pašnih skupnosti zavrnila, kar je bilo potrjeno v pritožbenem postopku. Kasneje pa so predložile nekaj novih dokazov in zahtevale obnovo postopka, kar je upravna enota dovolila. S
ljubljanske nadškofije in kmetov ne bodo dosegli kompromisne poravnave, kar pomeni popuščanje obeh. V primeru ljubljanske nadškofije je mozirska upravna enota v preteklih letih izdala osem delnih odločb, s katerimi je bilo odločeno o vrnitvi
Zdi se, da je zgodba godna za nadaljnjih deset let pravdanja in dokazovanja, v kolikor predstavniki ljubljanske nadškofije in kmetov ne bodo dosegli kompromisne poravnave, kar pomeni popuščanje obeh.
tem pa se ni strinjala cerkvena stran in zadeva v zvezi z dovolitvijo obnove postopka je trenutno na upravnem sodišču. V tej zgodbi je bistveno vprašanje, ali je bila agrarna reforma v Kraljevini Jugoslaviji zaključena, ne glede s kakšnimi pomankljivostmije bila izpeljana in zato dilema, ali je ljubljansko nadškofijo vtem delu zahtevka šteti za denacionalizacijsko upravičenko."
Zdi se torej, daje zgodba godna za nadaljnjih deset let pravdanja in dokazovanja, v kolikor predstavniki
GORENJE VELENJE
Nadaljevanje uspešne rasti
Gorenje Velenje je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo 92,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za dobre tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Doseženi prihodki predstavljajo 71 odstotkov letošnjih načrtovanih prihodkov. Čisti dobiček v de-vetmesečju je Gorenje povečalo za 3,5 odstotka.
Skupina Gorenje je v obdobju od Kljub temu naj bi letošnji gospodar-
januarja do vključno septembra ustvarila 141,2 milijarde tolarjev konsolidiranih čistih prihodkov od prodaje, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in 74 odstotkov za leto 2003 načrtovanih čistih prihodkov. Čisti dobiček skupine Gorenje se je v tem obdobju povečal za 9,3 odstotka na 3,6 milijarde tolarjev.
Uprava Gorenja meni, da so razmere na vseh pomembnih trgih zaradi recesije še vedno neugodne.
ski načrt dosegli po vseh ključnih kriterijih. Skupina Gorenje vteh dneh zaključuje pripravo gospodarskega načrta za leto 2004, v katerem načrtuje utrditev in povečanje tržnih deležev tudi po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Uprava družbe načrtuje, da bo Gorenje kljub neugodnih gospodarskim razmeram tudi prihodnje leto nadaljevalo z uspešno rastjo in razvojem skladno z začrtano strategijo.
KF
8203 hektarjev nepremičnin. Od tega je pet odločb pravnomočnih. Sicer pa UE Mozirje ne odstopa bistveno od slovenskega povprečja. Od 226 vloženih zahtevkov je šest zadev še odprtih, s pritožbami in spisi, p katerih odločajo na drugi stopnji, pa še enajst.
»Kar zadeva primer pašnih skupnosti in ljubljanske nadškofije gre za pravno precej kompleksno in komplicirano vprašanje. Podvakratsmo se sestali s predstavniki kmetov in nadškofije. Iz teh razgovorov je možno ugotoviti, da sta obe strani pripravljeni na poravnavo. To pomeni, da sledimo načelu, ki ima podlago v zakonu o upravnem postopku, da si upravna enota prizadeva, da
se v zadevah, kjer imajo stranke nasprotne interese doseže poravnava,« razlaga načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik. Obe strani bosta v naslednjih dneh ponovno povabljeni za pogajalsko mizo, vendarje izid težko napovedati, saj je znano, da obe strani precej trmasto vztrajata na svojih stališčih. Pašne skupnosti se sklicujejo na dogovore, ki so ostali brez vpisa v zemljiško knjigo, cerkvena stran pa kmetom ponuja brezplačen zakup pašnikov.
»Dejstvoje, da se postavlja cel kup vprašanj: alije bila agrarna reforma zaključena, ali je v zemljiški knjigi manjkalo samo še zaključno dejanje prenosa lastninske pravice. Tu so mnenja deljena,« pravi Poličnik, prepričan, da se brez poravnave, ki pomeni popuščanje obeh strani, obeta dolga pot pravde, ki potegne za sabo številne komplicirane postopke. Vsekakor je skrajni čas, da cerkveni in kmečki pogajalci dosežejo skorajšnji dogovor, kar bi pomenilo sklenitev (pre)dolge štorije, v kateri imajo korist samo tisti, ki na Menini planini ribarijo v kalnem in uveljavljajo interese, ki imajo s spoštovanjem pravnega in lastniškega reda bolj malo opraviti.
Savinjčan
ROTARY CLUB CELJE
Rotarijri razdelili največ pomoči doslej
Rotary club Celje (RCC) je na svojem nedavnem 6. dobrodelnem plesu v celjskem Narodnem domu v dobrodelne namene razdelil 2,87 milijona tolarjev, v času med lanskim novembrskim in letošnjim plesom pa še 1,5 milijona tolarjev. S tem so letos, v sedmem letu svojega obstoja, celjski rotarijci v dobrodelne namene razdelili največ pomoči doslej.
Na zadnjem piesu so svojim var-	bivalne enote Centra Sonček v Što-
rah.
Kakor pravi Aleksa Gajšek Krajnc, predsednica RCC, rotarijci tudi letos niso pozabili na mlade in nadarjene študente. Tako so 720 tisoč tolarjev namenili za dve enoletni pomoči po 360 tisoč tolarjev, ki ju bodo izplačevali v mesečnih obrokih po 30 tisoč tolarjev.
KF
ovancem, članom Društva za cerebralno paralizo Slovenije-Centru Sonček Celje, podarili 2,15 milijona tolarjev, pri čemer so rotarijci za Sonček sami zbrali 1,5 milijona tolarjev, 650 tisoč tolarjev pa je Rotary Clubu Celje za center Sonček daroval dobrotnik iz Argentine, Celjan Bogdan Šalej. Darilo je namenjeno dodatni ureditvi

Pavel Orešnik (foto: B. Kanjir)
Pavel Orešnik je povsem običajen petindvajsetletnik, ki pa se od vrstnikov loči po tem, da je že dokončal študij prava. In to v Würzburgu, na severozahodu Bavarske, ki je od Ljubnega, njegovega doma, oddaljen okoli 700 kilometrov.
Rojen sem 6. julija 1978. Osnovno šolo sem obiskoval na Ljubnem, nato pa sem odšel v Ljubljano na škofijsko gimnazijo. Še pred koncem dijaškega šolanja je prišla velika priložnost. Društvo Unitas iz Würzburga je naši šoli ponudilo, da finančno podpre enega dijaka pri nadaljnjem šolanju. Ker so profesorji vedeli, da dobro obvladam nemški jezik, šoto priložnost ponudili meni. Nisem kaj dosti razmišljal, saj sem vedel, da so takšne priložnosti redke in jih je potrebno izkoristiti.
-	Kaj pa so na to rekli tvoji starši?
Starši so me ves čas podpirali. Dejali so mi, da bodo spoštovali to, kar je moja želja. Seveda pa je bil to za oba, tako mamo kot očeta, velik zalogaj. Sem namreč najmlajši izmed petih otrok in vsi so računali na to, da bom ostal doma. Prav zato je bila moja odločitev za starše težja kot zame. Danes, po večih letih študija v Nemčiji, verjamem, daje bila tedaj pravilna. Za starša pa vem, da tu in tam še vedno podvomita v to.
-	Ko je bila odločitev dokončna, kakšni so bili naslednji koraki?
Sledile so obvezne priprave, med katerimi je bilo najtežje urejevanje dokumentov. Julija sem prvič odšel v Nemčijo.Teden dni sem bival v kraju, kije še danes moj drugi dom. Vpisal sem se na fakulteto in si ogledal kraj. V Würzburgu me je čakala soba, kije bila zame seveda brezplačna, društvo pa mi je dodelilo štipendijo, s katero sem se lahko sam preživljal. Prvi vtisi so bili zelo dobri, Pri premagovanju domotožja so mi pomagali tudi novi prijatelji, ki sem jih spoznal.
PAVEL OREŠNIK Z LJUBNEGA OB SAVINJI
Ponujene priložnosti je treba
sprejeti z vsemi štirimi
-	Kaj pa izbira fakultete?
Lahko sem si izbral, kar sem hotel. Že prej sem se odločil za študij prava in se vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani. Ponujena priložnost te odločitve ni spremenila, zato sem to smer vpisal tudi v Würzburgu. Na začetku je bilo rečeno, da bo društvo podpiralo moje šolanje eno leto. Ob tem so dodali opcijo, da se ta čas podaljša. Že po nekaj mesecih študija sem ugotovil, daje bila moja odločitev za pravo pravilna. Zaradi mojega dobrega dela so se tudi štipenditorji odločili in mi ponudili štipendiranje do konca študija.
-	Vsak začetek je težak. Je bilo tako tudi pri tebi?
Že prvi dan po prihodu sem moral opraviti jezikovni izpit iz nemščine. Vse ostale pogoje sem izpolnjeval, breztega izpita pa nisem smel pričeti s študijem. Sam pri sebi sem mislil, da to ne more biti težko, saj sem iz nemščine opravljal tudi maturo. To naj bi pomenilo, da nemščino obvladam. Bil sem popolnoma prepričan vase. Mislili sem, da bo izpit parminutni pogovor v nemškem jeziku. Ko pa sem prišel, sem izvedel, da bo stvar trajala pet ur. Profesorico, ki je vodila izpit, sem vprašal, kako bo potekal. Malce seje začudila, saj bi mesec dni pred tem moral obiskovati pripravl-
jalni tečaj. Brez tečaja zna biti stvarzelo težka, mi je dejala. Ko smo pričeli, sem ugotovil, daje izpit podoben naši maturi, vendar težji.
-	Dokaj stresen začetek novega življenjskega obdobja...
No, ja, naredil sem, vendar sem moral še na ustni zagovor. Ocena sicer ni bila optimalna, prva ovira pa je le bila premagana. Izredno naporen je bil tudi začetek študija. Prvih par tednov sem imel velike težave. Na začetku vsakega predavanja sem predavatelje nekako še razumel. Kasneje pa sem si samo mislil, kaj govorijo. Problem so bili pravna terminologija in strokovni izrazi. Potreboval sem par mesecev, da sem osvojil pogovorni jezik do te mere, da mi ni bilo potrebno več razmišljati in iskati potrebnih besed. Od takrat naprej sem lahko brez problema sledil tudi predavanjem.
-	Kakšna je razlika med študijem prava v Nemčiji in pri nas?
Tukaj nisem študiral, zato lastnih izkušenj stega področja nimam. Pravna sistema sta sicer podobna drug drugemu, saj se slovenski v marsičem naslanja na nemškega. Podobni so tudi zakoni.
-	Kdaj si zaključil šolanje?
Sšolanjem na fakulteti sem zaključil lanskojesen.
V Nemčiji ni potrebno delati diplome, kakršna je pri nas. Potrebno pa je narediti nekakšne državne izpite. Sestavljajih osem preverjanj iz vseh let študija. Rezultate sem prejel letos januarja. Sledil je še ustni zagovor in s tem je bilo šolanje končano. Aprila sem pričel opravljati pripravništvo za pravosodni izpit, ki ga imam novembra naslednje leto. Takrat bo pisni del, ustni pa sledi maja 2005. To bo pomenilo pravi konec šolanja.
-	Torej te nazaj v Slovenijo še ne bo?
Zaenkrat že ne. Kot sem dejal, moram najprej
opraviti pravosodne izpite. Razmišljal sem tudi o tem, da bi jih opravljal v Sloveniji, vendar sem se zaradi mnogih okoliščin odločil za Nemčijo. Če se bom vrnil ali ko se bom vrnil domov, bom verjetno moral opraviti še kakšen izpit, da bo vsa stvar veljavna tudi tukaj.
-	V Sloveniji se veliko govori o begu možganov. Se ti nameravaš vrniti in svojo poklicno pot opravljati med domačimi ljudmi?
To je zelo težko vprašanje. Po eni strani omahujem, zato se fiksno še ne morem odločiti, kako bom nadaljeval svojo pot. Lahko da se bom vrnil, lahko pa tudi, da bom ostal. Morda bom celo kombiniral obe možnosti. Ne vem.
-	Kako pa je s službami v Nemčiji?
Načeloma velja, da je pravnikov preveč in da mora marsikateri voziti taksi. Kolegi, ki so že zaposleni, pa pravijo, da zaradi mojega življenjepisa ne bi smel imeti problemov z zaposlitvijo. Celo zelo iskan bi moral biti. Že zaradi moje izkušnje. Prišel sem namreč v tujo državo in si s tem zelo razširil obzorje. Imam pa tudi to prednost, da popolnoma obvladam dva jezika. Takšen kader pa se išče tudi v okviru širjenja Evropske unije.
-	Glede na povedano verjetno tudi z zaposlitvijo v Sloveniji naj ne bi imel problemov?
Tako je. Razmišljam seveda tudi o tej smeri.
-	Imaš kakšen nasvet za mlade, ki bodo prišli v podoben položaj, v kakršnem si bil ti? Priložnosti za študij v tujini, kot sam praviš, se ponujajo, vprašanje pa je, ali jih mladi želijo in predvsem ali si upajo sprejeti izzive?
To je res težka odločitev. Potrebno pa je gledati z vidika, da je to velika možnost in če jo človek dobijo pač mora izkoristiti. Če je po določenem premisleku dober tudi lastni občutek, je to to. Potrebno seje zavedati, da takšnih prilik ni veliko, zato svetujem vsem, kijih imajo, dajih sprejmejo z vsemi štirimi.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
"Načeloma velja, da je pravnikov preveč in da mora marsikateri voziti taksi. Kolegi, ki so že zaposleni, pa pravijo, da zaradi mojega življenjepisa ne bi smel imeti problemov z zaposlitvijo. Celo zelo iskan bi moral biti."
■n
VARSTVENO DELOVNI CENTER MOZIRJE
S pomočjo dobrotnika do pomivalnega aparata
Varovanci Varstveno delovnega centra (VDC) v Mozirju že nekaj časa z veseljem uporabljajo novo pridobitev v svojih prostorih, pomivalni aparat, ki jim služi pri njihovem učenju vseživljenjskih aktivnosti. Ker VDC večje nakupe težko izvede brez donatorskih sredstev, so bili pomoči dobrotnika še toliko bolj veseli.
Varovanci varstveno delovnega centra v Mozirju z veseljem uporabljajo nov pomivalni stroj (foto: Tatiana Golob)
darilom ob življenjskih obletnicah, prijatelje pa poprosijo, da finančna sredstva, ki so jih namenili njim, nakažejo določeni organizaciji, kiji takšno darilo še kako prav pride.
Za takšno človekoljubno dejanje se je v septembru odločil tudi dobrotnik, ki se javnosti ne želi izpostavljati, vsekakor pa bo njegova odločitev ostala zapisana v srcih varovancev mozirskega VDC-ja, ki so takšne modernizacije
gojenci spoznavajo s sodobnim gospodinjskim delom in napredkom.
Ker je nekaj sredstev še ostalo, so se v VDC-ju odločili, da svojim varovancem, ki so skoraj vsi strastni fotografi, privoščijo še sodoben fotoaparat, s katerim bodo še kvalitetnejše beležili svoja opažanja sveta okoli sebe.
Kljub temu, da so v varstveno delovnem centru zelo veseli
Donatorstvo postaja v Sloveniji, zadnje čase pa tudi v naši dolini, precej priljubljena oblika pomoči, a kar je še pomembnejše, tudi zelo uspešna. Posamezniki se odrečejo
pomivanja posode zagotovo veseli. Z aparatom varovanci sami upravljajo, delo jim gre dobro od rok, njihovi vzgojitelji pa so predvsem veseli, da se na ta način njihovi
MIKLAVŽEVANJE V NAZARJAH
Otroci že pišejo pisemca Miklavžu
Miklavževo je praznik malih in velikih otrok, odrasli pa lahko takrat obudimo spomin na medsebojno pomoč in dobroto. Pridni in malo manj pridni otroci te dni vztrajno pišejo pisemca in se sprašujejo, če jim bo Miklavž kaj prinesel. Nekdaj je veljalo, da Miklavž v zlato knjigo zapisuje pridne otroke, nepridiprave pa v črno knjigo, danes pa je, seveda zaradi razumevanja staršev, ki imajo posluh za drobne otroške nagajivosti, malce drugače.
Tudi zato člani Turističnega društva Nazarje radi pričarajo Miklavževo vzdušje. Nazorske otroke bo Miklavž letos obiskal v petek, 5. decembra, ob 17. uri pred gradom Vrbovec, kjer bodo tamkajšnji osnovnošolci v sodelovanju s turističnimi delavci in frančiškanskim samostanom pripravili kratek kulturni program in Miklavžev sejem. Če si
otroci darilo zaslužijo, bodo odločili starši, ki lahko od 27. novembra do 4. decembra v živilskih trgovinah v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti kupijo Miklavževe bone. Člani Turističnega društva Nazarje, ki pomagajo Miklavžu pri obdarovanju otrok, obljubljajo, da bodo darila pestra, praktična in pisana.
Marija Šukalo
vsakršnih donatorskih sredstev, s katerimi so jim omogočeni večji nakupi, za popestritev vsakodnevnih aktivnosti poskušajo tudi sami zbirati finančna sredstva, izdelujejo predvsem novoletne voščilnice in okrasni darilni program: novoletne okraske, različne okrasne sveče ter unikatno aranžirane buteljke, zelo
ponosni pa so tudi na odlično izdelane slike iz semen. Vse našteto si lahko vsakdo ogleda v njihovem centru, z nakupom pa pomaga var-ovancem, da si lahko tudi oni privoščijo ogled predstave, organizacijo športne prireditve ali zanimiv izlet po Sloveniji.
Tatiana Golob
AGENCIJA ŽAREK
Kaj je »Program poslovne in osebne odličnosti®« - in kakšno povezavo ima s
Human resources managementom?
Zakaj povezava PPOO in HRM - izrazom, ki ima slovenski pomen: ravnanje s človeškimi viri? Ko sem poizkušala raziskati, od kod izvira izraz »človeški viri« in kaj to sploh pomeni, sem prišla do zelo zanimivih, pogosto povsem nasprotnih ugotovitev. Zato so zame osebno človeški viri: spoznanja in globlja znanja o človeku in njegovem načinu delovanja v praksi.
Ce se je doslej izraz povezoval predvsem s kadrovskimi službami, menim, da je to veliko preozka povezava. V prvi vrsti vodje kadrovskih služb nimajo dovolj operativnega znanja o človeški naravi in imajo veliko premalo znanja o vodenju človeka tako, da lahko le-ta pokaže svoje resnične potenciale (da aktivira svoje lastno razmišljanje). Sploh pa se v skoraj vseh podjetjih vodje kadrovskih služb utapljajo v množici administrativnih del in zadolžitev, ki nimajo s kadrovanjem nobene skupne točke.
Vodjem kadrovskih služb bi v sodobnem podjetju morali omogočiti možnost dodatnih usposabljanj, da bi lahko z veseljem in kvalitetno opravljali svoje osnovno delo: predvsem izbor in usposabljanje kadrov! Zame je usposabljanje kadrov logično nadaljevanje izbora in edino pametno delo za kadrovsko službo sodobnega podjetja.
Seveda Program poslovne in osebne odličnosti” (Human resources management) ni namenjen le kadrovskim službam! Namenjen je predvsem nižjemu managementu -različnim vodjem. Prav oni sofisti, ki bi morali najbolje poznati različne mehanizme v človeku instem znanjem prinesti v podjetje še neizko-
riščen, dodatni kapital - pravilno motivacijo!
Kaj torej v resnici delamo v prvem slovenskem Programu poslovne in osebne odličnosti®? Kako program deluje? To je program z edinstvenim, sistemskim in celostnim načinom dodatnega izobraževanja, ki zajema vsa pomembna področja človekovega življenja: službo, dom in prosti čas!'
Udeležence pripravi za čas, ki že nezadržno vdira k nam, a se tega dejstva še premalo zavedamo (Evropa)!
Program ne uči po sistemih in pristopih kateregakoli že znanega slovenskega šolskega sistema (ti se iz leta v leto ponavljajo in le počasi vnašajo novosti v svoje delo). V osnovnih in srednjih šolah pa tudi na fakultetah imamo že zdavnaj preživele teze iz prastarih učbenikov, katerih teorije že veliko let ne držijo v praksi.
In kdo dela šolske programe? Ljudje, ki imajo nakopičenega veliko starega teoretičnega znanja, a nobene ideje in vizije za jutrišnji dan. Sploh se ne zavedajo, da jih je čas že zdavnaj povozil in da morajo v otroke, dijake in študente vnesti znanja, kijih bodo kot odrasli potrebovali čeztri in več let - torej znanja za jutrišnji dan!
Zdenka Čok, direktorica Agencije Žarek
Organizaciie. Ltudie in dogodki mmmmmm uiJ 1 J 4
DRUŠTVO ZA OSTEOPOROZO NAZARJE
Rak dojk najpogostejše rakasto obolenje žensk
Pri današnji pojavnosti bolezni lahko pričakujemo, da bo v teku življenja obolela za to boleznijo vsaka deveta do deseta ženska. Število novih primerov bolezni je v zadnjih desetletjih v izrazitem porastu.
V Sloveniji letno zboli okoli 1000 žensk. Razveseljivo je, da naj novejši podatki v razvitem svetu prvič kažejo upadanje smrtnosti. To je delno posledica novih, uspešnejših načinov zdravljenja in, kot poudarjajo strokovnjaki, predvsem rezultat pravočasnega odkrivanja bolezni, koje ta še v začetnem stadiju.
Da bi bile ženske bolj osveščenetudi v naši dolini, je Drušlvo za osteoporozo povabilo v goste prim. dr. Lucijo Senčar in višjo medicinsko sestro Tatjano Kumar z ljubljanskega onkološkega inštituta, ki sta o tej zahrbtni
bolezni spregovorili pretekli teden v nazorskem domu kulture. Tatjana Kumar je ob diapozitivih predstavila bolezen in dejavnike tveganja, ki so znani, a na njih ne moremo vplivati, medtem ko je Senčarjeva obiskovalkam spregovorila tudi o lastnih izkušnjah, saj je tudi sama uspešno premagala prav raka dojk. Po mnenju dr. Senčarjeve rak ni samo bolezen telesa, ampak tudi duha in prizadene tako bolnika kot njegove najbližje. Bolezen moramo dobro poznati, da znamo pravilno odreagirati.
Marija Sukalo
mm nm
Na območju »varpoljske gmajne« je revolucionarno pravo še vedno temeljni in edini zakonik, s katerim »povojni dobičkarji« v celoti izigravajo red, ki naj bi veljal tudi na tem z občutljivo floro in favno prepletenem ozemlju. Navzkrižni interesi gozdarjev in tatov gramoza iz Savinje se poglabljajo do te mere, da slednji brez trohice slabe vesti s težkimi gradbenimi stroji kot za šalo podirajo legalno in zakonito postavljene cestne ovire. Te bi, mimogrede povedano, zdržale nekaj ducatov konj, vendar gresta človeška objestnost in sla po nezakonitem dobičku preko vseh razumnih mej.
Vsekakor je tako »zajebantski« odnos do družbene lastnine goden za temeljito obravnavo pristojnih inšpekcijskih služb. Brez dobrohotnih opozoril in pisanja nekakšnih žametnih odločb, sicer si bomo še mislili, da si inšpektorji zatiskajo oči pred v nebo vpijočim izigravanjem pravnega reda.
Savinjčan
Nagradna igra za naročnike Savinjskih novic
Fotografije moje
Tretji krog nagradne igre za naročnike Savinjskih novic, v kateri ugibate, kdo izmed znanih Zgornjesavinjčanov oziroma Zgornjesavinjčank je na fotografiji iz njegove ali njene mladosti, ni bil posebno zahteven. Na večini prejetih kuponov je bil pravilen odgovor, da je na fotografiji št. 3 Marija Bezovšek.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslala Breda Sovinšek, Rosuljska c. 5, Ljubno ob Savinji. Za nagrado prejme fotoalbum, ki ga podarja pokrovitelj nagradne igre Habit d.o.o. iz Velenja. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori bomo ob zaključku igre izžrebali še glavno nagrado-fotoaparat.
Kupon št. 4 nalepite na dopisnico m ga najkasneje do torka, 2. decembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
.m»	KUPON št. 41
Obkroži pravilen odgovor. Na fotografiji št.4 je:
a) Jože Jeraj	b) Alojz Zavolovšek
c) Aleksander Videčnik d) Ivan Purnat
k
Ime in priimek: Naslov:_________
1 Pošta:
Pokrovitelj nagradne igre je
Habit d.o.o., podjetje za upravljanje s stanovanji in promet z nepremičninami, Kersnikova 11, Velenje, enota v Savinjski dolini: Zadrečka 11, Nazarje
HaJbiT
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET, ZAUPAJTE NAM ŠE VI!
ŽENSKI PEVSKI ZBOR SIRENIA
Ljubenske pevke navdušile v Celju
Ženski pevski zbor Sirenia z Ljubnega seje tudi letos udeležil medobmočne revije odraslih pevskih zborov, ki je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Celje, potekala v celjskem Narodnem domu. Ljubenske pevke so z izvrstno interpretacijo izbranih skladb pod vodstvom prof, Anite Lakner znova pokazale svojo nesporno kvaliteto, kar jim je z ugodno kritiko nastopa priznal tudi mag. Ivan Vrbančič, kije po strok-
ovni strani spremljal koncert.
Za mlade pevke z Ljubnega pod vodstvom energične zborovodkinje je to vsekakor priznanje za dosedanje delo in hkrati tudi motivacija za delo v prihodnosti, ki resnici na ljubo po besedah prof. Laknerjeve ni nič kaj obetavna zaradi kadrovskih in drugih organizacijskih problemov, ki pestijo kvalitetno ljubensko pevsko zasedbo.
Franjo Atelšek
Članice pevskega zbora Sirenia so pod vodstvom prof. Anite Lakner znova dokazale svojo kvaliteto (foto: Franjo Atelšek)
OKROGLA MIZA OB 9. ŠTUDIJSKIH DNEVIH EX-TEMPORA MOZIRSKI GAJ 2003
Umetnina je zgoščena realnost
V okviru Ex-tempora Mozirski gaj 2003 je poleg treh študijskih dni v septembru ter odprtja razstave slikarjev - udeležencev prejšnjo soboto potekala tudi okrogla miza z naslovom Ali je umetnost koristna?, ki jo je vodil dr. Jožef Muhovič, akademski slikar in docent za likovno umetnost v Ljubljani.
Na okrogli mizi so umetniki vzanimivi diskusiji poskušali priti do odgovora, kakšen.je namen umetnosti in kakšno korist predstavlja predvsem običajnim ljudem v običajnem življenju. Dr. Muhovič je poudaril paradoksen fenomen, ki spremlja umetnost že od nekdaj. Po eni plati je umetnost resen proces, celo vrhunec kulture, po drugi plati pa služi le za zabavo inje potrata. Kot opozarja dr. Muhovič, je vprašanje, kako ta, tako različna pogleda na isto stvar, uskladiti. Udeleženci diskusije so se strinjali, da ima umetnost veliko korist, tako za samega ustvarjalca, ki v svojem ustvarjanju išče smisel, kot tudi za vsakega človeka, ki si vzame čas, da umetnost oziroma umetnino začuti, se ji preda.
Prišli so do zaključka, da je iskanje smisla zagotovo najvišja stopnja koristnosti umetnosti, zelo koristna pa je tudi v vsakdanjem življenju, saj človeka spodbudi, da predmet ali segment narave, ki ga v vsakdanji rutini sploh ne zazna več, skozi umetnikovo stvaritev znova opazi ali celo
vidi s povsem drugega vidika. Z razvijanjem diskusije so prisotni opozorili tudi na problematično vlogo umetnosti v šolah, ki zaradi političnih interesov ne zmore prevzeti položaja, ki bi ji upravičeno pripadal.
Ob koncu pogovora je Alojz Zavolovšek, akademski slikar iz Mozirja ter redni udeleženec ex-tempora, izpostavil citat dr. Muhoviča iz njegove zadnje knjige Umetnost in religija, ki je zaokrožil skupna iskanja udeležencev tokratne okrogle mize: »Umetnina je tudi nekakšen cvet, zgostitev naše potrebe, da celovito doživimo svet v sebi in sebe v svetu. Je maksimalna ekonomija izraznih sredstev, ki človeka s svojo zgoščenostjo nagovarja bolj intenzivno kot druge stvari v okolju, tudi če nimamo nekega posebnega odnosa do nje. Še zlasti intenzivno pa je doživetje takšnega nagovora takrat, kadar je človek kulturno usmerjen k umetnini, ker nosi nek poseben pomen za njegovo individualno duševno in družbeno bistvo.«
Tatiana Golob
RDEČI KRIZ MOZIRJE
Priznanja najbolj zaslužnim krvodajalcem
Na rednem volilnem občnem zboru, ki je bil doslej vsakih pet, odslej pa bo vsaka štiri leta, so mozirski krvodajalci prejeli zaslužena priznanja za svoja plemenita dejanja. Največkrat sta predragoceno tekočino darovala Viktor Kolar, preko petdesetkrat, in Sretan Stanojkovič mlajši, ki seje krvodajalskih akcij udeležil že preko šestdesetkrat.
Predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Mozirje Darja Esje v svojem poročilu o delu v zadnjem obdobju udeležence zbora obvestila, da so v tem času razdelili 144 paketov hrane s pralnimi praški. S tem so pomoči potrebnim olajšali prenekatero težavo. Z njihovo pomočjo je iz socialno šibkih družin šest otrok odšlo na letovanje. Skrbeli so tudi za izobraževanje občanov, saj so organizirali tri predavanja. Poseben poudarek namenjajo bolnim in ostarelim, kijih obiščejo in simbolično obdarijo ob novem letu.
V nadaljevanju zbora so udeleženci razrešili staro vodstvo in imenovali nove člane odborov, izmed katerih bodo izvolili novega predsednika ali predsednico.
Benjamin Kanjir
Viktor Kolar je daroval svojo kri že več kot petdesetkrat, na sliki s predsednico krajevne organizacije RK Mozirje Darjo Es
(foto: Ciril M. Sem)
Bio Magi bo na Rečici ob Savinji, hišna številka 134, vsako nedeljo, od 14. do 16. ure. Tel. 041 736 182.
OTVORITEV RAZSTAVE 9. EX-TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2003
Muhovič ponosen na vedno večjo gostoto likovnih del
Slikarji - udeleženci 9. študijskih dni Ex-tempore 2003, ki so potekali pod organizacijskim vodstvom Jureta Repenška, predsednika kulturnega društva Jurij Mozirje, in mentorstvom akademskega slikarja dr. Jožefa Muhoviča, so v soboto, 22. novembra, postavili na ogled svoja slikarska dela, ustvarjena v Mozirskem gaju.
Pod mentorstvom dr. Jožeta Muhoviča (levo) mozirski ex-tempore lepo napreduje (foto: Ciril M. Sem)
Na razstavi, o kateri je na otvoritvi spregovorila likovna kritičarka Milena Koren Božiček, s svojimi deli sodeluje 16 udeležencev, tako akademskih slikarjev kot ljubiteljevter likovnih pedagogov, ki so že deveto leto zapored skupaj preživeli tri septembrske dni, se strokovno izobraževali, ustvarjali ter se učili iz izkušenj drugih. Kot je v svojem nagovoru poudaril Jure Re-penšek, gre za likovno gibanje, katerega namen je čimbolj približati umetnost širšemu krogu ljudi, se predvsem študijsko družiti ter ustvarjati na temo Mozirja z okolico.
Likovna dela, ki bodo v Galeriji Mozirje na ogled vse do 17. decembra, tekom leta krožijo po vsej Zgornji Savinjski dolini in tako spodbujajo razvijanje kulturne osveščenosti Zgornjesavinjčanov. Mentor mozir-
skega ex-tempora, dr. Jožef Muhovič, je izrazil veliko veselje nad dejstvom, da se prireditev vsa ta leta uspešno razvija, ponosen pa je tudi na vedno večjo gostoto likovnih del, ki so sad ex-tempora v celoti kot tudi vsakega posameznika posebej.
Sledila je podelitev priznanj vsem udeležencem, Repenšek pa seje za podporo toplo zahvalil kulturnemu drušlvu Mozirje, Vladimiri Planovšek za postavitevdel in povezovanje programa, Občini Mozirje in kulturnemu društvu Jurij za podporo ter vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi ex-tempora 2003. Otvoritev razstave, ki jo je slovesno otvoril župan občine Mozirje Ivan Suhover-šnik, so z glasbenim program popestrili učenci Glasbene šole Nazarje.
Tatiana Golob
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
vabi na MIKLAVZEVANJE na rečiškem trgu.
Sv. Miklavž bo Rečico obiskal v petek, 5. decembra 2003, ob 17. uri.
Boni za darila (cena 800 tolaijev) so na voljo pri Kseniji Jeraj, Ludviku Velamu ter v trgovinah Era (Savinja) in M-ZKZ (Zadmga).
PRAZNOVANJE SV. MARTINA V ŠMARTNEM OB DRETI
Veselo druženje ob jesenskih dobrotah
Čeprav moramo Šmarčani čakali do pozne jeseni, da lahko praznujemo praznik svojega farnega zavetnika, nam to ni težko, saj vemo, da bo takrat lepo. V nedeljo, 16. novembra, se je prav to dogajalo. V do zadnjega kotička napolnjeni cerkvi se je ob 10. uri začela sv. maša, ki so jo otvorili Savinjski rogisti z nekaj pesmimi, naš rojak, p. Vilijem Pustoslemšek, pa je na prisrčen način v pridigi orisal lik sv. Martina.
Drugi del praznovanja je sledil po	sestavljajo dodatni sestav šmarčke-
maši, saj so pridne gospodinje	ga cerkvenega pevskega potencia-
pripravile dobrote, pod katerimi so se	la (zbora). Koliko je bilo popitega,
mize kar šibile. Za vsakega je bilo koliko se je pojedlo, sploh ni dovolj kave, čaja, sokov in tekočine,	pomembno. Zelo pomembno pa je,
ki je kljub temu, da nismo vinorodni	da je prišlo do druženja, ki nam v
okoliš, »zašla«vnaše kraje. Rogisti so	današnjem načinu življenja ve-
pripravili program tudi zunaj, ki smo	likokrat manjka. Hvala vsem, kiste
ga z veseljem poslušali, odvijalo pa organizirali tako lep dan In hvala seje tudi mnogo pogovorov o tem in	vsem, kiste s prisotnostjo potrdili, da
onem, da je čas zelo hitro minil.	je bilo delo dobro opravljeno.
K dobri kapljici in dobrim ljudem Aha, še nekaj: menda bo drugo se prileže pesem, ki je zadonela iz	leto spet sv. Martin?
mnogih grl, tako da poznavalci že	Veseli Martin
N	A	Z	A	R	J	E 1
OBČINA NAZARJE
V skladu z določili Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. I. RS, št. 26/95 in 31/97) objavlja Občina Nazarje
Seznam upravičencev do najema neprofitnega stanovanja
Občina Nazarje je v Savinjskih novicah št. 40, dne 24.10.2003 objavila razpis za oddajo neprofitnega stanovanja. Skladno z natečajnimi pogoji sta se na prednostno listo za dodelitev neprofitnega stanovanja uvrstila upravičena:
1.	GLUK Lojze, Šmartno ob Dreti 46, Šmartno ob Dreti, ki je po točkovanju dosegel 180 točk in
2.	VUČINA Bojan ml., Zadrečka cesta 13, Nazarje, kije po točkovanju dosegel 150 točk.
Občina Nazarje
e
■HHHHBHMHOHnHi
Piše: Aleksander Videčnik
17 Ilazarjah najden kouanec
Katka Grudnik iz Nazarij je prinesla v uredništvo našega časopisa kovanec, ki ga je že pred časom našla v zemlji pred tamkajšnjim gasilskim domom. Kovanec je zelo verjetno prinesla s sabo voda, kije pred petimi leti poplavila celoten kompleks spodnjega dela Nazarij.
Gre za kovanec, pri nas imenovan »krajcer« (avstrijski) v vrednosti 1 krajcarja, dunajske veljave, kovan za časa vladavine Jožefa II. (1812). Taki kovanci (krajcarji) so bili v 15. stoletju vredni 4 dunajske pfenige. Prvi te vrste je bil kovan v
nekaj starih podaibou
V reviji Dom in svet iz leta 1893 najdemo obsežen članek o Celju. V njem pa ni zajeto le mesto, temveč celotno območje tedanjega Okrajnega glavarstva Celje. Tako so zapisani tudi nekateri podatki za naše trge v tedanjem okraju Gornji Grad. Prav zanimivo imenuje ravnino od Letuša proti Celju Savinjska dolina oziroma »Srednje Savinjska dolina«. Takšno poimenovanje Spodnje Savinjske doline še nisem zasledil.
Pisec navaja dalje, da je dolina od Letuša do Celja dolga 22,5 km, široka pa je povprečno 3,7 km. Seveda so današnje meritve drugačne, že zato, ker je Celje sedaj dokaj daleč pozidano v smeri proti Žalcu.
Zapisano je dalje še to: »Višje Letuša na zapad proti Mozirju in Ljubnem pa imenujemo ta predel kot zgornjo Savinjsko dolino.«
Pravzanimivje podatek o dolžini Savinje. Neverno sicer, od kod natančno sojo merili, trdijo, da je do Celja dolga 87,17 km (po ovinkih), široka pa od Mozirja do Celja 66,3 metre. Lahko si torej predstavljamo staro strugo, ko še ni bila nikjer regulirana.
Posebno nas presenečajo podatki o številu prebivalcev v nekdanjih trgih naše doline. Seveda moramo upoštevati, da ti izvirajo iz leta 1893! Mozirje je štelo 511 prebivalcev, Rečica ob Savinji 414, Ljubno 840 in Gornji Grad 797 prebivalcev. Današnje občine izkazujejo seveda povsem drugačne podatke, saj seje od tedaj do danes prebivalstvo precej močno priseljevalo. Navedeni podatki pa so očitno za tedanje občine. Sedaj so seveda precejšnji premiki iz višinskih prebivališč v nižinska, saj lahko naštejemo v nekaterih okoljih kar dosti praznih domačij.
Meranu in je imel na sprednji strani upodobljen križ (nemško Kreuz). Zato so ga kmalu povsod imenovali Kreuzer.
V Avstriji je uvedel srebrnik s tem imenom cesar Friderik 111.(15. stoletje). Tedaj so že kovali tudi srebrnike v vrednosti 6 in 12 kron, pri nas imenovane kar »šestica« in »dvanajstica«. Konec 15. stoletja je bil krajcar šestdeseti del srebrnega goidinarja, od leta 1857 pa le še njegov stoti del.
Pa še to. Najdbe starih novcev so zelo pomembne za zgodovinsko raziskovanje, saj pričajo o nekem času in predvsem naših prednikih. Seveda so še posebej iskani novci starejšega obdobja. Tako na primer nekaj najdenih novcev, denimo keltskih, lahko opozori zgodovinarje na kakšno staro naselbino teh narodov v naših krajih. Ko smo nekoliko pojasnili avstrijski krajcar, naj še povemo, da se tovrstni novci dokaj pogosto na-
Krajcar Friderika lil., kovnica na Dunaju, 1467, NM v Ljubljani
Krajcar, ki ga je pri nazarskem gasilskem domu našla Katka Grudnik
jdejo v naših krajih, saj je prav ta denarna veljava živela dolgo obdobje, kar nekaj stoletij.
IloDolefne stare šege in napade
Nadaljujemo članek iz prejšnje številke.
»Dekleta, ki bi rada zvedela ali jim je namenjen v novem letu ženin, mečejo vnekaterih krajih na staro leto pred polnočjo čevelj čez glavo nazaj proti vratom. Če se obrne čevelj s sprednjim koncem proti vratom, pomeni to, da pojde dekle prihodnje leto kot nevesta iz hiše; če pa se obrne čevelj s sprednjim koncem v sobo, bo ostala še doma.
Ravno tako v isti namen in z isto razlago, toda z nogo čez glavo proti vratom nazaj mečejo dekleta brezpetnik na staro letozvečertudi na Gorenjskem in Štajerskem. Čevelj mečejo stoječe ali na tleh sedeče. Na Goriškem mečejo brezpetnik po stopnicah v nie, čez glavo nazaj, in to od zgoraj dol. Če pade brezpetnik pod spodnjo stopnico, bo poroka še isto leto; če se ustavi na zadnji stopnici, drugo leto itd.
V Rožu na Koroškem mečejo dekleta ali fantje čevlje ali cokle med hišnimi vrati stoječ v hišo nazaj. Če obleži čevelj ali cokla s sprednjim koncem proti vratom, pojde dekle ali fant z doma. Hlapcem in deklam kaže lega čevlja, kam, v katero stran bodo šli še pred letom iz hiše v novo službo.
Pri štajerskih Slovencih seje ohranila starodavna navada, da hodijo na staro leto zvečer gledat skozi srednje okno ali pa skozi okno izjužne strani pri polnočnem povzdigovanju. Med tem vidijo vse one, ki bodo morali v novem letu umreti. V nekaterih krajih gledajo visti namen ta večer skozi ključavnico v cerkev. Do današnjih dni seje ohranila stara navada na Slovenskem, da kropijo z blagoslovljeno vodo in pokadijo s kadilom, kakor na božični večer, v hišah, hlevih in ostalih gospodarskih poslopjih.
Stari Slovani so začenjali novo leto o Božiču, to je o zimskem kresu, ko pričenja dan rasti. To na-ziranje potrjuje dejstvo, da se nekatere božične narodne šege in navade ponavljajo ob novem letu, Božiču, čeprav niso v nobeni zvezi s tem krščanskim praznikom. Srbi imenujejo novo leto še sedaj »mali božič«. Novi, gregorjanski koledar je vzrok, da so se nekateri teh običajev pomikali od Božiča do svetih Treh kraljev, vendar prrtem ni doslednosti. Novemu letu pravijo Belokranjci zaradi hrvaškega vpliva tudi »mlado leto«.
(Bomo nadaljevali.)
Prvo obhajilo letnikov 1928/29 na Ljubnem leta 1936. V sredini sedita kaplan Murko in učiteljica Leonora Furlan. Sliko nam je poslala Jožefa Rom iz Gornjega Grada.
Piše: Štefka Goltnik
Zaradi omenjenih dejstev Zakon o varnosti in zdravju pri delu ni zaobšel kmetij. Izvajanje zahtev zakona je obvezno za kmetije, na katerih so družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani iz kmetijstva, zakon o obligacijskih razmerjih pa odgovornost nalaga lastnikom sredstev. Lastnik sredstva ali delovnega procesa mora preprečiti kakršnokoli negativno posledico delovanja njegove lastnine. V celoti mora povrniti nastalo škodo, do katere pride zaradi njegove stvari ali procesa, četudi zanjo neposredno ni kriv. Iz povezave teh dveh zakonov izhaja, da zakon o varnosti in zdravju velja tudi za vsakogar, ki dela na kmetiji.
Piše: Tatjana Cajner
LUČNIK, VELECVETNI IN DROBNOCVETNI
Rastišče: Oba uspevata na sončnih legah na kamnitih tleh.
Zdravilni deli rastline: Nabiramo predvsem cvetove (Flores Verbas-ci), redkeje liste (Folia V.), in sicer le ob suhem, sončnem vremenu od julija do začetka septembra. Sprva jih sušimo na prepihu in jih večkrat
Varnost in zdravje pri delu na kmetijah
Poškodbe pri delu so na kmetijah zelo pogosto prisotne. Letno se v Sloveniji v kmetijstvu in gozdarstvu smrtno ponesreči od 40 do 60 oseb, kar je v povprečju dvakrat več kot pri vseh ostalih zaposlenih. Prevečkrat so v teh nesrečah udeleženi tudi otroci.
Kmet se po zakonu smatra kot delodajalec in delojemalec (delavec) hkrati. Zadostiti mora osnovnim zahtevam zakona, kijih želim na kratko predstaviti:
-	Izjava o varnosti z oceno tveganja je dokument, v katerem se poleg splošnih podatkov o kmetiji navedejo nevarnosti in škodljivosti, ki se pojavljajo pri delu na kmetiji. Predvidijo se varnostni ukrepi za zmanjšanje nevarnosti na sprejemljivo raven. Predvidijo se roki za izvedbo ukrepov in potrebna osebna varovalna oprema.
-	Naloge zdravstvenega varstva pri delu opravlja pooblaščeni zdravnik medicine dela. Delavci morajo opraviti preventivne in nato periodične zdravstvene preglede pri zdravniku medicine dela.
-	Zagotoviti je potrebno požarno varstvo (predvsem namestitev gasilnih aparatov, pregled strelovodnega sistema, če je na objektu nameščen). Opravljene morajo biti elektro meritve.
-	Zagotovljena mora biti prva pomoč in evakuacija v primeru ogroženosti (usposobljenost za nudenje prve pomoči, omarica s sredstvi za prvo pomoč).
-	Delovna mesta in sredslva za delo morajo biti opremljena z varnostnimi znaki ter navodili za varno delo.
-	Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje dela. Vsebina programa usposabljanja mora biti prilagojena delu na kmetiji. Izvedeno mora biti tudi preverjanje usposobljenosti.
-	Pri deluje potrebno zagotoviti up-
orabo osebne varovalne opreme (za varovanje glave, oči in obraza, sluha in dihalnih organov, rok, nog, telesa, pred padci z višine...).
- Zagotoviti je potrebno periodične preglede delovne opreme (strojev). Neustrezno vzdrževana, nepopolna in pomanjkljiva delovna oprema je pogost vzrok nesreč pri delu. Preglede in preizkuse delovne opreme opravljajo pravne oziroma fizične osebe, ki imajo za to dejavnost dovoljenje Urada RS za varnost in zdravje pri delu.
Navedene so glavne obveznosti in odgovornosti, kijih prej omenjeni zakon nalaga kmetijam. Posebnost za kmetije je ta, da lahko usposabljanje in izjave o varnosti z oceno tveganja pripravijo kmetje sami, če so za to usposobljeni (to morajo dokazati).
Kašelj in zdravilna zelišča (IV)
premešamo, nadalje pa v sušilnici ali zelo previdno v pečici pri 45 °C. Suho cvetje takoj shranimo v dobro zaprte kozarce, da preprečimo dostop vlage. Pod vplivom vlage namreč precej počrnijo in postanejo manj učinkoviti.
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Zaradi visoke vsebnosti sluzi in saponinov lučnik blaži kašelj in hkrati pospešuje iz-kašljevanje. Čaj pijemo po požirkih pri vnetnih boleznih dihal, hripavosti, kašlju, bronhialnem katarju, bronhitisu in oslovskem kašlju. Ublaži tudi značilen »lajav« kašelj v večernih in nočnih urah. V ta namen ga uporabljamo tudi zunanje, in sicer pripravljamo lučnikovo olje (lučnik namočimo volivno oljeza en mesec).
Čaj iz cvetov lučnika je učinkovit tudi za zdravljenje katarnih bolezni želodca in črevesja, pa tudi za blaženje krčev prebavil.
V ljudskem zdravilstvu lučnik uporabljamo tudi kot dodatek kopelim z® zdravljenje hemoroidov.
MATERINA DUŠICA
Rastišče: Poljska MD: sončni pros-
tori na suhih tleh. Vrtna MD: sončni prostori na rahlih tleh.
Zdravilni deli rastline: Poljska MD: cvetoča zel (Herba serpylli). Nabiramo cvetočo zel in jo sušimo v senci. Vrtna MD: listi (Folia Thymi), cvetovi (Flores T.) in zel (Herba I), ki jo prav tako nabiramo v času cvetenja.
Učinkovine in delovanje ter praktična uporaba: Poljska MD vsebuje poleg veliko eteričnega olja še sapo-nine, glikozide in čreslovine, precej je tudi mangana. Poparek iz dveh žličk posušene zeii na skodelico vode odlično pomaga pri vseh vrstah kašlja. Pomaga tudi pri krčih v trebuhu, želodčnih in črevesnih težavah ter astmi. Alkoholni izvleček zeli (20g droge na četrt litra alko-
hola) se uporablja zunanje pri poškodovanih mišičnih kitah in vezeh, pri revmatizmu, protinu, zvinih, zmečkaninah in akutnih oteklinah.
Vrtna MD ima veliko eteričnega olja (predvsem timola), zato razkužuje, blaži krče, rahlja sluz in pospešuje izkašljevanje (je močan ek-spektorans). Odlično zdravi trdovratni kašelj, zlasti otroški oslovski kašelj. Zelo učinkovita mešanica za zdravljenje oslovskega kašlja pri otrocih vsebuje 50g materine dušice in po 20g korenin sladkega korena in oz-kolistnega trpotca. Čaj pripravimo iz ene čajne žličke mešanice, ki jo prelijemo s skodelico vrele vode. Priporočljivo je pitje po požirkih dveh skodelic čaja z dodatkom medu na dan. Ta rastlina vsebuje še saponine, grenčine, čreslovine in smolo. Uporablja se tudi za zdravljenje infekcijskih obolenj sečnih poti, želodca in črevesja. Blaži krče, učinkuje proti napihnjenosti in driski. Zaradi izredno aromatičnega okusa se uporablja kot začimba za stročnice, pri čemer ne samo da izboljša okus, ampak tudi prepreči učinek napihovanja stročnic.
Ptičji kljun ali označevanje načrtno puščenega drevja v gozdu
Piše: Marjan Denša
Se pred dvema ali tremi desetletji sta veljala za malomarnega tisti
gozdar in lastnik gozda, ki sta v svojem revirju oziroma gozdu puščala hirajoča in odmrla drevesa. To ni lepo, to ni prav, to ogroža gozd, gozd mora biti čist, so letele pripombe od obiskovalcev gozda, drugih lastnikov gozdov pa tudi nekaterih, zlasti v zgolj prirejo lesa usmerjenih gozdarjev. Danes pa je drugače.
Seveda so tudi danes nekateri prepričani, da v »urejenem« gozdu ni prostora za odmirajoča drevesa ali drevesa z dupli. Za to so gozdovi, v katerih se ne seka; torej pragozdovi, gozdni rezervati in varovalni gozdovi, pravijo. Vendarsetudi med javnostjo in lastniki gozdov vse bolj uveljavlja spoznanje gozdarske stroke, da so ta drevesa nujni sestavni del gospodarskega gozda in da pripomorejo k stabilnosti gozdov, saj ohranjajo biotsko ravnovesje v gozdovih.
Načrtno puščanje biomase (gozdnega drevja) je sedaj opredeljeno tudi v gozdarski zakonodaji. Ta pravi, da se v gozdu načrtno pušča drevje z dupli, odmrlo in hirajoče drevje ter drugo odmrlo
drevje, na katerem so nameščene gnezdnice, se neškodljivo označi z barvnim znakom. Ker vdržavi še nimamo enotnega oz. predpisanega znaka, na našem območju tako drevje označujemo z znakom, ki mu pravimo ptičji kljun. Pred skoraj dvajsetimi leti smo ga povzeli od novomeških gozdarjev, kjer smo ga prvič videli. Znak ima obliko ležeče črke »V«, med obema krakoma je pika, ki predstavlja ptičje oko. Znak na drevo narišemo z barvo ali pa ga vsekamo z odkazilno sekirico.
Ptiči so pomembni prebivalci gozdov, ki s svojimi prehranskimi navadami skrbijo za stabilnost gospodarskih gozdov. Zato je ptičji kljun kar primeren znak za označitev. Seveda pa so taka
Med javnostjo in lastniki gozdov se vse bolj uveljavlja spoznanje gozdarske stroke, da so odmirajoča drevesa ali drevesa z dupli nujni sestavni del gospodarskega gozda in da pripomorejo k stabilnosti gozdov, saj ohranjajo biotsko ravnovesje v gozdovih.
biomaso (npr. podrtice, prelomljena drevesa)tako, da ne more predstavljati nevarnosti za prerazmnožitev glivnih, rastlinskih in živalskih vrst, ki lahko povzročajo njegovo destabilizacijo. To pomeni, da moramo svežo lubadarko seveda takoj posekati in izdelati v skladu z navodili za zatiranje podlubnikov. Če pa v gozdu odkrijemo staro sušico, ki nima več velike ekonomske vrednosti, pa jo v dogovoru z revirnim gozdarjem pustimo.
Odmrlih še stoječih dreves ne smemo puščati ob infrastrukturnih objektih, zlasti ne ob cestah, ker predstavljajo potencialno nevarnost za varnost prometa in ljudi.
Kje in kako načrtno puščati biomaso v gozdu in koliko naj bi je bilo? V gozdovih naj bi bila razporejena bolj ali manj enakomerno. Torej jo puščajmo predvsem tam, kjerjeje najmanj. To pa je ponavadi v najlažje dostopnih predelih, v intenzivno gospodarjenih sestojih in v sestojih, kjer je velik delež listavcev. Listavci običajno hitro razpadejo. Zatoje odmrlega drevja običajno najmanj v čistih bukovih in drugih pretežno listnatih sestojih. Izjema so sestoji, kjer je veliko hrasta, kostanja in bresta. Zlasti pomembna so v takih sestojih drevesa z dupli, ki lahko služijo za gnezdenje sov in drugih vrst.
Načrtno puščeno drevje nad 30 cm premera in
drevesa prebivališče in pogrnjena miza tudi številnim žuželkam, glivam in vsem drugim oblikam življenja. In toje njihova osnovna vloga, ohranjanje in povečevanje biotske raznovrstnosti v gozdovih!
Delež načrtno puščene biomase v gozdu naj bi znašal od 0,5 do 3%, odvisno od razvojne faze in lesne zaloge. To se sliši veliko, marsikdo bi najprej rekel, kakšna izguba lesa! Pa ni tako hudo. V vsakem gozdu se najde predel, kjerje veliko takega lesa. Problem pa je, da so sestoji preveč "počiščeni" v lahko dostopnih predelih.
Po evidencah ZGS je v naših gozdovih v povprečju 48 odmrlih dreves na hektar, močno prevladujejo iglavci. Od tega je 23 stoječih in 19 ležečih dreves. Toje 14 m3/ha odmrlega drevja, kar predstavlja 5% lesne zaloge stoječega sestoja. Vendar pa primanjkuje debelega odmrlega drevja, povprečno sta na hektar manj kot dve debeli drevesi.
Velikokrat je ekonomska vrednost hirajočih ali odmrlih dreves manjša od stroškov poseka in spravila lesa, njihova ekološka vrednost pa je zelo visoka. V času razpadanja nudijo ustrezne razmere mnogim organizmom, tudi tistim, ki skrbijo za zdravje našega gozda. In tako postane ekološka vrednost odmrlih dreves tudi ekonomska.
5 /e4i...
Mozirje najlepše v Sloveniji
Turistična zveza Slovenije že več let izvaja projekt ocenjevanja slovenskih krajev z naslovom »Moja dežela lepa, urejena in čista« in kraji Zgornje Savinjske doline že kar tradicionalno pobirajo mesta v samem vrhu. Letos pa se je končno izpolnila želj a Turističnega društva Mozirje ter vseh Mozirjanov, saj je Mozirje osvojilo naziv najlepšega slovenskega kraja v svoji kategoriji, to je med izletniškimi kraji.
Vfyed40 /e4i...
Bo Macesnikov plaz zgrmel v dolino?
Problemi, ki jih povzroča plaz na Maces-nikovi zemlji v Podolševi, so vedno bolj pereči. Strokovnjaki pravijo, daje plaz star in da že morda stoletja počasi, a vztrajno drsi v smeri Solčave. V letošnjem letu pa se je delovanje plazu začelo vse bolj stopnjevati in je pred kratkim doseglo alarmantne razsežnosti. Geolog Sergej Venturini, ki je na željo Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje opravil potrebne raziskave terena, je mnenja, da gre v tem primeru za enega najzahtevnejših plazov, ki so trenutno aktivni v Sloveniji.
VPmc/ 45 /e&...
Lep pozdrav iz Zgornje Savinjske doline
Jezikovno razsodišče je na prošnjo Rajka Pintarja, glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic, preučilo, raba katerega imena je za našo dolino pravilnejša; Zgornja Savinjska dolina, Gornja Savinjska dolina ali morda Gornjesavinjska dolina. Po mnenju Jezikovnega razsodišča, upoštevaje zgornjesavinjsko narečje, v katerem se govori pridevnik zgornji in le redko gornji, je najprimernejša raba imena Zgornja Savinjska dolina. Preganjanje ene ali druge različice je neupravičeno, Jezikovno razsodišče pa vendarle svetuje, naj se vsi tisti, ki jim Gornja Savinjska dolina še ni trdno zasidrana v ušesu in peresu, odločajo za ime Zgornja Savinjska dolina.
Pripravila Tatiana Golob
._____________________________________J
Ltudie in dogodki	________________________________________________________
TELEVIZIJA ZASVOJILA OTROKE IN ODRASLE
Otroci najranljivejši gledalci, saj ne ločijo filmske od
dejanske stvarnosti
Povprečen Američan preživi dnevno ob televizijskem sprejemniku tri ure in 46 minut. To je več kot 52 dni nenehnega gledanja televizije na leto. Za primerjavo in ob bok temu podatku povprečen Slovenec po malce starejših statističnih podatkih preživi dnevno ob televizijskem sprejemniku le malce manj kot tri ure.
Večina otrok gleda televizijo tri do štiri ure dnevno, torej kar 25 ur na teden (foto: Benjamin Kanjir)
Po znanih raziskavah večina otrok gleda televizijo od tri do štiri ure dnevno, povprečno torej kar 25 ur na teden. Za otroke od šestega do sedemnajstega leta je spremljanje TV programa kotizvenšolska dejavnost na prvem mestu. Večina otrok preživi letno okoli 1.300 ur pred televizijo, med šolskimi klopmi pa le 900. Povprečen otrok si vsako leto preko televizije ogleda več kot 20 tisoč reklamnih sporočil. Ob spremljanju programov na komercialnih televizijah si tako na vsakih pet ur gledanja televizije ogleda tudi uro reklam.
Ob tem večina otrok, mlajših od šest let, ne razume, da je cilj oglaševanja prodati izdelek ali storitev, na drugi strani se tega še kako zavedajo oglaševalci, zato se z vsemi močmi trudijo osvojiti srca bodočih potrošnikov in si zagotoviti zvestobo blagovnim znamkam. Mlajši kot so otroci, večji izziv predstavljajo za oglaševalce.
Otroci, ki preživijo tri do štiri ure dnevno ob televizijskem sprejemniku, posvetijo precej manj časa šolskim obveznostim, imajo slabše bralne sposobnosti, se manj družijo s svojimi vrstniki in imajo precej manj ostalih dejavnosti in zaposlitev.
Te grobe statistike dajo slehernemu posamezniku misliti, daje televizijski sprejemnik najcenejši hobi, ki pa nas dolgoročno stane pravega bogastva.
Za izziv si lahko sami preračunamo, koliko dni, tednov ali mesecev smo preživeli ob gledanju televizijskega sprejemnika vzadnjih desetih letih in se vprašamo, ali bi ta čas oziroma vsaj delček tega časa lahko namenili koristnejšim opravilom.
Otroci so najranljivejši gledalci, nimajo kulture in filtrov, ki bi jim pomagali ločiti resnice od laži, filmsko resničnost od stvarnosti. Knjige vse bolj zamenjujeta televizija in računalnik. Otroci so vse prevečkrat prepuščeni sami sebi in ekranu, ki jim ponuja privlačne programe. Sedaj, verjetno še bolj kot kdajkoli prej, je odgovornost staršev pri vzgoji otrok izjemno pomembna.
Poleg vsega ostalega se morajo
ukvarjati tudi s pastmi, kijih ponujajo avdiovizualna sredstva. Slednja namreč otroke zastrupljajo z nerealnimi pričakovanji gledeživljenja. Vse preveč otrok še vedno verjame, da so risani junaki, junaki fantastičnih filmov in raznih poceni nadaljevank resnični.
Po ugotovitvah raziskave otroci v Sloveniji zelo malo ali skoraj nič ne gledajo televizije skupaj s starši. Včasih skupaj z njimi pogledajo kakšno oddajo za odrasle, redko pa se zgodi, da starši z otroci gledajo otroške oddaje. Med gledanjem televizije in po tem se starši in otroci domala ne pogovarjajo.
Otroci kot poglavitni razlog gledanja televizije izpostavljajo osam-
ljenost. Zaradi hitrega delovnega tempa staršev so otroci namreč povprečno sami doma dve uri dnevno. Dejstvo je tudi, da otroci, ki preživijo kartri ure na dan pred televizijo, niso najbolj zvesti gledalci. Ostale starostne skupine gledajo TV še več ur na dan!
Televizijski sprejemnik velikokrat igra tudi »v prazno«, ko ni nikogar v sobi. Tako naj bi bila prižgana televizija sama sebi namen kar 28 do 72 odstotkov časa. Mame so tiste, ki največ časa preživijo v sobi, koje televizija prižgana, in sicer 42 odstotkov časa. Sledijo jim očetje in šele potem otroci s 34 odstotki.
Televizija sama po sebi ni nekaj slabega. Do neke mere lahko izkoriščamo televizijo sebi v prid. Televizija sama namreč nima takšne moči, da bi svoje gledalce vzgojila v dobre ali slabe, prav tako jih ne more zasužnjiti, če sami tega nočejo. Nas je morda strah televizije in njenih učinkov? Starši se pogosto bojijo učinkov gledanja televizije in imajo slabo vest, ko oni sami ali njihovi otroci gledajo televizijo.
Poglaviten problem je v premajhnem poznavanju problematike vpliva televizije na gledalce. Televizija pomeni vsekakor pozitiven napredek v razvoju družbe in prinaša novosti v naš vsakdan. Kljub vsem dobrim lastnostim pa je potrebno poudariti, da starši premalo usmerjajo otroke pri gledanju televizije in stvari prepuščajo naključju in presoji otrok samih. Po drugi strani pa trdijo, da gledanje televizije škoduje.
Zanimivo je, da se starši bolj malo posvečajo temu, kdaj in kaj njihov otrok gleda po televiziji ter da zelo poredko prepovedo gledanje televizije oziroma otrokom priporočijo kakšno oddajo. Tako otroci kot starši potrebujejo več znanja o tem, kaj televizija lahko nudi, in kakšne so pasti, v katere se lahko ujamejo, Pozitivno bi bilo tudi, če bi otroci lahko imeli starše za vzor.
Benjamin Kanjir
Vir Mediawatch: Anita Mikulič
Izmišljeni neznanec grozil otrokom
Bilo je letošnjega oktobra, koje ob 10.15 uri na Policijsko postajo Mozirje poklical ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji in povedal, da se po šoli potika neznanec, ki naj bi grozil otrokom. Dvema naj bi nastavil nož na vrat in jima dejal, da ju bo ubil. V garderobi je pustil tudi štiri grozilna pisma.
Kot seje izkazalo kasneje, je šlo za izmišljotino na podlagi otroške domišljije. Eden izmed otrok je drugima dvema povedal, da ga neprestano zasleduje neznan moški s črno kapuco na glavi in belo masko na obrazu. Slednji naj bi že bil v os-
novni šoli, in sicer v garderobi in telovadnici, kjer mu je grozil, da ga bo ubil. Prav tako tudi doma. Da bi bile besede podkrepljene, so se otroci dogovorili, da bodo izdelali grozilna pisma in jih prinesli v šolo. Pokazali sojih še ostalim otrokom. Prav tako so si izmislili, da jih zasledujeta in ustrahujeta dva znana fanta iz soseščine, ki sta osnovno šolo končala v letu 2002.
Pri pouku sta otroka grozilna pisma izročila učiteljici z obrazložitvijo, da staju našla med odmorom v svojih čevljih v garderobi in ob poti v šolo. Zatrjevala sta, da sta omenjenega
neznanca tega dne videla tudi v šoli.
Zaradi vsega tega je všoli zavladal strah, da se neznana oseba dejansko pojavlja v prostorih šole in grozi otrokom. Vznemirjeni starši so od vodstva šole zahtevali pojasnila o varnosti njihovih otrok in ustrezne ukrepe.
V razgovorih z otroki je bilo ugotovljeno, da so si celoten dogodek izmislili in da neznanec, ki naj bi grozil po šoli na Ljubnem ob Savinji, ne obstaja. Otroci so idejo za izmišljene dogodke dobili v neki televizijski nadaljevanki.
Benjamin Kanjir
Avtomobilski kotiček. Oglasi
VOZILI SMO: APRILIA ATLANTIC 500
Čez teden po mestu, za vikend na izlet
Pravite, da je mraz. Da motocikel sodi v garažo in naj počaka na vroče poletne dni. Ah, mi Slovenci. Ko malce popiha in ko padejo jutranje megle, je sezone konec. Dobro, razumem na podeželju, kjer so motocikli luksuz in ni gneče. Ne razumem pa meščanov, ki se dušijo v zastojih in cestni gneči. Poglejte čez mejo v Trst ali v Pariz: temperatura malce nad lediščem, na mestnih ulicah pa polno skuterjev in motociklov. In to podnevi in ponoči! Debelejša bunda, spodaj pa urejen poslovnež s kravato.
Aprilia atlantic 500 je namenjena uživanju v vožnji (foto: Aprilia)
Piše: Igor Pečnik
Vsi večji proizvajalci motornih koles so že pred časom ugotovili, da so skuterji nadvse uporabna vozila. Enostavni za uporabo, nudijo dokaj dobro zaščito pred vremenskimi vplivi in so okretni. Le na daljše razdalje jim rado zmanjka moči, zato so razvili tudi malce močnejše različice. V zimskem mrazu smo preizkusili aprilio atlantic 500 - pravi maksi skuter, ki s svojimi dimenzijami spominja na avto. Dolg je namreč kar 2.250 mm in namenjen tudi za daljše vožnje.
Njegova oblika je futuristična, saj so v sprednji del integrirane velike luči s kar tremi halogenskimi žarnicami, kar zagotavlja dovolj svetlobe tudi v nočnih urah. Sedež za voznika in sopotnika je kot udoben fotelj in zadnji del preseneti s
širino, ki zna biti v mestni gneči skoraj moteča. Pod sedež spravimo dve jet čeladi, spredaj mobitel in rokavice, za doplačilo pa lahko dobimo še kovčeks 45 litri prostornine. Velja omeniti, da velike dimenzije vizirja zelo dobro ščitijo pred direktnim vplivom vetra in mraza.
Armaturna plošča spominja na
avtomobilsko in razvaja celo s potovalnim računalnikom. Atlantic ima tudi stikalo za vklop vseh štirih smerokazov naenkrat! Za zanesljivo zaviranje skrbijo kolutne zavore, zadnja je integralna in dozira tudi sprednjo. Prenos moči poteka preko varia-torja in tako menjanje brzin odpade. Za mestno vožnjo je to odlično.
Motorje 460-kubični enovaljnik, opremljen z elektronskim vbrizgom goriva. Razvije smelih 39 konjičkov pri 7.250 vrtljajih in zadovolji tudi bolj zahtevnega voznika. Skuter je zelo udoben, njegovo vzmetenje in udobni sedeži zadovoljijo tudi na daljših relacijah.
Motorje nastavljen za uživanje v vožnji. Na avtocesti boste z lahkoto sledilitempu do 140 km/h, po mestu pa boste z odločnimi pospeški pustili za sabo vse avtomobiliste. S takšnim maksi skuterjem z lahkoto skočite v službo iz okolice mesta in se vam nasmehne, ko v mestnem vrvežu ne občutite zamudnega čakanja. Čez vikend pa naložite boljšo polovico in jo odpeljete na Bled! Skratka - univerzalna zadeva. In če omenim še znižanje cen v zimskem času ter dveletno garancijo, potem je aprilia atlantic 500 vredna razmisleka.
EVROPSKA UNIJA
Nova pravila o prodaji avtomobilov
S1. oktobrom so v Evropski uniji začela veljati nova pravila za prodajo vozil na skupnem evropskem trgu. Poslej distributerji vozil ne bodo več vezani na enega samega proizvajalca vozil z ekskluzivno distributersko pogodbo, ampak bodo lahko v eni trgovini prodajali vozila različnih proizvajalcev. Proizvajalci vozil bodo izgubili tudi nadzor nad prodajo rezervnih delov in servisom za svoja vozila.
Neodvisne mehanične de- prekomejno prodajo. To naj bi za-lavnice bodo poslej imele dostop gotoviio nižjo končno ceno vozil po do proizvajalčevih tehničnih vsej Evropski uniji, saj bodo proiz-specifikacij, orodij, naprav in us- vajaici pod večjim pritiskom posabljanja. Mehanične delavnice konkurence in bodo imeli manj bodo s pooblastilom proizvajal- nadzora nad prodajo vozil. Zadnja cev lahko delovale tudi neodvisno študija Evropske komisije o cenah od distributerjev vozil. Reforma vozil v EU maja 2003 je pokazala, evropskega trga vozil bo v celoti da je v cenah med različnimi izvedena v roku dveh let, ko bodo državami 8,6% razlike, medtem ko distributerji vozil lahko delovali je podobna študija lani pokazala kjerkoli v Evropi.	10,6% razlike. Najcenejša so vozi-
Distributerji bodo po 1. oktobru la v Grčiji in na Nizozemskem, 2005 lahko svojo ponudbo ogla- najdražja na območju evra pa v ševali na medmrežju ali v medijih Nemčiji in Avstriji, v več državah, kar bo omogočilo	KF
HONDA Moč naših sanj Izziv za poznavalce		
		c
		
	J/	
	HONDA ČEPIN	GSM: 031 612 001
a	Pot v Lešje 1, Vojnik	e-mail: avtostoritve@siol.net
	Tel.: 03 780 00 40, 03 780 00 45 http://www.avtostoritve-cepm.si Fax: 03 780 00 43	
KINO NAZARJE
Sobota, 29.11. ob 20.00 in nedelja, 30.11. ob 17.00:
DRUŽBA PRAVIH GOSPODOV - znanstveno-fantastičnl triler
Režija: Stephen Norrington
Igrajo: Sean Connery, Peta Wilson, Stuart Townsend, Tony Curran, Jason Flemyng
KINO UUBNO
Nedelja, 30.11. ob 17.00:
TELEFONSKA GOVORILNICA - triler
Režija: Joel Schumacher
Igrajo: Colin Farrell, Kiefer Sutherland, Forest Whitaker, Radha Mitchell

Mladoletnik ustrahuje celo vas
Policisti mozirske policijske postaje so v prvih desetih mesecih letošnjega leta na območju občine Luče zabeležili deset kršitev javnega reda in miru. Dve več kot v enakem obdobju lani oziroma deset odstotkov vseh evidentiranih kršitev na območju Upravne enote Mozirje. Ob tem se je zgodilo še štirinajst prometnih nesreč, kar je v primerjavi z lani, ko je bilo nesreč manj, vendar je eden od udeležencev izgubil življenje, relativno ugoden podatek.
Med najpomembnejšimi vzroki so še vedno prevelika hitrost, nepravilna stran vožnje in neupoštevanje varnostne razdalje. Takšni so v grobem statistični podatki, s katerimi je Avgust Kleine, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje, seznanil člane občinskega sveta. Gledano ozko statistično, v Lučah ni vzroka za kakršnokoli zaskrbljenost, očitno pa je realnost povsem drugačna.
Tako kot skoraj v celotni Sloveniji, so tudi v Lučah največji problem mamila. Svetniki so na zadnji seji pomočnika Kleineja seznanili s povsem konkretnimi primeri, saj so stvari očitno prišle že tako daleč, da nekateri mladoletni posamezniki ustrahujejo praktično celo vas. Ljudje, ki se upravičeno bojijo maščevanja, se seveda z razlogom sprašujejo, kaj se lahko zgodi, če bodo tem nasilnežem sami stopili na prste. Bo nekdo ostal s predrto avtomobilsko gumo ali v mnogo slab-
Ifif
Pomočnik komandirja PP Mozirje Avgust Kleine je povedal, da so mamila prisotna že po celi dolini (foto: EMS)
šem primeru s požgano hišo.
Kot smo slišali od svetnikov, ki se razumljivo vtem primeru ne želijo izpostavljati z imeni in priimki, je cela vas nemočna pred enim samim
mladoletnikom, ki se gre vaškega šerifa celo ob tihi podpori staršev. Prav starši bi morali v takšnih primerih odigrati ključno vlogo, saj mladoletnik po zakonu še ni pravnomočno
odgovoren, zato tudi sodniki za prekrške ponavadi samo opominjajo.
Stvar policijeje seveda, da prepreči in razišče čim več teh kaznivih dejanj oziroma prekrškov, vendar je težava v tem, da huligane zakrije noč, preden se pojavi patrulja. Problem je očitno precej večji, kot so nekateri pripravljeni priznati, so odkrito spregovorili na zadnji seji občinskega sveta, predvsem z namenom, da bi bila policija v Lučah več prisotna.
Težava je vtem, pravi Kleine, da se v Mozirju in Nazarjah soočajo še z večjimi problemi in tudi v ostalih krajih Zgornje Savinjske doline ni bistveno bolje. Vsi, ki želijo zaradi osebne varnosti ostati neidentificirani, imajo na razpolago anonimno telefonsko številko policije 080 1200, na katero lahko brez skrbi za morebitne posledice posredujejo koristne podatke.
Savinjčan

TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Gotovlje 31,3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Petrola)
Tel. trgovina:713 34 50, 52 faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 Delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure
BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, IVI ALI GOSPODINJSKI APARATI
1IL®	(KUPIT ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV
GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO.
AKCIJA
MIKROVALOVNE PEČICE GORENJE

Kavni avtomat Gorenje KA8008
Rezalnik Gorenje R504N
		
	I	
risa	JfStSS.	
DVD PREDVAJALNIKI .

I I
VLJUBN© VABLJENI V MIA#© KMETU8KĐ PRESKRB© P©&®v ttg T, Šempeter (v proeterth Km©8jJ©k© zadruge itmpgter)
telef©ns im m m faks: im m m
Petevnl fes,? p@fn0 - ©dl ®„Q@ d®	©d B.OÖ d® 12=@0
ALIANSA VAŠA ZADNJA SANSA!!!
#S '	P»,!
......... tmmmm	| Iz občin, Organizacite
UPRAVLJAVCI OBČINSKIH IN KRAJEVNIH CEST ZAGOTAVLJAJO, DA BODO POZIMI PREVOZNE
Lokalne zimske službe pripravljene na start
Kako varen bo promet na zgornjesavinjskih občinskih in krajevnih cestah v letošnji zimski sezoni, je odvisno tako od zimskega vzdrževanja kot opremljenosti vozil. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah določa šest prednostnih razredov glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, podnebne razmere in krajevne posebnosti. Občinske in krajevne ceste so uvrščene v četrti razred, njihova prevoznost naj bi bila praviloma zagotovljena med 7. in 20. uro, odvisno od organiziranosti lokalne zimske službe po posameznih občinah in območjih znotraj njih.
Na območju občine Luče se prednostno plužijo in posipajo tiste ceste, po katerih poteka šolska proga, oziroma tiste, po katerih se občani dnevno vozijo v službo. Občina je za pluženje in posipanje podpisala pogodbe z nekaterimi domačini, in sicer bo vsak izmed njih skrbel prvenstveno za cesto na »domačem« območju. V Lučah skrbijo za 134 kilometrov občinskih in 60 kilometrov gozdnih cest, s pluženjem pa bodo začeli, ko bo snežna odeja na cesti debelejša od 10 centimetrov oziroma takrat, ko bo s pluženjem še mogoče zagotavljati prevoznostteh cestz zimsko opremo, nam je zagotovil župan občine Ciril Rose.
V	občini Mozirje ima »glavne« občinske ceste na skrbi tamkajšnje komunalno podjetje, nam je povedal Vinko Jeraj, za ostale skrbijo domačini preko krajevnih skupnosti Rečica in Mozirje. Primerno prevoznost morajo zagotavljati na skupno 114 kilometrih cest. Tako kot v ostalih občinah tudi v mozirski poženejo stroje, ko zapade 10 centimetrov snega, seveda pa imajo za primere poledice na zalogi zadostne količine peska za posipanje.
Solčavaneje prvi sneg, ki smo ga bili deležni že oktobra, resno postavil pred dejstvo, da se lahko v najslabšem primeru z zimskimi razmerami soočajo kar pol leta. Mateja Suhadolnik pravi, da so pogodbe s kmeti za pluženje 34 kilometrov cest pripravljene, kar je ugodneje za občinski proračun, kot če bi prevoznost cest zagotavljali s pomočjo komunalnega podjetja.
V	občini Gornji Grad imajo podobno kot v Lučah ceste »kategorizirane« glede na potrebe (šolski in mlečni prevozi). Skrbijo za 105 kilometrov občinskih cest. S kmeti, ki imajo pluženje registrirano kot dopolnilno dejavnost, lahko občani direktno komunicirajo, razlaga tajnik občine Jože Poznič. V Gornjem Gradu namenijo letno za zimsko prevoznost cest do tri milijone tolarjev, v znesek so všteta plačila kmetom in gramoz za posipanje.
V	nazorski občini so vzdrževanje približno 40 kilometrov kategoriziranih cest zaupali mozirskemu komunalnemu podjetju, ki skrbi za pravočasno posipanje in pluženje. Javne poti nižjega ranga plužijo organizirano po treh krajevnih skupnostih. Te »usluge« opravljajo kmetje, ki morajo najprej zagotoviti prevoznost do šol, zdravstvenega doma in ostalih pomembnih objektov. Pri tem bi morali ljudje upoštevati prioritete in čas, v katerem naj bi bile ceste splužene, opozarja tajnik občine Jože Štiglic ter poudarja, da se trudijo ceste splužiti hitreje kot
veleva pravilnik. V gosto naseljenih ulicah bi se po mnenju tajnika nazorske občine lahko ljudje tudi sami organizirali in v ključnih trenutkih
z lopatami v rokah pripomogli k normalnim raz-meram. Enako je z avtomobili, saj se vse prevečkrat dogaja, da jih lastniki, ki od občine zahtevajo brezhibno urejene ceste, puščajo brez ustrezne zimske opreme.
V občini Ljubno se z okoli 200 kilometri občinskih in ostalih cest spopada 20 izkušenih izvajalcev, ki imajo pluženje registrirano kot dopolnilno dejavnost in temu primerno tudi strojno opremo. Tako kot v ostalih občinah so tudi na Ljubnem prva prioriteta šolski prevozi, za vzdrževanje pa so v lanskem letu porabili preko osem milijonov tolarjev. Večji del stroškov nastane zaradi podpore višinskim kmetom, saj je občina po besedah tajnika Franja Naraločni-ka zelo zainteresirana za njihov obstoj.
Savinjčan
BO ZARADI SPREMEMB, KI JIH PRINAŠA PREDLOG ZAKONA 0 CESTNEM PROMETU, VOŽNJA PO SLOVENSKIH CESTAH BOLJ UMIRJENA IN VARNA?
Boljši vozniki in čistejši zrak
Predlog novega zakona o cestnem prometu prinaša kar nekaj bistvenih sprememb, med drugim znižanje dovoljene količine alkohola v krvi za voznike osebnih avtomobilov s sedanjih 0,5 promila na 0,2 promila. V ministrstvu za notranje zadeve želijo zagotoviti večjo varnost v cestnem prometu, z uvedbo obvezne meritve emisij izpušnih plinov pa bodo morali lastniki avtomobilov poskrbeti, da bodo njihovi jekleni konjički obremenjevali ozračje samo še znotraj dovoljenih količin.
Obvezne meritve bodo pooblaščene organizacije za opravljanje tehničnih pregledov vozil začele izvajati s prvim decembrom. Po besedah državnega sekretarja Darka Repenška so se tekom leta izvajale vzorčne meritve, ki naj bi služile kot priprava za boljšo pripravljenost vseh pooblaščenih organizacij na začetek meritev emisij izpušnih plinov in ugotovitev dejanskega stanja registriranih vozil glede ekološke sprejemljivosti. Zaradi slabega vzorčenja so te meritve emisij izpušnih plinov izkazale dokaj nerealno stanje voznega parka osebnih vozil in niso dale pravega odgovora o dejanski pripravljenosti na prevzem obveznosti kontrole in meritve emisij izpušnih plinov po 1. decembru 2003.
Pri AM Miklavc v Nizki so v času akcije od 20. do 25. oktobra opravili poskusno meritev izpušnih plinov na 197 vozilih in glede na ugotovih/e, se prav lahko zgodi, da bo precejšen odstotek voznikov ponavljal tehnični pregled prav zaradi prekomernega onesnaževanja okolja z izpušnimi plini. Od 61 vozil brez vgrajenega katalizatorja jih je kar 38 odstotkov prekoračilo dovoljeno ekološko sprejemljivost, med 89 vozili z vgrajenim
katalizatorjem bi moralo pred potrditvijo tehnične brezhibnosti vozila stopiti do mehanika oziroma serviserja 24 odstotkov lastnikov avtomobila. Pri vozilih z vgrajenim dieselskim motorjem, jih je od 45 pregledanih 16 odstotkov takšnih, ki preizkusa niso opravili. Na vprašanje, kje so glavni vzroki za izpade, nam je Anton Miklavc povedal, da na preveliko emisijo lahko vpliva cel kup stvari, kar velja kot priporočilo voznikom, da pred tehničnim pregledom obiščejo serviserja.
Ekološko pomembna novost, ki bo preprečevala puščanje odsluženih vozil v naravi, bo potrdilo o uničenju vozila, katerega bo treba predložiti ob odjavi vozila. Spremembe se obetajo tudi pri registraciji vozil. Prometno dovoljenje se ne bo več podaljševalo, ukinila se bo krajevna pristojnost in registrski postopek bo po novem lahko izvajal tudi pooblaščeni prodajalec vozil. Po novem bodo registrske tablice vezane na vozilo in bodo z zamenjavo lahko ostale na vozilu. S tem se ukinja tudi registrsko območje. Zamenjava dokumentov kot tudi registrskih tablic bo potekala postopno, glede na datum poteka veljavnosti.
Savinjčan
Šport, Oglasi
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad
Na podlagi 31. člena ZureP-1 (Ur. I. RS št. 110/02 in št. 08/03) in 30. člena Statuta Občine Gornji Grad, (UG ZSO št. 3/99,6/02) je župan Občine Gornji Grad, sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta obrtno stanovanjske cone Spodnji trg.
1.	člen
Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta obrtno stanovanjske cone Spodnji trg.
2.	člen
Javna razgrnitev poteka v sejni sobi Kulturnega doma Gornji Grad, Attemsov trg 3 (II nadstropje) v delovnem času občinske unrave od 25.11.2003 do 24.12.2003.
3.	člen
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava in sicer 8. decembra 2003 ob 17,00 uri v prostorih sejne sobe.
4.	člen
Občani in ostali zainteresirani lahko podajo svoje pripombe, predloge in mnenja na razgrnjen predlog v pisni obliki včasu javne razgrnitve na sedežu občine in nejavni obravnavi.
5.	člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi.
Št:. 002-33/2003
Župan Toni RIFELJ
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad
Na podlagi 31. člena ZureP-1 (Ur. I. RS št. 110/02 in št. 08/03) in 30. člena Statuta Občine Gornji Grad, (UG ZSO št. 3/99,6/02) je župan Občine Gornji Grad, sprejel
SKLEP
ojavni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje občine Gornji Grad - dopolnitev v letu 2002 (v nadaljnjem besedilu spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine)
1.	člen
Javno se razgrne predlog .Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine, ki gaje izdelal RCC planiranje.
2.	člen
Javna razgrnitev poteka v sejni sobi Kulturnega doma Gornji Grad, Attemsov trg 3 (II nadstropje) v delovnem času občinske uprave od 25.11.2003 do 24.12.2003.
3.	člen
V času javne razgrnilve bo organizirana javna obravnava in sicer 28. novembra 2003 ob 17,00 uri v prostorih sejne sobe.
4.	člen
Občani in ostali zainteresirani lahko podajo svoje pripombe, predloge in mnenja na razgrnjen predlog v pisni obliki v času javne razgrnitve na sedežu občine in na javni obravnavi.
5.	člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi.
Št:. 002-34/2003
Župan Toni RIFELJ
r I I '	" I .	'	'	'	I I	'	k
BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM
V petek, 5. decembra 2003, bodo zaposlene delavke vrtca Mozirje pred Blagovnico v Mozirju od 13. do 19. ure pripravile sejem, na katerem bodo prodajale lastne ročno izdelane božično-novoletne izdelke. Z izkupičkom kupljene igrače bodo celo leto pri igri razveseljevale otroke v vrtcu Mozirje.
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Pionirji dvakrat drugi
Končano je tekmovanje mlajših pionirjev v organizaciji Zveze košarkar-skih društev Maribor. Nazorski nadobudneži žal niso obranili prvega mesta iz prvega dela, v jesenskem delu pa so dosegli naslednje rezultate: Pivovarna Laško: Nazarje 39:49, Nazarje : Hopsi Polzela 20:0 (bb), KŠ Mario Primorac: Nazarje 46:24, ŽKK Maribor : Nazarje 15:52, Nazarje: Velenje 67:21.
V ligi je zmagala ekipa reprezentanta bivše Jugoslavije Maria Primorca, ki jo sam tudi vodi, Nazarčani pa so z osmimi zmagami in dvema porazoma zasedli drugo mesto. Najmlajši košarkarji so s tekmami dokazovali svoj talent in dosegli velik uspeh, tako kot njihova trenerja David Zadravec in Dejan Cesar na začetku trenerske poti.
Starejši pionirji so zaključili
državno prvenstvo po vodstvom KZS. Ekipa trenerja Nejca Gelbaje v jesenskem delu svoje skupine zabeležila naslednje rezultate:
Keleja: Nazarje 30:65, Dravograd : Nazarje 51:52, Nazarje: Koroška 44:68, Nazarje : Keleja 53:31, Nazarje: Dravograd 57:49, Koroška : Nazarje 64:38.
V svoji skupini je bilo Nazarje drugo, med 84 ekipami pa so zasedli neuradno 57. mesto v državi, kar je napredek v primerjavi s preteklo sezono. Nekatere tekme so bile zanimive in napete in se že kažejo sadovi dela iz minulega leta.
Tekma članovje zaradi nujnih popravil v telovadnici v Vojniku prestavljena na 13. december, kadeti in mladinci pa bodo prvi del prvenstva končali en teden prej.
Tomaž Križnik
Savinjska košarkarska liga Polzela 2003
Rezultati 1. kroga:
Žvajga: Ločica 40:58, ŠK Žalec: Gomilsko 78:80, Polzela: Parižlje 79:57, St. Paul: Laško 68:66, Tweed: Velenje 37:115.
Rezultati 2. kroga:
Laško: Tweed 80:52, Parižlje: St. Paul 33:96, Gomilsko: Polzela 64:78, Ločica: ŠK Žalec 48:65, Werinox: Žvajga 55:51.
Vrstni red po 2. krogu:
1. St. Paul Prebold 4,2. Polzela 4,3. Veterani Pivovarna Laško 3,4. Študentski klub Žalec 3, 5. Savinja 2000 Ločica 3,6. Gomilsko United 3, 7. Velenje 2,8. Werinox Celje 2,9. Žvajga Prebold 2,10. Parižlje 2,11. Tweed Žalec 2.
Lista strelcev po 2. krogu:
Blagotinšek (Veterani Pivovarna Laško) 75,2. Cencelj (St. Paul Prebold) 52,2. Pungartnik B. (Polzela) 52.
IS
._________________;______________________________________________J
( \
Sponzorji Savinjske košarkarske lige
2003 so:
-	Turistična agencija Relax Velenje
-	Savinjska trgovska družba Žalec d.d.
-	Polzela tovarna nogavic d.d.
1TV Brglez s.p.____________________________

■■■■■■■■■■■■■■H
Šport. Oglasi
IIIUUJUIMMMHMH
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 7. KROG
Visok poraz Nazarcanov v Litiji
V sedmem krogu najmočnejše slovenske lige malega nogometa so nazorski nogometaši gostovali v Litiji in visoko izgubili z aktualnimi državnimi in pokalnimi prvaki. Sveo Lesno. Domačini so s svojo igro ponovno dokazali, da v zadnjih letih nimajo prave konkurence v našem dvoranskem nogometu. Nazorski »graščaki« bodo skušali izpad točk nadomestiti z današnjo zmago na domačem parketu, ko v goste prihaja Mavi iz Brežic.
Začetek srečanja v Litiji je pripadel zgomjesavinjskim nogometašem, ki so si s hrabro igro po celem igrišču pripravili kar nekaj priložnosti in povedli že v peti minuti. Toda tekma traja 40 minut in tega so se zavedali predvsem domačini, ki so počasi stopnjevali pritisk in prevzemali vse niti igre v svoje roke. Vsako, prav vsako napako so kaznovali s hitrim protinapadom in učinkovitim zaključkom, pri čemer sta jim bila v pomoč še nerazpoložena vratarja gostov.
Kaj se dogaja s čuvaji mreže nazorske ekipe je trenutno najbolj pereče vprašanje, ki ga bosta skušala tako stroka kot vodstvo kluba čimprej rešiti. V klubu se namreč z vso odgovornostjo zavedajo zadnjih treh porazov in pomembnosti preostalih dveh tekem jesenskega dela prvenstva, ki lahko prineseta
Prvi mož KMN Nazarje Dobrinko Danojevič se skupaj s trenerjem Delameo ubada z vprašanjem vratarjev
(foto: Franjo Atelšek)
mir ali pa zelo hud nemir v spomladanskem nadaljevanju prvenstva.
Ostali rezultati 7. kroga:					
Puntar Alpkomerc: GIP Beton MTO			10:4(4:	D	
Metropol: Dobovec			3:5(1	2)	
Mavi Brežice: Napoli Intelsat Pernica			3:4(2	1)	
Kix Ajdovščina: Vitomarci Petlja			7:3(3	D	
					
Lestvica po 7. krogu:					
l.Svea Lesna Litija	7	700	48:25		21
2. Puntar Alpkomerc	7	601	53:20		18
3. Kix Ajdovščina	7	313	34:34		10
4. Vitomarci Petlja	7	313	23:26		10
5. Nazarje Glin IPP AM Miklavc	7	313	25:34		10
6. GIP Beton MTO	7	304	18:20		9
7. Metropol	7	223	32:33		8
8. Dobovec	7	205	27:35		6
9. Napoli Intelsat Pernica	7	205	19:38		6
10. Mavi Brežice	7	03 4	27:41	3
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Od ostalih srečanj sedmega kroga velja omeniti visoko zmago Puntarja proti lanskim finalistom državnega prvenstva in presenetljiv uspeh Dobovca v slovenski metropoli. Perničani so se z zmago
v Brežicah otresli zadnjega mesta in se priključili ekipam v boju za zlato sredino, Ajdovcem pa je po zmagi nad Vitomarci uspel preskok kar na tretje mesto.
Franjo Pukart
KMN Svea lesna Litija : KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc 11:2 (4:1)
Litija. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Marjan Burina in Božidar Crnkovič. Delegat: Branko Stajnko.
Strelci: 0:1 K,Šemenc(5), 1:1 D. Simič (9), 2:1 Zorč (15), 3:1 Horvat (16),4:1 Džafič (19), 5:1 D. Simič (24), 6:1 Zorč (29),7:1 Horvat (30), 8:1 Horvat (32), 9:1 D. Simič (34), 10:1 Kurtič (35), 10:2 Metulj (39), 11:2 Horvat (40).
KMN Svea Lesna Litija: Zorč, Horvat, Macanovič, Kos, Ibrišimovič, D. Simič, Goranovič, Pavšek, B. Simič, Tokič, Kurtič, Džafič.
KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Grudnik, Mikek, Hrastnik, Korun, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Metulj, Kugler V, Hren, Kugler D., Zagožen.
Rumeni karton: Andrej Kolar, Simon Korun, Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc), Primož Zorč (KMN Svea Lesna Litija).
Igralec tekme: Dejan Simič (KMN Svea Lesna Litija)
KMN Nazarje
vabi na
prvenstveno srečanje 8. kroga 1. slovenske lige malega nogometa
KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Mavi Brežice
Tekma bo v petek, 28. novembra 2003, ob 19. uri v športni dvorani Nazarje.
Zaradi pomembnosti srečanja KMN Nazarje vabi vse svoje navijače, da si tekmo ogledajo v kar največjem številu.
LOKOSTRELSTVO
Slovenci blesteli v Beljaku
V nedeljo je v Beljaku potekal mednarodni Alpe-Adria turnir v disciplini indoor 2x18 m. Slovenski lokostrelci so beležili odlične rezultate. V absolutni kategoriji je z rezultatom 1.184 krogov premočno zmagal svetovni prvak Dejan Sitar, 3. mesto pa je pripadlo Vladu Sitarju s 1.148 krogi.
Mozirski lokostrelci so v posameznih kategorijah dosegli naslednje uvrstitve: 1. Dušan Perhač (1.127 krogov), 1. Bernarda Zemljak P. (1.109 krogov), 1. Janja Perhač (1.001 krog), 3. Primož Perhač (1.048 krogov).
DP
L_______________________________________—-----------'
Kalkuta je v Savinjski dolini
Ne, gospa Marija Vrtačnik, tokrat ste se zmotili. Vsa ta medijska slava, vesta blišč luči, ki vasje obsijal, vasje oslepil in oglušel. Tako tudi ne vidite in ne slišite, tega kar vam je v Gnilem jabolku napisal Edi Mavrič, Franci Kotnik pa kot urednik Savinjskih novic upal objaviti.
Za vaše delavke gre, za mamico, ki jo ob šestih zjutraj priklenete za tekoči trak in jo včasih več kot po osmih urah spustite domov. Gre za naše sosede, za naše sokrajanke, za mnoge kijih poznamo, za mnoge ki jih srečujemo in se z njimi pogovarjamo. Zaposleni v Elkroju se že dolgo ne smejejo več. To vam je hotel povedati Edi Mavrič in to je objavil Franci Kotnik in tako sem razumel to jaz.
In jaz vam pa povem to. Videl sem, dotikal sem se, vonjal sem blato
revščin mnogih držav sveta, srečeval dobrotnike, ki se pod različnimi zastavami modrih in rdečih organizacij, vozijo v helikopterjih in dragih avtomobilih, iz katerih ne izstopijo, iz katerih ne delijo hrane in zdravil, ne zdravijo bolnih, ampak se samo peljejo mimo in zapravljajo tisto kar je nekdo podaril. To boli ko vidiš, a še bolj boli, ko se z revščino in pomanjkanjem srečuješ v naši dolini. Kmalu bomo potrebovali tisoč Tilenov Skubicev, a kaj ko ne bo nikogar, ki bi podaril milijon.
Srečen delavec je dober delavec. Potrudite se gospa, Marija Vrtačnik, da se bodo zaposleni v Elkroju zopet smejali.
Sašo Štiglic Attemsov trg 8 Gornji Grad
»Oproda«
Obetaven naslov (Zadrečke zdrahe) avtorja Saša Štiglica v prejšnji številki SN, se v nadaljevanju sprevrže v kolobocijo njemu lastne vsevednosti, ki verjetno izvira iz mrkega pogleda s katerim paradira po gornjegrajskem nevidnem mestu. Tako vzvišeno in poln pameti, da pozablja celo pozdravljati mimoidoče. V petdeset in nekaj letih življenja sem se naučil razmišljati z lastno glavo in predvsem ločiti zrna od plev. Ker so mi režiserji v preteklih desetletjih(l) v gornjegrajskem amaterskem gledališču zaupali predvsem komične vloge, bi tudi vlogo oprode z veseljem odigral. V resnici in v stvarnem življenju pa naj Štiglic hudičevo razmisli kdo in komu je v Gornjem Gradu oproda. Jaz Mavriču gotovo ne in tudi Mavrič meni ne! Ob tem, da naju druži dolgoletno prijateljstvo, ki izvira izzastonjkarske-ga dela v različnih društvih, kjer Štiglica, ki nastopa v vlogi županovega oproda nisva zasledila. Očitno pametnjakovič iz Mozirja, ki menda hodi v Gornji Grad delati samo zdrahe, ne ve, da se ljudje, ki zagovarjajo ista stališča pač pišejo skupna pisma. V smislu Kdor razume in toliko in toliko podpisnikov.
S ponosom zapišem, da sem pobudnik vsega dosedanjega pisanja, ki izvira iz neokusne postavitve nagrobnika Francu Kocbeku na gornjegrajskem pokopališču, jaz osebno. Veseli me, da se Mavrič in še nekaj njemu podobnih z mano popolnoma strinja. Če Štiglicu ni
mar gornjegrajske zgodovine in če so mu pri srcu ljudje in zagovorniki moralno nesprejemljivih prisvajanj je to pač podoba v njegovem ogledalu. Prav zato, ker je obravnavani knjigi krepko prekril prah, je potrebno storiti vse, da se vrnejo v rojstni kraj. Razprava otem mora biti javna in resnice vsem dostopne, čeprav je župan mnenja, da je potrebno o javnih zadevah razpravljati za zaprtimi vrati. Pač podoba gornjegrajske pluralnosti in demokracije. Komur je volja gornjegrajskim don Kihotom in oprodam soliti pamet, naj najprej razčisti z lastno moralo in poštenostjo do skupne lastnine. In navsezadnje, v prihodnje bom z veseljem oproda vsem, ki so že in še bodo v Gornjem Gradu z delom v društvih in soljudem pripravljeni doprinesti, da postane kraj z novimi mostovi in brez duše ponovno živ in zanimiv.
Ker je tudi to demokracija, ima Štiglic vso pravico podpisovati svoje umotvore z naslovom na katerem je sicer uradno prijavljen, po meni znanih informacijah pa tako ali tako vsebinsko ustvarjalne potenciale usmerja v razvoj Mozirja, Zato naj se tudi neuradno preseli v Gornji Grad in se skupaj z županom včlani v katerega od prostovoljnih društev. Če se bosta izkazala z delom, pametjo in poštenostjo bosta lahko še daleč prišla.
Jože Remšak - Zotler Spodnji trg 8 Gornji Grad
• USODNI SESTOP PLANINCA
Logarska dolina: Med sestopom s Krofičke proti Škrbini v Kamniško-Savinjskih Alpah seje v nedeljo nekaj pred poldnevom smrtno ponesrečil 29-letni planinec D. S. iz Vojnika. Omahnil je približno 40 metrov globoko in se hudo poškodoval. Veter in megla sta preprečila reševanje s helikopterjem, zato so se morali gorski reševalci odločiti za klasični način reševanja. Ponesrečenca so okoli 18. ure prinesli v dolino, vendar je zaradi hudih poškodb umrl še pred prevozom v bolnišnico.
KF
Odgovor na bodico tedna
Pravje in strinjamo se z Vašo bodico objavljeno v tedniku Savinjske novice z dne 7.11.2003.
Problem zavrženih starih avtomobilov nas moti že vrsto let, še posebno na tistih javnih mestih, ki bodejo v oči vse prebivalce in obiskovalce Nazarij.
Pred mesecem dni je pod Bo-hačevim kozolcem prišlo celo do požara zaradi otroške igre. Morda res otroške? Po posredovanju gasilcev in Policije Mozirje (zapis o dogodku po vsej verjetnosti obstaja) so avtomobila izvlekli iz pogorišča in pustili vsem Nazarčanom na ogled. Sprašujemo vas, smo res ekologi tisti, ki bi morali odstranjevati zapuščino ljudi, ki nimajo čuta odgovornosti, da o morali in estetskem videzu niti ne govorimo! Za odslužen avtomobil mora poskrbeti v prvi vrsti lastnik vozila sam, v primeru, da tega ne stori je to dolžan lastnik zemljišča na katerem se vozilo nahaja, zatem pa se obvestijo inšpekc-
ijske službe ali pa policijo. Je bilo to storjeno? Žal ne.
Da pa je spornih točk v Nazarjah še več Vam je morda poznano. Opozorili bi le na črna parkirišča tovornjakov pred spalnim naseljem na obvozni cesti, zapuščeno vozilo R4 pred poslovno zgradbo INPUT, da o »skritih« avtomobilih v gozdovih, rekah niti ne govorimo. Foto zapisi obstajajo, zato bi bilo z vaše strani korektno, če bi se pred objavo pozanimali pri našem društvu. Da svinjar obstaja pa vam tudi mi priznavamo, problem je le v tem, da se ponavadi rad skrije.
Na vsa opozorila, ki so bila naslovljena na občino Nazarje pa ni bilo odgovora.
Na vsa dejanja, ki škodujejo ugledu kraja in počutju ljudi, pa bomo vselej in vsakokrat z vso resnostjo opozarjali.
Zgornjesavinjsko ekološko društvo Zvone Jelen
Nekemu Sašu Štiglicu
Z odgovorom na zastavljeno vprašanje je gornjegrajski župan Toni Rifelj nehote izničil vrednostno sodbo Štiglica o pametnih in manj pametnih. Velja se vprašati, od kod Štiglicu sposobnost presojati o količini pameti tega ali onega, tembolj, ker ga v vseh letih, odkar stanuje na gornjegrajskem Attemsovem trgu, nismo uspeli zaslediti pri nobeni krajevni dejavnosti. Njegova podobnost s pametnejšim je v tem, da tudi on bolj ali manj redno spremlja dogodke, ki jih pripravijo ali pripravimo gornjegrajski nespametneži z varne razdalje. Vsekakor bo realno sodbo o bolj ali manj pametnih Gornjegrajcih postavila zgodovinska presoja, ki ne bo jemala v obzir sedanje položaje, vplive in simpatije.
V in o Gornjem Gradu je in bo tudi v prihodnje potrebno odpreti vrsto vprašanj, ki se tičejo predvsem nas samih. Če so javna vprašanje in polemike za Štiglica kregarija, tudi prav. Bog mu pomagaj, če ne dohaja časovnih in družbenih sprememb, ki dovoljujejo svobodno izbiro in povezovanje o obravnavanih temah in nenazadnje, kot predsednik Kulturnega društva mu odrekam pravico Zadrečke zdrahe po nemarnem vpletati v nizkotne polemike. Zaradi avtorjev Vide Cajn-erjeve in Jožeta Venišnika,tervseh ki so v dvajsetih letih v potu lastnega obraza projekt že trikrat z uspehom postavili na oder.
Edi Mavrič - Savinjčan Lenart 1 Gornji Grad
ČRNA KRONIKA
•	GROZIL MU JE S SMRTJO
Možine: 17. novembra popoldanje Mozirjan obvestil policistka mu sosed grozi. V nevarnosti naj bi bilo celo njegovo življenje.
•	DRŽAVA OB LES
Luče: 18. novembra je neznanec na škodo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v Krnici posekal in odpeljal večjo količino lesa. Materialna škoda znaša okoli 50.000 tolarjev.
•	POŽAR VZEL PODSTREŠJE
Ljubno ob Savinji: 20. novembra ob 4.40 uri je zagorela stanovanjska hiša v središču Ljubnega ob Savinji. Požar so uspešno pogasili domači in gasilci sosednjih društev. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je požar povzročil vžig žagovine, ki je služila kot izolacijski material v podu podstrešja. Ogenj seje za tem razširil na ostrešje in povzročil za okoli tri milijone tolarjev materialne škode.
•	VLOMA V BENCINSKI SERVIS IN	TRGOVINO
Mozirje: V noči na 21. november je bilo vlomljeno v bencinski servis v Mozirju, v isti noči pa tudi v trgovini na mozirskem trgu. Policisti so z ogledom kraja in naknadnim zbiranjem obvestil storilca obeh dejanj odkrili še istega dne.
•	POŠKODOVAL AVTO IN NAPADEL POLICISTA
Mozirje: 21. novembra v zgodnjih jutranjih urah je znani storilec namerno poškodoval službeno policijsko vozilo. V postopku seje policistoma upiral in ju napadel. Policista sta storilca obvladala, ob tem pa so vsi trije dobili lažje telesne poškodbe.
•	DENAR DOBIL NOGE
Nazarje: 22. novembra je oškodovanec obvestil policiste, da je v gostilni na Prihovi izgubil denarnico. V njej je bila večja vsota denarja, ki pa je skupaj z denarnico »dobila noge«.
Delo in trpljenje to bilo
vaše je življenje.
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
Kristine SPRUK
(3.1.1915 - 2.11.2003)
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekali sožalje, darovali za cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti.
Lepa hvala tudi pevcem za petje med mašo in na grobu, Cirilu Roscu lep poslovilni govor in nosilcem praporja. Hvala še patronažni sestri Verici za njene obiske na domu.
Vsi Majkovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Moja misel na poti v tvojo misel -zastal je korak, odtegnjena je dlan, zgrešila ladja varenje pristan: nekdo utrgal je črno krizantemo.
EMS
Ob prerani smrti dragega sina in brata
Brankota ŠTORGELJ
(14.2.1966 - 18.11.2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste pomagali v teh težkih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala dr. Idi Kramer, g. župniku Belaku, praporščakoma, pevcem, pogrebcem, g. Ediju Mavriču za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
MILANU V SPOMIN
V skrivnostni Lučki Beli je Tvojamisel zadnjikrat zaplavala med gozdovi. Tvoj korak se je ustavil prav tam, kjer si lahko hranil svojo dušo. Med gozdovi in gorami, kjer ni laži, kjer ni človeške nečimrnosti, kjer si bil lahko le sam s sabo v popolnem zlitju z naravo.
Slike in spomini iz življenja, ki si ga delil z nami, so še kako živi. Od otroškega tekanjaza kravami, iskanja jagod in gob po gozdovih, do prvih problemov, ki se pojavijo kaj kmalu, ko začneš odraščati in si oblikovati osebnost. Težko razumemo, da so to res samo še spomini nate, verjamemo pa, da si nekje med zvezdami vedno z nami v pričakovanju ponovnega snidenja. Hvala Ti, da si to kratko življenje posvečal tudi nam, da si bil naš sin, brat in stric.
Prisrčna hvala vsem, ki ste bili in ste z nami in se Milana z dobro mislijo spominjate!
Mama, Dore, Blaška, Mija, Saša, Alma
Obiski na domu
Renata izzivalno vpraša svojega zdravnika: "Gospod doktor, kakšno bo po novem nadomestno zdravilo, če se bom kdaj spet najedla strupenih gob?"
"Ljuba moja, namesto, da me naslednjič zbujaš sredi noči, me povabi na večerjo, preden boš pripravila gobe
“Ribič na črno je tisti 'riboljubec, ki ribari v kalnem pri drugem ribiču, medtem ko ta namaka svojega črva zdoma.
Bodita previdna, ko bosta šla čez cesto; nekdo je izumil kolo!
\
adikoijubca
Star in nov ribič se pogovarjata o ženskah.
"Kako naj si kakšno ulovim?" vpraša mladi.
"Kozarec belega paše vsaki ribi. Če se ti upira, ji daj dva, pa še sebi kakšnega."
"Pa je tak lov legalen?"
"Ribiških čuvajev tu ni, le kakšen som se najde, ki jo hoče samo zase. Sploh pa ne vem, zakaj siliš v društvo, saj že imaš dovoljenje za ribolov."
"Kakšno?"
"Samski si. Kaj si pa do zdaj lovil?"
"Kar ribje konzerve sem gledal na televiziji. Kakšen trnek pa naj izberem?"
"Bodi pazljiv. Ko misliš, da imaš ugoden ulov, kasneje dostikrat prepozno opaziš, da sinatrneku ti."
Čez teden dni starejši ribič obišče mlajšega, ki ravno gosti tri mladenke.
"Vidim, da si razširil svoj hobi. Kar akvarij si si naredil, kaj?"
Živjo, draga! Kupil sem si lovsko puško in komaj čakam, da jo preizkusim.
Jokajočiffitrček
Jurček je še vedno v joku. Joka zvečer:
Očka: "Zakajjoka?"
Mamica: "Noče v posteljo."
Joka zjutraj:
Očka: "Zakajjoka?"
Mamica: "Noče iz postelje."
Joka popoldan:
Očka: "Zakajjoka?"
Mamica: "Ne vem. Mogoče pogreša razlog."
Naslednji dan:
Mamica: "Kaj to slišim?"
Očka: "Kaj?"
"Ne joče se več."
"To gotovo ni najin sin."
"Poslušaj bolje. Sploh ni nič joka v zvoku. Da ga niso ugrabili?"
Mož že melje dlani: "Žena, za koliko denarja ga bova vzela nazaj?"
Čpomm kot švicarski sir
"Ne, ne potrebujem nobenega listka!" reče Šimen smeje ženi. "Jaz si vse zapomnim."
Ko nakupi dve vreči potrebščin, Šimen pokliče ženo s parkirišča: "Draga..."
"Kaj si pozabil?"
"Kakšna je že registrska številka najinega avta?"
...in ne pozabi mi prinesti steklenice hladnega piva!
PRIJATELJA ZA VSE CASE
Častni kanonik Alojz Žagar: »Po zdravju me sprašuješ, Ivan... Bo že, bo že, vesel sem, ko vidim, da nisi pozabil na starega župnika.«
Mozirski župan Ivan Suhoveršnik: »V dobrem je lepo imeti družbo, v slabem pa človek potrebuje prijatelje.«
(DUHOVNA ŠIRINA PRESS)
PUSTNA
PONUDBA
Slikar Jože Napotnik: »Odkar hodim malat v Zgornjo Savinjsko dolino, srečujem same zjam-rane obraze. Bom predlagal, da začnem risati svoj ksiht, pa bodo zopet vsi nasmejani, ha, ha!«
(PRIREDITVENI MOJSTER PRESS)
ZABLODLA POŠILJKA
Pričujoča kuverta dokazuje, da nas nekateri bralci še vedno radi zamenjujejo z našim »velikim bratom« Slovenskimi novicami. To jemljemo kot kompliment, nekoliko bolj čudno pa je, da po dvanajstih letih naše uredništvo še vedno iščejo v Mozirju. Potem se pa zgodi, da takšna pošiljka »luta« od pošte do pošte, ubogi poštarji pa ne vedo, kaj bi z njo. No, v končni fazi je prav po njihovi zaslugi pismo vendarle prispelo na pravi naslov.
(DNEVNIK SAVINJSKE NOVICE PRESS)

Križanka, Oglasi
SESTAVIL
PEPINO
GRŠKI
ZGODOVINAR KIJE NAPISAL RIMS. ZGODOV
RUSKI
UTERARNI
ZGODOVINAR-
VASILU
MIHAJLOVIČ
GONIČ
OSLA
MORSKA DEKLICA IZ TV RISANKE
GLAZURA,
EMAJL
GRŠKI
GRADITELJ
IN
ARHITEKT
(S.ST.P.N.Š.)
REKA V NEMČIJI
UNITED
KINGDOM
VODNI
VRTINEC
SLABOST,
NEMOČ,
ONEMOGLOST
NIELS
ABEL
KENNETH
(KRAJŠE)
ZOLAJEV
ROMAN
ELEKTRIČNA
MORSKA
RIBA
SUŠENJE SENA NA POUU
PRVA SOVJET. VESOLJSKA RAKETA
ŽIVEC
(STAR.)
GRADBENIK,
ARHITEKT
(KNJIŽ.)
JEPPE
AAKJAER
BOGASTVO
GOZDOV
PRIPADNIK
JUDOVSKE
LOČINE
NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU
ŠESTI
KONTINENT PO VELIKOSTI
SEVERNI
JELEN
IGRALEC
V
GLEDALIŠ-
ČU
MAJHEN
LESEN
PLUG
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
OTOK V BALEARIH
KRATICA ZA NEKDAN. AMERIŠKO LETALSKO DRUŽBO
RENE LE SENNE
VŠITEK
(REDKO)
IZPUŠČAJ
NASILEN
VSTOP
REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO

TURŠKI
POUTIK-
KENAN
ČLOVEK
POSAMEZNIK
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
REKA V NEMČIJI
NOTRANJA
SRČNA
MRENA
(ANAT.)
MOŠKI
POTOMEC
VESELIN
GEORGIEV
VOJAŠKI
OBRAMBNI
NASIP
VELIKA
ŽIVČNA
NAPETOST
NEKDANJA
JAPONSKA
PRESTOLNI-
CA
VRSTA
UGANKE,
PREMETEN-
KA
MRI
Portal Savinjsko dolina
MINI SLOVARČEK:
ISTRIN- ruski literarni zgodovinar- Vasilij Mihajlovič OSTRVI- naprava za sušenje sena na polju ENDOKARD- notranja srčna mrena (anat.)
ABIES-jelka (lat.)
LUNIK- prva sovjetska vesoljska raketa
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 43. št. SN smo izžrebali tri dobitnike nagrad, ki vam jih podarja Optika Likeb Ternik iz Mozirja:
1. nagrado, bon v vrednosti 5.000 sit, prejme: Jože Slatinšek, Prod 12, Ljubno ob Savinji, 2. nagrado, bon v vrednosti 4.000 sit, prejme: Špela Orešnik, Solčava 30 a, 3. nagrado, bon v vrednosti 3.000 sit, prejme: Jana Osovniker, Novo naselje 41, Gornji Grad.
Čestitamo! Dobitniki bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki
in CVETLIČARNA IRIS
iMčf Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369
S
organizira
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Šolska ulica 22, 3330 Mozirje
SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME,
ki bo v soboto, 29.11.2003, in nedeljo, 30.11.2003, v Športni dvorani v Mozirju od 9. do 19. ure.
Sodelujejo: SKI SERVIS KUNEJ, ELAN, ALPINA, PINK PANTER, BLIZZARD, GOLTE Slovenija, NELI, ANDRAŽ.	VABLJENI!
Napovednik
•	Petek (28. november), ves dan. Šolski center Velenje
Regijska predstavitev deficitarnih poklicev
•	Petek (28. november), ob 15.00. Rdeča dvorana Velenje
Smučarski sejem
•	Petek (28. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
1. SLMN - KMN Nazarje Glin IPP AM Miklavc: Mavi Brežice
•	Sobota (29. november), ob 9.00. Rdeča dvorana Velenje
Smučarski sejem
•	Sobota (29. november), ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
Smučarski sejem
•	Sobota (29. november), ob 9.00. Telovadnica šolskega centra Velenje
Košarkarska tekma - Velenje: Nazarje (kadeti)
•	Sobota (29. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje: Megaron Profil (člani)
•	Sobota (29. november), ob 18.00. Dom kulture Velenje
Koncert tamburaških skupin
•	Sobota (29. november), ob 21.00 Plesni forum Celje
Legende YU rocka - skupina September
•	Nedelja (29. november), ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
Smučarski sejem
•	Nedelja (30. november), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarski turnir - zimska liga pionirjev
ŽIVALI - PRODAM	031/533-745 ali 031/575-059.
Prodam telička črnobelega, teža 100 in 130 kg. Gsm 070/401-811	Kupim telička starega en teden. Tel. 01/8325-400.
ali 041/494-535.	
Prodam prašiča za zakol, krmljen z	AVTOMOBILI - PRODAM
domačo krmo. Tel. 03/5841-582. Telička bikca frizica, 10 dni starega, prodam. Tel. 5841-785.	Škoda LX, 1.94, odlično ohranjena, registrirana, servisirana, prodam. Gsm 031/423-377.
Prodam prašiča za zakol, težkega	
170 kg. Tel. 5832-869.	DRUGO - PRODAM
Prodam bikca s.r.p, starega 10 dni. Tel 5835-207	Prodam namizna jabolka ter svinjsko mast in ocvirke. Tel. 03/5709-
	
Prodam prašiča, pitan z domačo krmo, pridelano brez škropiv in umetnih gnojil. Tel. 838-40-20, gsm	039 ali gsm 031/485-109. Prodam svežo svinjsko mast. Tel. 5845-367, zvečer.
051/312-240.	Sony zvočniki novi, avtoradio pio-
	neer, Panasonic telefon brezvrvični.
ŽIVALI - KUPIM	pioneer CD menjalec nov, woofer in
Kupim krave za zakol in prodam bikce simentalce ali menjam. Gsm	avtoojačevalec, prodam. Gsm 031 / 772-486.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN	
ime in priimek	
naslov	NAROČ. ŠT.
Prodam novo 5 kg polnilko za klobase in salame. Tel. 5832-190 ali
gsm 040/548-820.	_________
Prodam nov bord scott aurora 145 freeride. Gsm 041/491-062. Prodam smučarske čevlje alpina št. 44, cena 10.000 sit. Gsm 041/387-171.
STANOVANJA, ZEMLIŠČA
Prodam travnik k.o. 183 Poljane, v izmeri 13,60 m2. Tel. 5835-546.
PODARIM
Podarim dva psička nemška ovčarja, stara 10 tednov. Gsm 041 /256-039.
MORDA STG ISKALI PRAV TO
GOSTIŠČE DRGN
Skupine lahko najamejo gostinske prostore s kuhinjo (priprava hrane in strežba lahko tudi v naši režiji). Tel. 5835-068, gsm 041/ 909-827.
Golčar Kristina, Reciva ob Savinji 59,3332 Rečica ob Savinji.
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMGTJG, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SGRVIS IN PRODAJA TGLEVIZORJGV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POSREDOVANJE V PROMGTU NEPREMIČNIN
Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50.
Bremis d.o.o, Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje.
PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525.
Nataša Vidmar s.p, Praprotnikova ul. 5, Mozirje.
PIROTEHNIKA
Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice,... PTP DIANA d.o.o.. Obrtniška ulica 8, Nazarje, Tel. 03/58-33-626.
PTP DIANA d.o.o, Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
PTP DIANA d.o.o. Nazarje Naboji RWS in pištole MUNJA (10.690,00 SIT) za humano omamljanje živine. PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, Nazarje, Tel. 03/58-33-626.
PTP DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01.
Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje.
SERVIS TERGLAV MILAN. POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398.
Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela.

1
T
i
!
►Investirajte vase, kajti vi ste svoja najboljša naložba!
► Kupite knjigo brez vsakega tveganja! Če s knjigo ne boste zadovoljni, vam bomo brez vprašanj in brez komplikacij, takoj in v celoti vrnili denar. Vse, kar morate storiti, je, da nas v roku 60 dni obvestite, da želite denar nazaj.
i MODRA ŠTEVILKA l
0801509
□ Da , zavedam se, da mi niti dobra šola, niti varčevanje, niti trdo delo še ne zagotavljajo dobre, predvsem pa ne predčasne, upokojitve. Želim izvedeti, kako postati finančno neodvisen. Takoj mi pošljite knjigo "Upokojite se mladi in bogati" avtorja Roberta Kiyosakija po ceni 5.900 SIT. Knjigo bom plačal(a) po povzetju.
ati očka, revni ockav
Upokojite se mladi in bogati
► Kako hitro obogateti in vedno ostati bogat!
So tudi vam starši govorili: "Hodi v šolo, trudi se za dobre ocene, poišči si dobro in varno službo, trdo delaj in varčuj?” Seveda, saj starši otrokom želijo le najboljše.
Kaj je narobe s tem nasvetom? Večina ljudi, ki ga upošteva, je še vedno revna. Kljub trdemu delu, kljub dobri službi, kljub varčevanju. Nasvet staršev je dobronameren, vendar pa v resničnem življenju ne .. deluje. Če se želite upokojiti predčasno in z dosti | denarja, se morate stvari lotiti drugače. In ta knjiga vam bo pokazala, kako!
Gre za povsem resno knjigo z nasveti, ki zagotovo delujejo. Sistem, opisan v knjigi, deluje za vsakogar, ne glede na trenutno premoženjsko stanje in letne prihodke. Če boste upoštevali navodila iz knjige, se boste j j lahko predčasno finančno upokojili - in f to ne tako, kot večina ljudi, ki se upokoji 0 revna.
W Sova kn/ifta iz serije
B / vj-j' .'/}/y/f/r rr/vr. revni očka j
UPOKOJITE SE
IN
321 strani
Knjiga vas bo naučila, kako plačati čim manj davkov, kako doseči, da bo denar delat za vas, in ne vi zanj, kako uporabiti finančni vzvod za dosego svojega končnega cilja - upokojiti se predčasno in z veliko denarja!
za več informacij, naročila in
BREZPLAČNI	□ Ne trenutno me ne zanima, kako hitro obogateti in za vedno ostati bogat,
katalog knjig!	Želim prejeti brezplačni katalog knjig za osebni in poslovni uspeh.
Ime in priimek
Lisac&Lisac
Naslov, pošta ---------------------------------------------
Telefon (prosimo, da obvezno vpišete fiksno ali mobilno številko)
Lisac&Lisac d.o.o.,Dunajska io6, iooo Ljubljana, Slovenija tel, 4,386(0)1 5682 8/6,fax+386 (0)1 5412 206 E-mail: info@lisac-lisac.si, www.lisac-Usac.si
Po telefonu 080 1509 gre hitreje!
Lisac&Lisac d.o.o., Dunajska 106,1000 Ljubljana, www.lisac-lisac.si

Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SAM NAZARjE Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72
AKCIJSKE CENE:
- MAVČN PLOŠČE KNAUF in LAFARGE
-	LAMINATI olik sistem, suhomontažni (laminate vam na željo tudi položimo)
-	KERAMIKE in GRANITOGRESA
Del. čas vsak dan med 7. in 19, uro ob sob, med 7. in 13, uro.
MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
mmmtmmmmam m domš
VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE!
Celje - skladišče D-Per
7/2003
COBISS ©
Čaka opremo, pričakuje nove stroje.
HYPO
ALPE-ADRIA-BANK
Leasing
S čim boste razširili svojo dejavnost, morate vedeti sami. Kako boste zanjo zagotovili potrebno opremo in stroje, pa zaupajte nam. Če je vaš posel obsojen na uspeh, vam lahko zagotovimo daljši rok odplačevanja. Dogovorili se bomo za pogoje, ki bodo v skladu z vašimi možnostmi. Na podlagi bogatih izkušenj vam bomo svetovali, kako izpeljati vaše načrte varneje in učinkoviteje. Velja za vse dolgoročne dobrine!
Če posodabljate svojo dejavnost, obiščite nas.
Poslovalnice HYPO LEASING d.o.o.
Ljubljana - 01 300 45 00, Novo mesto - 07 393 3620, Celje - 03 425 73 10, Maribor - 02 450 39 00 Koper - 05 630 14 20, Nova Gorica - 05 330 24 94, Velenje - 03 898 20 80
StudioMarketing J.WT.