POŠTNINA PLAČANA V G OTO VINJ
Leto II.	Štev. 39
Celoletna naročnina	. 175 Lir
Polletna	„	• 90 .
Posamezna številka	• 4 .
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Gorico, soboto ZB. septembra M
Zasedanje o Krožnega plenuma SIAU za OoriSRo
PROTI IMPERIALIZMU - ZA PRAVICE LJUDSTVA
V torek, 24. t. m. se je v Gorici v prostorih Ljudskega doma sestal plenum SIAU za Goriško.
Ob navzočnosti okrožnega odbora ter delegatov okrajev je predsednik dr. Mermolja otvuril zasedanje ter predal besedo tai niku okrožnega SIAU tov. Juliju Beltramu, kateri je podal analizo politične situacije. Iz izčrpnega referata posnemamo samo naj • važnejše misli.
»Že 15 mesecev vodi naše ljudstvo s SIAU na čelu borbo v obrambo že v maju 1945. priborjenih pravic in demokratičnih svoboščin. Bori se z vso doslednostjo in silovitostjo proti poizkusom vsiljevanja in umeševanja od zunaj, proti imperializmu. Pri nas konkretno gre za ZVU, ki bi morala biti nepristranski upravitelj naše dežele, toda v resnici je ZVU pogazila vse dogovore in vsa demokratična načela in u-stvarila režim, ki sliči tistemu, proti kateremu se je uprlo vse primorsko ljudstvo in ga umčro. Cilji, ki jih ZVU od vsega začetka zasleduje, so danes povsem jasni, kar ni bilo za vse ljudi lansko leto, namreč: uničiti vsako sled po pridobitvah narodno o-svobodilne borbe, t. j. po tistemu, kar je sveto vsakemu Slovencu in italijanskemu antifašistu.
M fessripf x c!qk£o isi ZEraaisfo rea&cifo
In nadaljuje:
»Ponovno je potrjena trditev, da vodi vsako kom prom isarstvo, vsaka nedoslednost na pot izdajstva vseljudskih in vsenarodnih interesov.
Najbolj jasno vidimo to trditev v primeru Slovenskega Primorca. Pisci tega belogardističnega - klerofašističnega časopisa so že davno zavzeli stališče, ki nima ničesar skupnega z interesi slovenskega naroda. Za gole egoistične osebne interese prodajajo narod tujcu na milost in nemilost v izkoriščanje. Njihova narodna zavest začne in neha pri žepu in želodcu. Vsled šibkosti teh protl-Ijudskih elementov je nujno, kot smo že ugotovili, da se vežejo na zunanje imperialistične sile. To sodelovanje domače in zunanje reakcije prihaja že tako daleč, da ne zadostuje več samo naslanjanje, ampak prevzemajo zunanje reakcionarne sile že odkrito iniciativo v svoje roke in same vodijo akcije.
Da so bile protiljudske sile k temu prisiljene, je velik uspeh SIAU in kaže na očitno slabost naših domačih sovražnikov. Vendar bi bilo vsako podcenjevanje skupne akcije domače in zunanje reakcije nepravilno in škodljivo. Naše množice in zlasti naš aktiv mora prav tako budno zasledovati vsak gib teh elementov, znati se mora boriti proti njim, jih razkrinkovati in jim preprečeva ti njihove nakane. Predvidevati moramo še hude boje v prihodnjih mesecih na vobče politič-
Ie bratstvo med Slouenci im demokratičnim italiianskim prebioalsioom
Po poti borbe v svobodo
Pariška konferenca se približuje svojemu zaključku. Po dolgem, trdem in napornem delu delegacij bo izšel mir, ki bo zaključil drugo svetovno vojno. Predstavniki anglo - ameriških imperialističnih klik so vse napravili, da bi si zagotovili svoje položaje za izkoriščanje drugih narodov in za ohranitev svetovne nadvlade.
V nasprotju s temi so branilci resnične demokracije s SZ na čelu vse storili, da bi zmagala načela pravice, samoodločbe in neodvisnosti.
Kakšni so rezultati? Imperialisti hočejo oškodovati Jugoslavijo v njenih svetih pravicah. Odvzeti ji hočejo Gorico, Tržič, Sloveniji morje. Ne da bi poskušali izpodbiti dokaze jugoslovan ske delegacije, oni enostavno preglasujejo, dirigirani, z dviganjem rok in to naj hi bil sklep konference.
Naše ljudstvo se vprašuje, s kako pravico smejo Avstralci, Braziljanci in Afrikanci z golim dviganjem rok brezvestno odločati o usodi desettisočev ljudi, ki so za svojo svobodo vse žrtvovali. Oni so gluhi in dremajo, ko jim jugoslovanska delegacija z neizodbiinimi dejstvi Jn dokazi predočuje stvarnost položaja jn pravice našega ljudstva. Gluhi so za vpitje in prošnje desettiso-čev. Ne razmišljajo. Sploh ne presojajo. Oni dvignejo roko potem ko se ozrejo okrog, da vidijo kaj je napravil njih gospodar -in s tem naj bi se zapečatila usoda tisočev poštenih ljudi.
Ne! Nikoli in nikdar! Sili in vsiljevanju se je naše ljudstvo vedno uprlo. Znano je, da so šele 7 let po italijanski okupaciji, karabinerji in fašisti na »juriš« zavzeli vipavsko vas Štjak. V o dokazuje kako srdit je bil odpor našega ljudstva proti osovraže nemu tujcu, in kako odločno je branilo svojo svobodo. Take so bile in bodo naše vasi in mesta. Če se naše ljudstvo ne vtika '> zadeve, ki se dogajajo okrog afriških džungel in avstralskih slep, ima pravico zahtevati prav tako za sebe, namreč da samo odloča o sebi in ne ljudje, ki so desettisoče kilometrov vstran.
Naše zemlje ne bomo prepuščali divjemu izrabljanju imperialistov in zatiranju. Ne bomo dopustili, da bi naša mesta oro padla v slavo anglo-ameriških imperialistov. Prav tako kot se ne more Titova Jugoslavija odpovedati pravici do te zemlje, ki se je kopala v krvi najboljših njenih sinov za to Jugoslavijo Imperialisti, vedite, da samo pravične meje zagotove mir; drugih sklepov ne sprejmemo in nikdar jih ne bomo priznali
če dado Gorico (talili, bo o neka) letih postala mrtoa nas.
Delavec iz Gorice
Pred slovansko-italijansko antifašistično unijo stoje težke in odgovorne naloge. Da izvrši svojo zgodovinsko nalogo do kraja mora SIAU še nadalje krepiti in razširiti svojo organizacijo. Razširiti bazo in pritegniti vse kar
kar predstavlja njegovo čast, njegovo neodvisnost in njegovo svobodo«.
In dalje:
»Vzporedno z borbo za priznanje pridobljenih demokratičnih svoboščin in pravic, je naša SIALI vodila prav tako ostro borbo proti vsem oportunizmom in odpadnikom, ki so često zabavljali čez dosledno demokra: tično antiimperialistično politiko SIAU in namigovali na »taktič ne« napake naše poti, zagovarjali dvojno politiko itd. Taka politika je tako v našem ožjem merilu kot v vsedržavnem jugoslo-' anskem napačna in vodi na pot podrejanja resničnih ljudskih interesov tujim imperialističnim silam. Popuščanje ne bi pomenilo izboljšanja položaja, ne bi pomirilo nasprotij, kot se to skuša prikazati, temveč nasprotno: nasprotja bi se vnesla v naše lastne vrste, porušila bi se naša enotnost. Ustvarjale bi se frakcije, stranke in strančice. Mi bi se šli strank, ZVU bi pa izrabljala naše slabosti in notranje spore — vse za čast in slavo Rokefelerje-vih koncernov in Fordovih trus-tov. Pomenilo bi se odpovedati ljudski demokraciji, svoji neodvisnosti in svobodi«.
nem kot tudi na drugih, zlasti na šolskem polju.
V	splošnem vzeto je naša bitka del tiste, ki se vodi v svetovnem merilu v Parizu, v katerega so uprte prav te dni vse oči sve ta in še prav posebno naše dežele. Od sklepov te konference je odvisen mir, svoboda in neodvisnost malih narodov. Na čelu zagovornikov demokracije in svobode stoji SZ, ki z vso avtoriteto razkrinkuje podle namene grabežljivih imperialistov in opozarja svet na nevarnost take politike blokov Churchillovega kova, ki ne utrjujejo miru, ampak postavljajo pogoje jutrišnjih nemirov in vojen. Kako skušajo imperialistične klike zapadnih držav »demokratizirati« narode nam najbolj zgovorno kaže primer grških volitev in tržaškega statuta. Uvesti hočejo tudi v Evropi kolonialno prakso vladanja in zatiranja ne glede na kulturnopolitično stopnjo teh narodov.«
V	nadaljnem govori o pariški konferenci in o delu jug. delegacije in zaključuje:
»Borba malih narodov za svojo neodvisnost in svobodo se bo nadaljevala, razvijala in zmagovala sorazmerno z razvojem borbe naprednih demokratičnih sil vseh dežel proti izkoriščanju in zatiranju. Z zmago resničnih demokratičnih sil nad imperializmom, ki živi od zatiranja malih in kolonialnih narodov, bo zagotovljen razvoj in procvit, neodvisnost in svoboda vsem malim in kolonialnim narodom.
je resnično demokratičnega ter tako še bolj okrepiti antifašistični demokratični blok. Razvijati in poglabljati bratstvo med Slovenci in demokratičnim italij. prebivalstvom kot pogoj ' mirnega sožitja na tem delu zemlje.
Politizacija ljudskih množic in vsestranska aktivizacija na vseh popriščih zlasti kulturno - prosvetnem, fizkulturnem itd. Aktivizacija žena in mladine in odprava vsakega sledu sektaštva, ki še živi po naših vaseh.
Dosledni liniji antifašistične u-nije, ki nas je vedno modro vodila, bomo dosegli svoj namen in svoje cilje, one cilje, katerim se SIAU in z njo vse demokratično ljudstvo naše dežele ne bosta n> koli odrekla, pa najsi bo pritisk imperialističnih sil še tako velik: priključitev neokrnjenega ozem Ija Julijske krajine k Jugoslav ji. V tej naši borbi nam stoji neomajno ob strani FLRJ, ki je prav tako odločna kot mi v tem, da se ne bo odpovedala svojim neiz-
Aleksander Wert, moskovski dopisnik lista »Sunday Times« jc zastavil generalisimu Stalinu več vprašanj.
Tu prinašamo zaporedoma Wertova vprašanja in odgovore generalisima Stalina:
Ali verujete v resnično nevarnost »nove vojne«, o kateri je danes toliko neodgovornega govorjenja v vsem svetu? Če je torej taka nevarnost, kaj bi bilo treba storiti, da bi se preprečila vojna?
Ne verujem v resnično nevarnost »nove vojne«.
Vesti o »novi vojni« raznašajo
podbitnim pravicam do te zem
Ije«.
Po tem političnem referatu se je razvila daljša diskusija v katero je posegel tov. Banfi, podpredsednik SIAU in drugi delegati.
Sledil je organizacijski referat, ki ga je podal tov. Dujc, član o krožnega SIAU ter referat tov. Žive Beltram Fornazarič, člani ce okrožnega odbora SIAU o dvomesečnem tekmovanju »S Titom do zmage«.
Po živahni diskusiji, katere se je udeležil predstavnik Enotnih sindikatov tov. Batti ter delegati okrajev, je tov. predsednik SIAU s kratkim zaključnim govorom v poznih popoldanskih urah zaklju čil dobro uspelo zborovanje.
v glavnem vojaško politični ob veščevalni agenti in njihovi ma loštevilni pristaši iz vrst civilnih uslužbencev. Njim je razširjenje teh vesti potrebno zato, da bi
a)	zastrašili nekatere naivne politike iz vrši svojih sopogod-benikov, da bi tako pomagali svojim vladam doseči čim večje popuščanje sopogodbenikov,
b)	da otežijo za določen čas zmanjšanje vojnih proračunov v svojih deželah, in
c)	da ustavijo demobilizacijo vojske in preprečijo tako porast nezaposlenosti v svojih deželah
FOLETICni PREGLED
Zadnp beseda o tržaškem in primorskem oprašanin še ni izreCena
Za 15. oktober preduidevojo zaključek mirovne konference
Do 5. oktobra t. 1. bodo morali odbori konference zaključiti svoje delo; do tedaj bodo morali tudi končati z glasovanjem o vseh določbah predloženih mirovnih pogodb in o svojih dodatnih predlogih in določilih.
V	nimajo .Jo tega dim
rešiti samo vprašanje jugoslo-vansko-italijanske meje in Trsta, marveč tudi vprašanja italijanskih kolonij, italijanskih reparacij, romunskega petroleja in delno vprašanje podonavske ureditve.
Nadalje se jc izvedelo iz Pariza, da so štirje zunanji ministri (Molotov, Byrnes, Bevin in Bi-dault) dokončno določili rok 15.
Sako pa je bilo z direktnimi razgovori z Italijo?
Jugoslovanski delegat v Parizu. Aleš Bebler, je podal za londonski list »Times« naslednjo izjavo o neposrednih razgovorih z italijanskimi delegati:
»Imeli smo tri sestanke, ki so na nas napravili vtis, da so Italijani pričeli z nami razgovore brez vsake prave težnje po sporazumu. S svojimi predlogi so od nas zahtevali več, kakor bi dosegli na osnovi osnutka mirovne pogodbe. Te predloge smo ozna čili za nesprejemljive. Zaključili smo, da spričo takih predlogov ni več razloga za nadaljnje razgovore«.
Po drugih vesteh so bili ti poskusi direktnih italijansko-jugoslovanskih razgovorov zgolj ma-
Sndolmi problemi metiirarodPih odnosot? o odgaoorib generalisima Stalina
oktrobra, ko se mora zaključiti plenarno zasedanje mirovne konference. Bevin (Velika Britanija) je predlagal, naj bi se prenesla na to plenarno zasedanje vsa vprašanja, ki bi jih posamezni odbori do 5. oktobra ne mogli rešiti. A Molotov se ni strinjal s tem. Zato bodo nerešena vprašanja prešla na namestnike zunanjih ministrov.
Razpravljali so tudi o tem. da bi se štirje ministri sestali 22 oktobra v Njujorku, kjer bi pripravili dokončne pogodbe. Koncem novembra pa naj bi se že sestali zavoljo razpravljanja o mi rovni pogodbi z Nemčijo. V tem oziru pa se štirje ministri niso še zedinili.
never, s pomočjo katerega naj bi se ureditev našega vprašanja zavlekla.
Nekaterim konferenčnim kov-gom v Parizu je vse na tem, dahi anglo - ameriške sile še nada Ije ostale na primorskem in tr žaškem spornem ozemlju.
V preteklem tednu je bilo tudi opaziti, da si je del reakcionar nega tiska že mel roke, češ da so v Parizu zastopniki zapadnih vlad demonstrativno zavrnili ju goslovanski in beloruski predlog.
A Jugoslavija ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, če se ne popravijo najočitnejše krivice načrta mirovne pogodbe.
Trebil je strogo razlikovati vesti o »novi vojni«, ki se sedaj razširjajo, od resnične nevarnosti »nove vojne«, ki je danes ni.
Ali mislite, da ustvarjajo Ve lika Britanija in Združene države zavedno »kapitalistično obkrože-vanje« Sovjetske zveze?
Mislim, da vladajoči krogi Velike Britanije in ZDA ne bi mo gli ustvariti »kapitalističnega ob kroževanja« Sovjetske zveze, čeprav bi to želeli, kar pa vendarle ne moremo trditi.
Če uporabim besede g. Walla-cea in njegovega zadnjega govora — ali so lahko Anglija, Za padna Evropa in ZDA sigurne, da ne bo postala sovjetska politika v Nemčiji sredstvo za ruske težnje, naperjene proti Zapadnf Evropi?
Mislim, da je nemogoče, da bi Sovjetska zveza izkoristila Nemčijo proti Zapadni Evropi in Združenim državam Amerike. Menim, da je to nemogoče ne samo radi tega, ker je Sovjetska zveza vezana s pogodbami z Veliko Britanijo in Francijo o vzajemni pomoči proti nemškemu napadu, z ZDA pa s sklepi potsdamske konference treh velesil, ampak tudi zaradi tega, ker bi pomenila taka politika izkoriščanja Nemčije pioti Zapadni Evropi in ZDA tudi odstopanje Sovjetske zveze od njenih osnovnih nacionalnih interesov.
Na kratko rečeno, politika So-vjetske zveze v nemškem vprašanju stremi po demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije. Ali slim, da pomeni demilitarizacija m demokratizacija Nemčije eno izmed najvažnejših poroštev za vzpostavitev trdnega in trajnega miru.
Kakšno je vaše mnenje o obtožbah, da »diktira« politiko komunističnih partij Zapadne Evrope Moskva.
Menim, da so te obtožbe absurdne in izposojene iz propadlega Hitlerjevega in Goebbelso-vega arsenale.
Ali verujete v možnost prija toljskega in trajnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo in zapadno demokracijo ne glede na ideoioš ke razlike in na »prijateljsko
tekmovanje« med obema sistfc-moma, o katerem je govoril Wallace.
Verujem brezpogojno.
Kolikor sem razumel, ste med obiskom delegacije laburistične stranke pri nas izrazili prepriča nje, da je možno prijateljsko razmerje med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Kaj bi pripomoglo k vzpostavitvi 'eh odnosov, ki si jih tako goreče želijo široke množice angleškega naroda.
Resnično sem prepričan v možnost prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Utrditev političnih, trgovinskih in kulturnih zvez med tema deželama bi znatno pripomogla k vzpostavitvi takih odnosov.
Ali mislite, da bi pomenil takojšen umik ameriških čet z Kitajske življenjsko neobhodnost za bodoči mir.
Da.
Ali mislite, da je dejanski monopol ZDA nad atomsko bombo ena izmed glavnih groženj za mir.
Ne mislim, da je atomska bomba tako resna sil i, -.a kakršno je. radi imajo nekateri politiki. A-tomske bombe so namenjeni zastraševanju ljudi s slabimi živci, ne morejo pa odločiti usode vojne, ker za to nikakor niso zadostne. Vsekakor je monopolistična tajnost atomske bombe grožnja, toda proti temu sta vsaj dve zdravili:
a)	monopolistična posest atomske bombe ne more trajati dolgo, in
b)	uporaba atomske bombe ho prepovedana.
Ali mislite, da se z nadaljnjim napredkom komunizma v Sovjetski zvezi, kolikor gre za Sovjetsko zvezo, ne bo zmanjšala možnost mirnega sodelovanja z. zunanjim svetom. Ali je komunizem mogoč samo v eni dc/.eli.
Ne dvomim, da se možno.-, ti za mirno sodelovanje ne bodo samo zmanjšale, ampak se nasprotno lahko celo še povečajo.
»Komunizem v eni deželi« je popolnoma mogoč, posebno pa v taki, kakršna je Sovjetska zveza.
S TITOM DO ZMAGE
Pod tem geslom pristopa Goriško okrožje k dvomesečnemu tekmovanju, ki bo zajelo vse na še organizaeijc, vsa področja političnega, gospodarskega in kulturnega ljudskega udejstvova nja.
Čeprav izmučeni in izčrpani po nadčloveških naporih naše osvobodilne borbe, je bila naša prva misel, ko smo prvega maja lanskega leta svobodno zadihati. Delo! Nismo se borili zato. da hi premagali in podjarmili druge narode, da bi živeli na račun njihovega dela in od njihovega bogastva. Borili smo se le za lastno in vseh narodov svobodo. Zato, da bomo delali zase in svojo narodno skupnost, zato, da se bo mo z lastnimi delovnimi napori gradili boljše življenje. Čakali so nas požgane vasi, zapuščena zemlja, ukaželjna mladina, mlada in neutrjena oblast z vsem upravnim aparatom; delo, kamorkoli si se ozrl. Toda zato smo lahko trpeli, da bomo lahko svobodno delali. In lotili smo se prav vsega z veseljem in odločno.
Toda tuji vojaški upravi naše delo ni bilo po godu. Vse preveč samostojni smo bili, preveč besede so imeli ljudski odborniki. Naši novi začasni upravitelji pa so vajeni drugačnih podložnikov. Zato več kot eno leto se že trudijo, da nam zbijejo iz glave našo zahtevo da o uvojih zadevah sami odločamo. Vzeli so nars, kar smo si sami priborili — našo ljudsko oblast — in nam sedaj v skrbno odmerjenih obrokih deli jo to, kar je naše in kar še za-
htevajo, da jim moramo biti zato hvaležni. Tako je z obnovo, tako je s šolami in prosveto, tako je bilo sprva z demokratičnimi svoboščinami. Sedaj se je ta zaloga »demokracije« že izčrpala. Zato nam ne dajejo več dovoljenj za zborovanja, cenzurirati bi hoteli govore, itd. Tako nas prevzgajajo iz svobodnih ljudi v ponižno in za vsak ogrizek hvaležno čredo. Na tak natfn nas hočejo spraviti do tega, da bi molče sprejeli najbolj nezaslišano krivico, ki nam jo hočejo 'siliti v Parizu.
Na vse to odgovarjamo z no vim tekmovalnim pokretom v vsem našem delu. Ne samo, da nočemo sprejeti vsiljevane vzgoje in vsiljevanih krivic.
Nočemo tudi zaostajati za brati, ki si s tekmovanjem gradijo, se učijo in vzgajajo ter sebi in nam pripravljajo močno in bogato domovino.
Zato tekmujmo tudi mi. Tekmujmo z ovirami, ki nam jih stavi protiljudska vojaška uprava, kakor tudi z ovirami, ki so v nas samih.
Pod geslom »S Titom do zmage« bomo v dveh mesecih od 1. oktobra do 1. decembra s tekmovalnim zamahom v vsem našem delu povedali, da smo ostali kljub enoletni šoli demokracije št. 11, zvesti svojemu staremu načelu, da ne klonemo pred silo in ne beračimo, zato, kar je naše, temveč, da si svoje pravice z neomajno odločnostjo in z delom priborimo.
2.
KAN JE PRIVEDLA TRUMANOVA
IN CHURCHILLOVA POLITIKA
rilo o človečanskih pravicah, o Panevropi in podobno. Weimar-ska republika se je morala umakniti pohlepnosti visoke nemške finance, raznih Stinnesov in Kruppov izročivši jim ves vladni aparat, ki nas je pripeljal do ponovne vojne. O tem ni Churchill govoril. To je bilo za zastorjem njegovega govorav ki ga demokratična ljudstva Evrope danes bolj kot kedaj prej vidijo. Tako vidimo več ali manj pr'krito, da sili vsa angloameriška politika za tem, da bi privezala nas * Nemce, ki bi tako tvorili močan zapadni blok proti Sovjetski zvezi, o kateri mislijo da ogroža Ameriko na poti svetovnega vladanja.
Zadnji Rooseveltov sodelavec Wallace, ki ga je še »trpel« sedanji predsednik Truman je bil prisiljen, da je podal ostavko. Predsednik Truman se je po razgovoru s svojim zunanjim mini strom Byrnesom odločil, da to zahteva od svojega trgo ••ionskega ministra, da ne bi trpel prestiž ameriške delegacije v Parizu, v kateri sta tudi repubbkanea Wanderberg in Connallv. znana vojna hujskača in sovražnika Sovjetske zveze. Bytn.s ali Wallace? Prvi zastopa politiko ameriških velekapitalistov, ki ob vsaki priliki podpirajo angeško o-svajalno politiko v E,vropi in srednjem orientu. politiko, ki bi prej ali slej privedba do tretje svetovne vojne, med tem ko hoče Wallace, zvest principom po kojnega Roosevelta, pravičen mir v svetu in tesno povezanost z Sovjetsko zvezo. Zato je govor Wallace-a zadel v živo in dvignil na drugi obli ogromni prahu. Wallace je očital pogrešeiu. politiko sedanjega zunanjega ministrstva, ki je določila težke milijarde vojnemu in mornariškemu ministrstvu za oborožitev, monopol na atomsko bombo, s katero bi hoteli ustrahovati svet. ogromno vojaško podporo nacionalni vladi Kitajske ter osigurasijc le falskih oporišč na vseh važnejših točkah. Tudi dardanelsko vpra sanje, ki je zadeva, ki bi morala zanimati samo prizadete države, ki imajo neposreden interes na tej ožini, je razvozlala skrite pohlepe Amerike, ker se vmešava tudi v to vprašanje. Iz tega dvoboja in trenj se vidi, da je »demokracija« v Ameriki ostala samo strašilo za vrabce. Vse kar se strinja z ameriško zunanjo politiko je dobilo migljaj, naj ne nastopa proti interesom Združenih držav, dobilo je nagobčnik. Tenia demokrati v Ameriki so spozna'! kam jih vodi Trumanova in Bvr-nesova politika in tako bomo videli, da se bo ta .opozicija še ojačila in brezdvoma bomo v krat kem priča raznih iznenadenj, ki prav gotovo ne bodo všeč seda njim ameriškim diktatorjem.
Byrnesov govor v Štutgartu je zadel v živo Poljake, ki so grozovito trpeli peni nemškim okupatorjem. Časopisje in poljsko ljudstvo so zavzeli odprto in jasno stališče. Razgovore v Potsdamu in določbe, ki so jih ta;n sprejeli (Amerika jih je ravno tako potrdila) bi sedaj radi pozabili in hoteli Nemčijo zopet postaviti na noge. Tisto Nemčijo, ki je tekom 2.5 let dvakrat napadla Evropo, opustošila in umorila na milijone ljudi. Očitajo Poljski, da je šla preveč proti zapa-du; da so meje, ki jih danes ima. krivične in da je potrebno Nemčiji vrniti nekaj ozemlja. Ogorčeni so se oglasili tudi Francozi, kateri se ne strinjajo z interna cionalizacijo Porurske kotline, ki bi jo hoteli zopet dati nemškim velekapitalistom, da bi se zopet pripravljali na »revanšo«. Tako bi radi znova ustvarjali nove pogoje za vojno proti svojim sosedom. Seveda to pot na pobudo glasnikov angloameriške zunanje politike.
Nič čudnega, če sc je oglasil tudi stari lisjak Churchill. S sentimentalno gesto človeka, ki ve kam hoče, je priporočal Franciji, naj bi se sprijaznila z Nemčijo, ker samo na ta način bi ustvarili politično ravnotežje, ki je anglo-ameriSkemu bloku tako potrebno, da se postavi po robu sovjetskemu pritisku in politiki Sovjetske zveze, ki želi iskreno mir in je edino dosledna v izpolnjevanju potsdamskih načel. Toda ti principi Ch’Tctnlla so se izjalovili že hitro po prvi svetovni vojni, ko sta si Briand in Stresemann stisnila roke in se je toliko govo-
Odgovor „¥oci Liberi “
Tržaško glasilo CLN-a očita nam in našim deleg. na pariški konferenci, ko zagovarjamo našo pravico na Trst in Primorsko, da smo šibki na argumentih in da nimamo pravične oslombe za naše trditve, da se poslužujemo laži,
Nabiranje bukovega žira
Po celi Jugoslaviji se je začeto z nabiranjem bukovega žira. V večini krajev z večjimi površinami bukovih gozdov so bili sestavljeni krajevni akcijski odbori, v katerih so zastopniki množičnih organizacij, šol itd. ki so že pridno na delu. Potrebno je, da se nabiranja udeleži vsak državljan vsaj en dan, kajti le tako bomo izvršili nalogo, ki smo si io postavili. Dobro je, da zbira tudi pri organiziranih izletih vsakdo ali vsaka manjša skupina na svoi račun, da si tako pridobi olje za lastne potrebe. Količina olja je znana: za 10 kg suhega očiščenega žira se dobi 1 kg olja.
V Vojvodini
Na zadnjem zasedanju Ljud ske skupščine avtonomne pokrajine Vojvodine so bili prikazani veliki uspehi, ki jih je dosegla ljudska oblast v vseh panogah gospodarstva. Največji uspehi so bili doseženi v kmetijstvu. Letošnja žetev je lepo uspela. Odkup žita dobro napreduje, kar dokazuje visoko zavest delovnega ljudstva, ki z oddajanjem presežkov skrbi za prehrano naših delavcev, naših mest in naše armade.
Ljudska oblast je dala na razpolago 900.000 din za nakup dobrih semen; in bo razdelila med poljedelce za jesensko setev. Izdatno pomoč je nudila ljudska o-blast tudi kmečkim delovnim zadrugam, ki jih je v Vojvodini 217. Od teh je 119 zadrug že odobrenih., V te kmečke delovne zadruge se je združilo 17.000 družin
da se izmotamo iz zagate; Vsem Slovencem in vsemu antifašističnemu italijanskemu delovnemu ljudštvm je znano, da je vse res, kar so naši delegatje vnes'i na pariški konferenci. Mi nočemo ničesar, kar ni našega. Gospode okrog »Voce libera« jezi, ker imamo tako vnete zagovornike v raznih slovanskih narodih. Ne dà jim spati, ker nimajo dostopa na konferenco. Kaj bi še hoteli? Ali bi mogoče radi igrali vlogo, kakor sta jo svoj čas igrala Sonni-no in Orlando? Ali bi nam hotel: ustvariti drugi Rapallo? V drugič zasužnjiti slovansko prebivalstvo. Ne gospodje! Kar je našega, ostane naše, pa naj še tako kričijo in rečejo, kar hočejo. Ne samo mi Slovenci, tudi vse demokratično ljudstvo Furlanije s Tržičem vred je prežeto z isto mislijo, z istimi željami in zahtevami. Zavezniška vojaška uprava upošteva res bolj reakcionarne in filofašistične elemente kot nas, ker se ti slednji — klečeplazniki in hinavci — oprimejo vsake bilke, da se ohranijo pri življenju, da bi še nadalje gospodovali nad nami. kot rasa višje vrste. Toda ti časi so minili. Upamo, da -:o minili tudi za italijansko delovno ljudstvo.
s 95.000 člani. Samo za nakup kmetijskega orodja je dala ljudska oblast zadrugam na -azp >1a go 28 milijonov din. Po zakonu o agrarni reformi je bilo db»'ei razdeljeno že okrog 28.000 oralov zemlje, ki jo je dobil 88.170 agrarnih interesentov. Razdeljenih pa bo še 70.000 oralov, tako da se ho lahko naselilo v Vojvodini še o-krog 11000 družin. Do sedaj se je naselilo v Vojvodini okrog 19.000 družin.
V industriji doseženi uspehi so omogočili znižanje cen industrijskih proizvodov. Ker so cene pb-Ijedelskih proizvodov ostale iste, se je kupna moč vojvodinskih va si znatno dvignila. V letošnjem letu je bilo odprto mnogo novih šol. Pri tem je treba poudariti, da se odpirajo prav tako madžarske kot srbske in hrvatske šole. kar kaže, tla je madžarski manjšini zajamčen nemoten razvoj.
Skupščina je sprejela več raznih sklepov. Med drugim je izda la odlok o ustanovitvi načrtne komisije in odlok o odpravi okrožnih otiborov. Po tem odloku bo Vojvodina razdeljena na 24 okra jev in 2 mesti, ki bodo neposredno podrejeni glavnemu izvršnemu odboru avtonomne pokrajine Vojvodine.
Ko so sestavili načrt razdelilm ka za tretjo tranšo 80 mili jonskega kredita za obnovo podeželja je ministrstvo za gradnje LRS razdelilo preostali kredit 30 milijonov din. Kredit so prejele obnovitvene zadruge v gotovini, zlasti tiste, ki v prvih dveh tranšah zaradi manjših potreb niso mogle priti v poštev. Glasovi, ki prihajajo s podeželja, pričajo da vlada za te kredite med prizadetim
KMETIJSKE NOVICE
prebivalstvom veliko zanimanje. Obnovitvene zadruge bodo z organizacijo prostovoljnega dela zvišale vrednost izvršenih del na večkratno vrednost kredita.
Aromatična zdravilna zelišča
V gospodarstvu Dalmacije i-grajo pomembno vlogo industrijska in aromatična zelišča. Najvažnejše industrijsko zelišče je tobak. V načrtnem gospodarstvu so predvidene večje površine za sejanje tobaka in bolhača, katerih proizvodnja je bila zlasti v času vojne zelo majhna. Letošnja proizvodnja bolhača znaša o-koli 10 vagonov. Zdravilna in aromatična zelišča (kadulja, rožmarin, lovor, lavendel itd.) so v glavnem služila za domačo upo-
Gorica
Za antifašiste v zaporih
Goriško ljudstvo se zlasti v dneh trgatve spominja m številne antifašiste, ki so v zaporih ter jim pošilja večje ko ičine grozdja.
Žene iz Pliskovice na iv re. s o so -darovale 31 kg, mladina in žene iz Vogrskega 90 kg, vas Brdice je poslala 20 kg. Odboru za pomoč' preganjanim ant'fašistom v Gorico so poslali iz Brd. id kg sadja, 48 kg krompirja, 7 kg bele moke ter nekaj masti Brdice so poklonile še razna sadje, moko in mast.
»
Šempeter pri Gorici
Obnavljamo
Pod okriljem ZPP se je mladina in prebivalstvo naše vasi preteklo nedeljo lotilo udarniškega čiščenja ruševin. Dela se je ude-ležilo 30 voznikov, ki sp v . 130 urah izvozili 250 kubičnih metrov materiala.
Delo je bilo zaključeno s pesmijo in nagovorom na trgu. Vaščani so se veselo razšli; uspeh, ki so ga dosegli jih bo bodril, da bodo prihodnjič v še večjem š‘e vilu odšli na delo.
Solkan
Naše žene so nastopile
V nedeljo so žene iz naše vasi priredile kulturno prireditev. I-grale so igro »Vedež« in »Oh, ta Polona«. Zvečer je sledila ples. a zabava, ki je privabila obilo občinstva. Čisti dobiček so žene aa menile dobrodelnim ustanovam.
Gorica k Jugoslaviji!
rabo, toda vedno bolj jih uporabljajo za proizvodnjo eteričnih olj.
Proizvodnja kaduljinih listov je znašala pred vojno okoli 400 vagonov. En del tega so uporabili za proizvodnjo kaduljinega o-Ija. Rožmarinovih listov so letno nabrali okoli 100 vagonov. Iz tc količine so napravili približno en vagon rožmarinovega olja.
Tekom vojne aromatičnih zelišč niso gojili. Po vojni je takoj prišlo do povpraševanja. Zato so začeli načrtno proizvajati zdravilna in aromatična zelišča. V Dalmaciji je 21 tovarn za destilacijo in proizvajanje aromatičnih olj. Zmogljivost teh tovarn je dovolj velika, da lahko sprejme največje količine aromatičnih zelišč. To je zlasti važno za zunanjo trgovino.
____	‘Mt
Medana
Smrtna nesreča mladega tovariša
Električni tok je ubil neumornega 17. letnega Prinčiča Vojteha, ki je bil član prosvetnega društva in novo ustanovljenega godbenega krožka. Pokojni Vojteh je bil tudi odličen telovadec ter se je pred mesecom udeležil še fizkulturnega nastopa v Ajdovščini. Daši še mlad po letih je bil goreč zagovornik naših demokratičnih in narodnih pravic. Njegova nenadna smrt predstavlja v našem prosvetno - kulturnem življenju težko izgubo.
Prizadeti družini izražamo globoko sožalje!
Kostanjevica na Krasu
Proč s fašisti !
Sredi meseca je prišel v našo vas neki prodajalec raznovrstnega blaga. Hodi! je od hiše do bije. .Ljudstvu .v je zdel sumljiv zato so zahtevali od njega, naj jim pokaže izkaznico Sl Al1 Ker pa se ni mogel izkazati, ga ie ljudstvo napodilo. V njen. so spoznali enega izmed tistih, ki je nedavno pretepal v Go- C: naše antifašiste.
Brestovica
Ob obletnic! prihoda naše vojske
V začetku meseca jc naša v is pripravila borcem JA malo si o vesnost. Iste se je udeležila m 1 dina Gorenje in Dolenje Brestovice ter Garibaldinci iz Tržiča. Po tekmi, katere so se udeležili borci JA, Garibaldinci in mladinke, se je v lepo okrašeni dvorani vršila razdelitev daril. Tajnica ASTŽZ j c v kratkem nagovo-
ru orisala trpljenje in žrtve naših borcev za osvobojenje ter je i a-prosila navzoče borce, da sprejmejo majhen spominski dar, ki jim ga poklanja mladina in vaščani. Žene in dekleta v narodnih nošah Primorske so izročile borcem darila, nakar so se isti ganljivo zahvalili.
Sledila je prosta zabava, na kateri se je nabralo 975 lir za tovariše, ki so odhajali na progo Brčko - Banoviči. Ko so se drugi dan tovariši odpeljali na Mladinsko progo, smo jih spremili z zastavami in med prepevanjem borbenih pesmi.
Kanal
Poroka
Pretekli ponedeljek sta se v našem trgu poročila tov. Vladimir Bavdaž in Štrukelj Marija Nada, tajnica okrajnega odbora ASIŽZ. Novoporočencama želimo obilo sreče!
Ob tej priliki so se svatje spomnili sirot padlih partizanov ter nabrali 1150 lir. V imenu sirot srčna hvala!
C o ili n
Za zaprte antifašiste
Nabiralna akcija za preganjane antifašiste je pri nas dobro uspela. Vaščani so darova1-' 515 lir, delavci električne centrale pa 885 lir. Pridružila se jim je vas Ročinj, ki je dala 402 liri. V imenu prizadetih tovarišev se zahvaljujemo vsem darovalcem.
Breginj
Mladinski kulturna prireditev
Preteklo nedeljo se ie vršila v okvirju prosvetnega drušria »Plazovi«, mladinska priredhtv. na kateri so nastopili sami otr )-ci. Nastopili so z igro »Mezinček«, z deklamacijami in pesmimi ter dvema kratkima burkama. Prireditev je -bila v splošnem d: hro podana in so pionirji s ‘ero prvim nastopom lahko zadovoljni. Čisti izkupiček 2000 !ir so mia dl igralci poklonili v sklad domačega prosvetnega društva. Vodstvo prireditve je bilo v spretnih rokah tov. Danila Rojca in tovarišice Amalije.
Slovenski pionirji v Fnrlaniji
Po 50tih prelepih dneh zapuščamo prijazne vasice okraja Gradiška, kjer smo s 43 slovenskimi pionirji uživali gostoljubje furlanskih družin ter navezali bratske stike s furlanskimi pio-nirj i.
Teh prisrčnih vezi naši otroci gotovo ne bodo pozabili, ampak
jih bodo ohranili in jih v prihodnjih počitnicah skušali še poglobiti in razširiti na vse furlanske pionirje.
Zato torej jc bilo slovo od naših gostiteljev tako prisrčno. Zbrali so se k slovesu otroci in starisi, mladi in stari ter jokaje pozdravljali odhajajoče pionirje. Vsaka družina je napravila »svojemu« pionirčku zavojček s hrano, da morda ne bi omagal na dolgi poti. Poleg vse gostoljubnosti in naklonjenosti, ki so nam jo na vsakem koraku izkazovali bratje Furlani, je za slovo še odsek za soc. skrb. iz Gradiške obdaroval vse otroke bodisi z obleko, čevlji ali kaj drugega, tako, da so otroci kar žareli od veselja.
V imenu vseh slovenskih pionirjev se zahvaljujemo \sem dni žinam, ki so imele naše otroke v oskrbi, za vso ljubezen in požrtvovalnost ki so jo našim otro kom ves čas izkazovali. Slovenski pionirji in njihovi starši ne bodo pozabili njih bratske naklonjenosti in bodo vedno pripravljeni dokazati svojo hvalriti ost.
I 'odiieljicu Rozi in Man ni
Drobne novice
*	V Jugoslaviji so te dni svečano proslavili stoletnico rojstva Svetozarja Markoviča, velikega srbskega novinarja in kulturnega delavca. Maršal Tito je ob tej priliki podaril univerzitetni knjižnici »Svetozar Markovič« 100.000 dinarjev za nabavo knjig.
*	Jugoslovanska delegacija ni smela na kongres ameriških Sl:>-vanov, katerih je v Ameriki 15 milijonov, pač pa je izdajalec Maček takoj dobil ameriški vizum in rezerviran prostor v le tabi.
" V električni centrali Tito v Splitu so delavci obnovili in u-sposobili velik generator, ki premore 30.000 konjskih sil.
*	Na Sušaku je bila ustanovljena državna tovarna likerjev in sadnih sokov.
*	Bivši poslanik Združenih a-meriških držav v Londonu Ave-rell Harriman je bil imenovan za trgovinskega ministra na mesto odstopivšega Henrija Wallacea.
*	V zadnjih mesecih je bilo v Grčiji ubitih 1850 Albancev, 2000 pa je bilo prisiljenih zapustit' svoje domove in se zateči v Albanijo.
*	Na Holandskem so pristaniški delavci in železničarji začeli stavkati v znak protesta proti pošiljanju čet v Nizozemsko Indijo.
.......	:MiEi;

GLAS IZ MESTA IN Z DEŽELE
Naše žrtve za Gorico
Jugoslovanski delegat Aleš Bebler je na seji politično - ferito risine komisije za Italijo v daljšem govoru prikazal nepravičnost in absurdnost francoske črte, ki izločuje Gorico. Med drugim je prečilal kratko pričanje, ki ga je pred tremi leti podal sovražni tabor.
»Prvega oktobra I9i3. leta je bilo objavljeno v »Voelkischer Benbachter«, organu hitlerjevske ^Iranke v Berlinu, sporočilo o borbah v Gorici, v katerem je rečeno:	»Mesto	Gorica, ključ
borb na Soči iz prve svetovne vojne je že več dni središče vojaških operacij. Le odločni akciji enot, katerih naloga je bila napasti Gorico, se moramo zahvalili, da je mesto končno padlo v roke Nemcev v trenutku, ko so komunistične tolpe in slovenski uporniki, ki so bili njihovi zavezniki in podrejeni njihovi komandi, že mislili, da bodo obdržali mesto brez kakršnih koli težav. Da bi zavzeli mesto in izvršili napad na letališče, ki so ga
držali uporniki, so Nemci, ne oziraje se na nezadostne sile, s katerimi so razpolagali, morali s hitro akcijo obkoliti glavne točke obrambne črte na Monte Sabotino. Zelo slaba garnizija v Gorici, ki je bila obkoljena od treh strani od komunističnih tolp, se je morala vzdržati ves čas, ko je bila izpostavljena največji nevarnosti. Ko so prispela ojačen ja iz področja Ljubljane in Reke, so podvzeli šefi komunističnih toln 22. septembra napad na Gorico po zelo dobro izdelanem načrtu. Zaradi tega smo mogli rešiti mesto samo z okrepitvijo nemških sil. Da bi se odvrnila nevarnost, ki je pretila v tem sektorju, smo morali okrepiti SS-čete z drugimi vojaškimi enotami, ki so se kljub neumornim izvidniškim akcijam pvotivnika neopaženo infiltrirale v sektor z namenom, da izvršijo nenadni napad, s katerim naj bi potisnile komunistične tolpe iz pozicij Gorice in umirile ta sektor. V zelenem peklu gozda se je pričela strahovita bitka. Sele po
dveh dneh borbe je bilo možno napcaviti žep, da bi lahko polagoma pričeli uničevati nasprotnika. Povsod, na vseh izhodiščih, so ležali po tleh tolovaji, ki so nosili tipične čepice s sovjetsko peterokrako zvezdo, nekaj izmed njih pa se je rešilo proti severu, ker so izkoristili noč. Enega dej siva se lahko veselimo: na bojišču Gorice so se znašli italijanski oficirji in vojaki, ki so se zavedali svoje časti in se brez kakršnihkoli pogojev stavili na razpolago nemški vojski. Na patrol nih vozilih in sestavljajoč izvid-niške oddelke so Nemci in Italijani skupno korakali v borbo. Na vzpetini v bližini Gorice smo videli četo italijanskih vojakov, med katerimi je bilo nad 100 italijanskih oficirjev, ki je v tem trenutku zavzela svoje mesto v naših vrstah. Prvi trije dnevi napada so sovražnika veljali nad 1000 mrtvih. Poldrugi tisoč civilistov, ki niso mogli neizpodbitno dokazati, da so iz tega področja, ie bilo ujetih. Na ta način se je pričela učinkovita borba za uničenje komunističnih tolp in
slovenskih upornikov, ki so se združili z boljševiki. Težke izgube, ki smo jih tem tolpam prizadejali v tej bitki, so bile v pri meri z našimi zelo majhne, kar brez dvoma priča o ogorčenosti napada. — Podpis: vojaški dopisnik Koch«.
Slišali ste, kaj pravi vojaški dopisnik Lutz Koch, a glejte, odrekajo nam mesto, za katerega smo prelili toliko krvi.
Gospoda, več vam o tem ne bom govoril. Že prej smo imeli priliko govoriti o nepravični ra-pallski pogodbi, ki nam je odvzela to pokrajino. Gorica, ki je glavno mesto pokrajine, postaja simbol nesreče. 25 let je preživljala mučeništvo pod grozovito vladavino italijanskih fašistov. Gorica ostaja tudi simbol tega mučeništva v srcih Jugoslovanov. Zaradi lega bi, gospoda, iz guba Gorice med vsemi krivicami — rekel bi, nad vsemi žalih’a-mi, ki nam bi jih prizadejala francoska črta — bila najtežje sprejeta od vseh narodov Jugo slavije, posebno pa od majhnega slovenskega naroda«.
*	V Parizu se je vršila velika protestna manifestacija proti fašističnim teroristom v Trstu.
*	Pravosodni minister Bolgarije je ob priliki proglasitve republike izdal obsežno amnestijo.
*	Pandit Nehru, ministrski predsednik indijske provizorične vlade se je izrazil, da odst >pi kot predsednik kongresa. V Kalkuti in Bombayu se nemiri nadaljujejo. V mestu Rangoonu je prišlo do prvega štrajka.
*	Voditelj komunistične partije v Italiji Togliatti je nastopil sodno pot proti maršalu Messc-ju, ki je v nekem članku blatil Sovjetsko zvezo.
*	Ravcnsbrueck, peklo žen, je naslov delu, ki ga je napisala Francozinja Simone Saint - Clai-re in dobila francosko »ujetniško nagrado«.
*	Grški kralj Jurij je odpotoval iz Londona in bo koncem tega tedna dospel v Atene.
*	Razjarjena množica je linčala v sodni dvorani Italijana Maria Passalacqua, ki je bil obtožen, da je izdal fašistom in Nemcem šte-vilne italijanske rodoljube. Razbili so mu črepinjo. Za izdajalca ljudstva, kratka in pravična sodba ljudstva!
*	Več sto ljudi je napadlo radijsko postajo v Palermu. Prišlo je do krvavega spopada med napadalci in policijo.
*	Na kolesarski dirki okrog Romunije je na prvi etapi zrna gai Emil Rol (Francija). Drugo mesto je zasedel Avgust Prosi-nek (Jugoslavija).
*	Nogometna tekma med reprezentancama Albanije in Črne gore je bila v nedeljo v Skadru in se je končala z zmago Albancev 5:0.
*	Nov evropski rekord v plavanju na 400 metrov je postavi! francoski plavalec Aleksander Tany s časom 4:45,8.
*	V Karlovih Varih na Češkem, ki jc svetovno znano zdravilišče, so dne 22. t. m. odkrili spominsko ploščo velikemu socialističnemu mislecu Karlu Mar-xu, ki se je svoječasno v Karlovih varih zdravil.
*	V Egejski Makedoniji je 150 nemških oficirjev in vojakov v nemških uniformah. Oni žive pod šotori v krogu angleške vojašnice in se svobodno kretajo. Prebivalstvo je vznemirjeno, ko gleda te krvnike, ki so klali in obešali mirno prebivalstvo med okupacijo in ki se sedaj svobodno sprehajajo po mestu.
*	Člani moskovskega državnega gledališča »Leninski Komso-mol« so igrali v beograjskem Narodnem gledališču vrsto dobro uspelih predstav. Prikazali so dramatska dela Simonova »Živi mrlič« in Turgenjevo »Mesec dni na vasi«.
*	Kljub temu, da skušajo avstrijske oblasti prikriti, da bi se vršila kampanja proti Slovencem na Koroškem, je predstavnik »Slovenske osvobodilne fronte« na Koroškem, sporočil naslove in imena 35 bivših slovenskih partizanov, ki so bili aretirani v zad njih 4 mesecih. Aretacije so se vršile v glavnem brez pojasnila, večkrat pa tudi brez razloga.
*	Ena najprometnejših ulic v Sofiji nosi ime maršala Jugosla vije Josipa Broza - Tita.
*	150 Makedoncev in Grkov antifašistov iz okolice Ferine jc bilo odgnanih iz solunskega pristanišča v izgnanstvo na »otok smrti«.
*	Pred kratkim jc vojaško sodišče oprostilo generala Dalmaz zo, ki je odgovoren, da je Nem cem izročil celo italijansko armado, ki se je nahajala v Albaniji s celotnim orožjem in vojni mi načrti. Tedaj je zagrozil, da bo pustil ustreliti po 10 vojakov za vsako uničeno orožje, 50 mož za vsak uničen avtomobil in izjavil, da pri njem vlada nemški vojni zakon.
*	Časopis »Le Populaire«, organ socialistične stranke, je objavil članek v zvezi s problemom manjšin v Romuniji, v katerem med drugim pravi:
»Romunska vlada je odločena, da madžarskemu prebivalstvu, ki živi v mejah Romunije, zagotovi vse demokratične pravice Sedanja romunska vlada je torej sprejela status o manjšinah, po kateri lahko vsak romunski državljan ugotovi sam svojo nacionalno pripadnost in materinski jezik. Uporaba materinskega jezika je zagotovljena na vseh področjih delavnosti, s tem \ zvezi tudi v tisku in na javnih zborovanjih.
*	Na mednarodnem šahovskem turnirju v Greningenu je zmagal sovjetski prvak Mih ai! Botvinik.
*	Delegacija romunskih delavcev tekstilne industrije je izročila predsedniku romunske vlade dr. Petru Grozi kot darilo 10.000 m platna, ki so ga izdelali delavci v nadurnem delu.
*	V Panami so se vršile demonstracije proti »imperializmu Yan-keejev«. Demonstranti so zahtevali, da Združene države Amerike takoj vrnejo Panami oporišča, ki so jih okupirale tekom vojne. Kakor smo zvedeli, so ZDA te dni nekaj oporišč že opusti'e ter jih izročile panamski državi.
*	Češkoslovaška vlada je odobrila 50 štipendij za bolgarske vi-sokošolce, ki bodo študirali v Češkoslovaški.
*	Na dan dveletnice s' 'vaške narodne vstaje pred poslopjem Narodnega gledališča v Bratislavi se je vršil velik miting, na katerem je bilo okoli 30.000 meščanov. Poleg ostalih govornikov je pozdravil navzoče tudi predsednik vlade Klement Gottwald, ki je govoril kot predstavnik predsednika republike dr. Beneša in češkoslovaške vlade. V svojem govoru je predsednik vlade povda-ril pomen slovaške narodne vstaje, ki je zapustila češkoslovaškemu ljudstvu prijateljsko bratstvo in večno zvezo s Sovjetsko zvezo.
*	Pričakuje se, da bodo tudi prihodnje leto težave v anglo-ameriškem pasu Nemčije zaradi velikega pomanjkanja živeža.
*	Pred londonski preki sod mo ra komandant angleške armade Boon, ker je obtožen sodelovanja z japonskim sovražnikom. Baje je kot ujetnik pomagal sovražniku od leta 1943. do 1945. Kakor vidimo je to slučaj, ko je komandant angleške armade obtožen zaradi kolaboracionizma. Razprava bo trajala tri tedne in bo zaslišanih 70 prič.
*	Votija komunistične delegacije general Chou En Lai je sporočil tisku, da oni ne bodo sodelovali pri sestavi nove vlade, če ne dobijo zagotovila o takojšnjem prenehanju sovražnosti.
*	Iz Rima poročajo, da si je general Anclers baje pridobil imetje 200.000 dolarjev in to v transakcijah z vaiuto ter se sedaj pogaja za nakup razkošne vile v okolici mesta.
*	Na vabilo beloruske republike je glavni ravnatelj ustanove UNRRA Fiorello La Guardia prispel 24. avgusta v Minsk, nakar je odpotoval v Moskvo.
*	Arthur Horner, član Komunistične partije Anglije, je bil izvoljen za generalnega sekretarja nacionalne zveze rudarjev, kot naslednk Flssy-a Eduarda. Pr. volitvah, ki so se vršile po vsej državi, je Horner dobil 226.635 glasov, kar mu je zagotovilo absolutno večino.
Komunisti so izjavili, da je general Čangkajšek poslal z04 divizije v državljansko vojno in pu stil 49 divizij za varstvo pokrajin v zaledju.
*	Več ko 1500 židovskih vojakov v Jeruzalemu je na zborovanju odobrilo resolucijo, naslovljeno na visokega komisarja za Pa lestino, s katero pozivajo britansko vlado, naj preneha s sedanjo politiko proti židovskim priseljencem.
Rešitelj Mussolinija
na Češkem
Preiskovalna komisija v mestecu Vrchlabi na severnem Češkem je pretresavala zelo zanimiv slučaj. Zaslišan je bil Albert Wenzel, SS-Fallschirmjaeger, ki se je svoj čas udeležil akcije o-svoboditve italijanskega diktatorja Mussolinija.
Ujeti Wenzel popisuje vso akcijo takole: »Iz dobrovoljcev je bila sestavljena skupina 80 ljudi, katerim je poveljeval Skorzeny. Na dveh Junkersovih letalih snu-odleteli iz Berlina v smeri, kjer je bil Mussolini zaprt kot vojni ujetnik. Nad gorami in v skalovju se je nahajal grad, kjer je žive! Mussolini in tam smo skočili iz letal. Od 80 nas je ostalo pri življenju samo 17, ostali so se ubili bodisi pri padcu ali pa so padli v prepade. Mussolinija je stražilo približno 60 Italijanov, ki so se nam predali brez boja. Nato je pristalo v bližini nemško letalo tipa Fieseler Stordì in odpeljalo Mussolinija in Skorzenega v Berlin. Ostale nemške vojake je pa odpeljalo posebno nalašč v ta m? men sestavljeno letalo. Za osvoboditev Mussolinija sem dobil nemški zaslužni križ v zlatu«.
Illllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
Dorica k svojemu zaledju!
IIIII1IIIIIII1IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Kljub temu pa je bil — kakor je razvidno iz dokumentov — vojak Wenzel obsojen na smrt, ker je v Črni gori v Jugoslaviji koi parašutist ušel in se ni hotel bojevati proti jugoslovanskim partizanom in se je dalj časa skrival pri nekem srbskem kmetu. Tu ga je gestapo aretirala, odkoder je bil prepeljan v Prago, kjer je bi! pred nemškim vojaškim sodiščem obsojen na smrt. Tedanji gospodar Protektorata K. Frank ga je pomilostil in poslal na nemško fronto blizu Dresdena. Wenzel je takoj prešel na rusko stran in po kapitulaciji so ga sovjetske oblasti izpustile. Javni tožilec v mestu Jičinu je dal preiskovalni komisiji v Vrchlabi predlog, da nemškega vojaka izpusti na svobodo in ga istočasno izžene v Nemčijo.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Huj vse se vidi v Vidmu?
Pred mesecem se je vršila v Vidmu neka proslava pod imenom »Arcobaleno«. Ob tej priii-ki so navzoči ovekovečili spomin na ta dogodek s tem, da so se skupno slikali. Sedaj je slika razpostavljena v baru Vittorio na trgu. In koga vidimo v sredini slike? Uganite! Nobenega drugega kot znanega pretepača in voditelja goriških fantalinov Giulia Avanzinija, sina znanega trgovca, ki ima pripet robec okrog vratu.
Za kmetovalce
Državni prispevek za zemeljske zboljšave
Kmetovalci se obveščajo, da je bil vsled splošne odredbe Zavezniške vojaške uprave štev. 196 naj višji državni prispevek za kmetijske izboljšave, ki naj bi se izvršile v coni A Julijske krajine, povišan od 38°/o na 60°/«.
Dela, ki naj bi se podpirala, zadevajo hidravlično - kmetijsko uravnavo zemljišč, preskrbo in izkoriščanje voda v kmetijske namene, zgradbo in preuredbo kmetijskih zgradb in sploh vse kme tijske izboljšave, ki naj bi se izvršile v prid enega ali več zemljišč.
Kmetovalci, ki nameravajo izvršiti dela z ugodnimi državnim: pogoji se morejo obrniti do K ue-fijskega nadzorništva in do njemu podrejenih uradov, kjer dobe vsa potrebna pojasnila in navodila.
Prijava vsled vojne porušenih ali poškodovanih stavb
Okrožni Kmetijski urad sporo ča, da se kmetovalci, katerih poslopja so postala vsled vojnih dogodkov poškodovana in za prebivanje neuporabljiva, zglasijo čim prej v svrho napovedi na kmetiji povzročene škode, vsekakor do 15. oktobra t. 1. pri Občinskem statistično - gospodarsko -kmetijskem uradu svoje občine, kjer bodo morali napraviti ustmeno prijavo.
Snetivost pšenice
Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo naznanja:
V	preteklem poletju je bilo tv paziti na mnogih s pšenico obdelanih zemljiščih precej snetivo-sti. Zato moramo domnevati, da bo imela vsa letos v deželi pridelana pšenica v sebi kal bolezni, ker so po m! at vi v stroju mlatilnice ostali trosi (semena) sneti-vosti okužili tudi zdravo pšenico.
Če preiščemo z drobnogledom popolnoma zdravo pšenico, ki je bila omlatena na mlatilnici, na kateri je bilo prej omlateno bolno žito, bomo na njem prav gotovo našli kak tros, ki bo zadoščal, da sc okuženje prenese.
Iz v zemlji iskaljenih trosov se razvijejo niti micelija, na katerih se prikažejo majhni trosi, ki prodrejo po njihovi izkaktvi v mlado os še nežne rastlinice. Micelj sledi razvoju rastline in se za časa cvetenja nastani plodnici, kjer polagoma nadomesti staničje semena, pri čeme'-ostane zunanji ovoj zrna ntpo škodovan in navidezno zdrav in popoln.
Iz zgoraj navedenega je umevno, da bo treba vso pšenico, ki jo bomo v kraikem sejali, poprej razkužiti s prahom »Caffari,«. k: ga imajo v obilici v zalogah Kmetijske zadruge in trgovine.
Za razkuženje semenske pšenice zadošča, da ji primešamo za časa setve, bodisi v grotu sejalnega stroja ali pa na posebnem platnu, 200 gramov praha »Caf-faro« na 100 kilogramov semena. Pri tem pa moramo paziti, da se prah »Caffaro« in seme dobro zmešata, tako da bo vsako posamezno zrno pokrito s tanko plastjo praha.
Zato ne bomo smeli letos po sejati niti enega kilograma pšenice, ne da bi jo bili prej razkužili s prahom »Caffaro«.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
RAZGLAS
V	smislu člena 12 kr. odloka z dne 24.9.1940 št. 1949 se sporoča, da je izstavljen na pregled občin stvu pri protokolnem uradu mestnega županstva za dobo 15 dni, to je od 18. septembra do 3. oktobra t. L, dodatni anagrafični seznam kmetskih delavcev, stanujočih v tej občini, veljaven za leto 1945.
Proti vpisu ali opustitvi vpisa, morejo prizadeti vložiti priziv na Okrožno predsedstvo v teku 30 dni od zadnjega dne objave seznama.
Gluhonemnico v Portorožu
V	gluhonemnici za Slovensko Primorje v Portorožah bo pričetek rednega pouka v torek 1. oktobra t. 1. Istega dne se bodo sprejemali tudi novinci.
Starši novincev morajo princ sti s seboj rojstni list, izkaz o premoženjskem stanju, zdravniško spričevalo, živilsko karto t ■ izjavo merodajnega ljudskega odbora. Red»’ gojenci in novinci naj prinesejo s seboj potrebne» obleko, telesno perilo, rjune in odejo ter potrebščine / \ umivanje zob in če 'jev.
Opozarjamo, da se spicjemajo v gluhonemnico nov'.ic: le po predhodni inteligenčni preizkušnji pred posebno komisijo, ker
se sprejemajo le telesno in duševno zdravi otroci v starosri od 6 do 14 let, ki so sposobni šolanja. Vsa nadaljna pojasnPa daje ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožah.
Popis slepih in slabovidnih otrok v Slovenskem Primorju
S prihodnjim šolskim leiom se bo otvoril v Poitorožah zavod za slepo mladino. Sprejeti bodo slepi in slabovidni otroci iz vsega Slovenskega Primorja v starosti od 6. do 14. let. Starši takih otrok naj takoj pošljejo prošnje na tov. Rupnik Vinka, ravnatelja gluhonemnice v Portorožah Prošnji naj prilože rojstni iisr izkaz o premoženjskem stanju, zdravniško spričevalo in izjavo merodajnega ljudskega odbora.
Šola v Idriji
Reden pouk na Ženski obrtni šoli v Idriji se prične dne 1. oktobra 1946. Isti dan se vrši tudi svečana ostvoritev šolskega leta.
Reden pouk na Tehnični šoii v Idriji se bo z otvoritveno svečanostjo pričel dne 1. oktobra 1946. leta.
„Naši zbori"
Državna založba v Ljubljani izdaja zbirko zborovskih skladb »Naši zbori«.
Prejeli smo L snopič, ki vsebuje skladbe za mešane, ženske in mladinske zbore.
Ker imajo naši pevski zbori veliko pomanjkanje primernih pesmi za poučevanje, naj ne bo pevskega zbora, ki bi bil brez te zbirke.
Zbirko »Naši zbori« naročite pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu ul. S. Vito 17-1; cena snopi-ču#je lir 65.—.
ČITAJTE IN ŠIRITE „SOŠKI TEDNIK"
AVTOBUSI
Sprememba urnika.
S 15. septembrom se je umik. avtobusnega voznega reda spre menil kakor sledi:
Gorica - Pokopališče:
Odhod iz Travnika ob 15. uri. Odhod iz pokopališča ob 16. uri.
Gorica - Ločnik ob delavnikih; odhod izpred kavarne Garibaldi ob 7.15 — 12.30 — 15.30 — 19 odhod iz Ločnika ob 7.30 — 13.45 15.45 — 19.20.
Ob praznikih:
odhod izpred kavarne Garibaldi ob 9 — 12.30 — 15.30 — 19; odhod iz Ločnika ob 9.15 — 13.45 15.45 — 19.20.
VOZNI RED VLAKOV
Prihod v Gorico:
fz Trsta ob 6.33 — 7.50 — 8.44
— 14.----15.12 — 18.25.
Iz Vidma ob 6.05 — 7.19 —
13.55	— 18.04 — 22.18.
Iz Ajdovščine ob 6.37 in 18.55. Odhod iz Gorice:
Proti Trstu: 6.17 — 8.50 14.02 — 16.40 — 18.09 — 22.21. Proti Vidmu: 6.38 — 8.49
12.55	— 14.05 — 18.30.
Proti Ajdovščini: 4.20 in 17.30
Avtobusno podjetje I. Ferlani
Odhod iz Gorice (Travnik) oh 13. uri (preko Komna).
Prihod v Trst ob 14. uri 55 minut.
Odhod iz Gorice (Travnik) ob 16. uri (preko Štanjela).
Prihod v Trst (ulica F. Severo) ob 18. uri 20 minut.
II NfilCM za več let se odda « llHJLIIi nuiio posEstva s sfa-novaiijEin na iepEtn hrajn. Zelo pri-Hladno za malep obrtnika z družino. Naslov v urEdništvu SošHep tedniha -Gorica, Ljudski dom.

TRGOVINA ČEVLJEV
pri „SV. KRISPINU"
GORICA - Rž*štelJ štev. 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka
GOSTILNIČARJI I
ZALOGA VI NA
brig Ivan -
prodaja na debelo vse vrste vina, vermuta in maršale CENE ZMERNE!	POSTREŽBA TOČNA !
Goričani, Brici, Vipavci in prebivalci Soške doline!
Poslužujte se domače
KMEČKE BANKE
V GORICI - Ulica Carducci, 14. Telefon štev. 226
Vlagajte denar na hranilne knjižice, otvarjajte tekoče račune. Pri nas lahko dobite ugodna posojila. Izvršujemo vse bančne posle točno in solidno.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za listjodgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, JLjudski dora" pritličje Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Girici — Najemnik: ..Primorski dnevnik*