j«ev. 18. V Dubllanl. dne 6. maja 1926. Mesečna priloga »Novice v slikah". Poštnina plačana v gotovini. teto XXXIX. llllf/i Hiilio Jojtosloraaske kmMjkr ivm«. — On« 38 Din » celo leto. — Za ino/emetro 60 Din. — Posa-mfrn« stfvilk« 1 Dim. — T insrratnem dela vsak« drobni vnitira >U nje prostor 10 Din. reklamacue in inserati pa*lpriiTill8tfo Ml)onioJuba" v ljub"; io UrednHtra ^Domoljub*", nkrotiginfe "opltarjera nilea SteT. 6. Da se ne pozabi! Že večkrat smo pisali in tudi s številkami dokazali, da pomenja letošnji državni proračun največjo krivico in nesrečo za Slovence. Vlada je predložila narodni skupščini zahtevo, da se ji dovoli približno 13 milijard davkov in vlada večina z radičevci in Pucljem je vladi to bajno visoko solo tudi ponižno izglasovala. Glasovali so za ta proračun kljub vsem krivicam, ki jih vsebuje, glasovali so zanj kljub temu, da se dajo krivice davčne neenakosti, kričeče zapostavljanje Slovenije in izmozga-vanje naših krajev kar otipati. Nobenega izgovora ni, da kdo vseh teh krivic ni mogel uvideti, da jih preje ni poznal, ali da je imel pri svojem glasovanju kake olajševalne razloge. Stvar je bila preoči-vidna; Predloženi proračun je Slovenijo z davki bolj obremenjeval nego druge pokrajine, a od zbranega državnega denarja je Sloveniji neprimerno manj dajal nego drugim pokrajinam. Še bolj resnično naslikamo stvar, če povemo, da proračun od vseh ogromnih naših davkov nam ne daje pravzaprav nič drugega nazaj nego plače za uradništvo. To stoji, tako govore številke proračuna. To so poslanci SLS v proračunski razpravi natančno dokazali, radi tega so proti vladi najostrejše nastopali, in ravno radi tega so glasovali proti proračunu. Pucelj pravi, da iz prepričanja glasuje za proračun. V obrambo tega krivičnega, nas ponižujočega in izžemajočega proračuna je nastopil v narodni skupščini g. Pucelj kot zastopnik slovenskih radičevcev in izklik-nil, da glasuje iz prepričanja za proračun. Hotel je s tem reči, da ne govori samo radi tega za proračun, ker kot član vladne večine ne more in ne sme proti proračunu govoriti, nego da je resnično in dejansko za ta proračun. Notranje prepričanje, vest, pamet in razum mu pravijo, da je pošteno •n pravilno, pravično in za Slovenijo koristno, da sprejme od njegove vlade predloženi proračun in ga s svojim glasovanjem zani sprejme in potrdi. To pomeni, glasovati iz prepričanja, in to je izrekel in tudi izvršil g. Pucelj. To pričajo njegove be-sede, to dokazuje njegovo glasovanje. To se ne da izbrisati, to se tuai ne da z no- beno premetenostjo, z nobenim zavijanjem in z nobenim izgovorom in zagovorom s sveta spraviti, Radičevci in g. Pucelj so vzeli nase odgovornost za ta proračun z vsemi davčnimi krivicami in neznosnimi bremeni vred, oni edini so ga s svojim glasovanjem omogočili. Tukaj se slepomišiti ne da: tako je in nič drugače. Pokorno so izvrševali posle za srbske radikale, kakor so jim ukazovali in se niso pri tem prav nič ozirali na škodo, ki bo s tem zadela naše kraje. Zadovoljni so bili, da smejo služiti radikalom in ostati na vladi. Pucelj pravi, da proračun izziva Slovenijo. Kmalu potem, ko je bil proračun sprejet, so se pa radikali radičevcev in njihovega slovenskega priveska naveličali in so jih postavili pod kap. V tem času jih je vsaj za hip srečalo drugo spoznanje. Ali so se med tem morda ustrašili ljudstva, ki so mu natovorili tako strašna bremena? Ali je bil morda strah pri njih začetek druge modrosti? Čujte, kaj je g. Pucelj govoril dne 25. aprila v Ljubljani na shodu svojih maloštevilnih zvestih. Tako-le je modroval: »Proračun, ki je bil nalašč tako sestavljen od prejšnje vlade, pomenja izzivanje Slovencev in Hrvatov.« Ali vidite sedaj razliko pri tej gospodi, kadar so v vladi in kadar so izven vlade? Ali vidite razliko med njihovimi dejanji in njihovimi besedami? Sedaj se izgovarjajo na prejšnjo vlado, in vendar so oni nastopili vlado 19. julija 1925, ko o sedanjem proračunu še ni bilo ne duha ne sluha. Kdo nosi odgovornost za proračun? Vlada, ki ga predloži, in večina, ki ga izglasuje! Ali ga niso predložili tudi radičevci in izglasovali tako, kakršen je, tudi radičevci in g. Pucelj? Kaj se izvijate? Ali res v vas ni nobene možatosti?! Kako je rekel g. Pucelj? Ali ne, da glasuje iz prepričanja za ta proračun, da ga hoče imeti in da ga iz notranjega spoznanja in priznanja hoče sprejeti. Sedaj mu je pa ta proračun kar naenkrat izzivanje Slovencev, krivičen in krut za Slovence in Hrvate. Kako se takemu govorjenju pravi? Gospoda iz radičevskih in pucljevskih vrst, veste kaj, s takimi stvarmi pa nam ne prihajajte! Napravili ste največji gospodarski grah nad Slovenijo, ki vam zanj ni odpuščenja. Če še tako zavijate in se opravičujete, vaše dejanje ostane in se za eno leto ne da popraviti. To vaša dejanje pomeni najhujše izmozgavanje in upropa-ščenje Slovenije. Zakrpana vlada. Vladna barka je skoro čisto razbita. Najbolj sta jo razbila Radič in Pasič, dva krmarja, ki sta jo vsak po svoje vozila. Dve komandi pa nista nikjer dobri. Oba krmarja so sicer sedaj odstranili, toda barka je močno razbita in jo krpajo na vse strani. Morda bo še z novimi krparijami držaia do jeseni, potem pa bo treba delati novo — po volitvah. Po Jovanovičevi izključitvi iz radikalne stranke — česar pa Jovanovič ne prizna — si ministrski predsednik Uzunovič ni bil še na jasnem, kakšnega mnenja so radikalni poslanci glede njegove vlade: ali jo bodo podpirali ali jo bodo vrgli. Na eni strani preži nanjo Pašič, kdaj jo bo prevrnil, na drugi strani tudi Jovanovič nima vzroka potegovati se zanjo in tako Uzunovič ne ve, pri čem da je: ali bodo poslanci pomagali Pašiču, ali Jovanoviču, morda pa — njemu, kaj se ve? Zato kcrajžno čaka 5. maja, ko se zopet snide narodna skupščina. Kar bo, pa bo. Na vsak način pa si je hotel zagotoviti Kadičevo pomoč, čeprav ga je pred dnevi vrgel iz vlade, kakor je bil dolg in širok. Mož pozna Radiča, da mu je glavno na tem, da je v vladi, pa naj bodo pogoji še tako grenki. In res — Uzunovič se ni varal. Radič je udarec s krampom mirno vtakni1 v žep ter se izjavil pripravljenega, da zopet stopi v vlado. Toda g. Uzunovič ve, kaj je treba. Če je gospod Radič poceni, pa ni g. Uzunovič. Zato je svoje pogoje precej visoko napel. Najprvo je zahteval, da oba Radičeva uskoka dr. Nikič in Šuperina ostaneta v vladi kot zastopnika radičevcev. To je grenak grižljaj za g. Radiča, ki se mora p.stiti zastopati po dveh gospodih, ki sta mu streljala v hrbet. Dalje je g. Uzunovič zahteval, da Radič sam ne sme več v vlado. Radič je naredil nad vse kisel obraz, a kaj hočeš — boljše nekaj kot nič. In dalje se je g. Radič moral obvezati, da ne bo nič pisal in govoril proti vladi niti proti njenim članom. Končno je Radič zahteval, da se mora dati prosvetno ministrstvo nemti njegovih pristašev. Tudi na to radikali niso pristali. Radič se je popolnoma udal. Skoro ničesar, kar je zahteval, ni dosegel. Značilno pa jo, da v pogojih ni zahteval ni i i, da l>i so popravil proračun, niti. da so preganja korupcija. Vse njegove zahteve i'o bile samo boj za osebe. Edino, kar je dosegel Radič, je 1o. da je spravil še tri svoje pristaše v vlado, med temi g. Puclja, ki je postal kmetijski minister. , < G. Uznnovič ima sedaj vsaj za nekaj dni zopet polno zasedeno vlado. Koliko časa se bo držal, bodo odločali radikalni poslanci. G. Pucelj je na shodu samostojne stranke 25. aprila silno grmel proti proračunu, za katerega je oa sam glasoval in sicer ka- kav je pred glasovanjem izjavil: iz prepričanja. Sedaj pa je g. Pucelj šel v vlado. Ali je g. Pucelj stavil vsaj ta pogoj, da se gospodarske krivice, ki se leto za letom vedno lnije prizadevajo Sloveniji, začnejo odpravljati, da se krivice, ki jih vsebuje novi proračun 7.a Slovenijo, popravijo? Nikjer ne beremo, da bi Pucelj stavil te predloge — pač pa je šel mirno v vlado, da bo s prepričanjem izvrševal ta proračun, za katerega je sam -s prepričanjem« glasoval in kateri po njegovi lastni izjavi : izziva Slovenijo . Ali so slovenski samostojni kmetje re1? na glavo padli? Narodni ]>i>slniuv Vladimir PiišgnjaJi: četrta dobrota: Krediti za geste, živinorejo, Kadru ittiiStro, regulacijo. Kljub povišanim' državnim dajatvam, kljub povišanju obremenitve Slovenije, je v proračunu prvikrat izostal kredit za podporo cestnim odborom in okr. zastopom za vzdrževanje cest, ki je po zak mi utemeljen. zmanjšani so krediti za živinorejo, šolstvo itd., za omiljenje bede brezposelnih, za vršitev socijalnih nalojr, katere vrše vse države po končani svetovni vojni. Iz ii ančnaga zakona so izpuščeni členi, ki so bili d'f> sedaj v finančnem zakonu glede oprostitve zadrug in ne smemo odobravati, povečani, pretirali krediti: to je slika ravnokar« odobrenega proračuna. Dispozični fondi mini-trskega predsednika, ministra za notranja zadeve in vojno so povečani, četudi so Radič::vci v svojih listih grmeli proti di-spozičnim fond ni in zahtevali njih ukinje-nje. Krediti ministrstva za vojne so se po-v čali za 259 milijonov dinarjev, znašajo 2,446 i. i ijonov Din; dočim je bi] lani pro< račun ministrstva vojne 9 krat večji ko proračun .ministrstva kmetijstva, je sedaj de -.etkrat večji. Za novo oboroževanje se i'a v tem proračunu 500 milijonov dinarjev, dočim se, je v prejšnjih proračunih dalo le 200 milijonov dinarjev. Vso to se vrši seda1, ko se krediti za pospeševanja kmetijstva zmanjšujejo, ko ni denarja za najnujnejše potrebe države. šesta dobrota: Pricetok kulturnega hoja. Rudičevci, med njimi i Pucelj, so pripovedovali, da dobe potom amandemanov (dodatek, dopolnilo proračuna) potrebno kredite za univerzo v Ljubljani, za ceste v Sloveniji, regulacijo rek ito sam minister St Radič je obljubil razne amandemane, kakor za izplačilo plač veroučiteljem, kate-nh ni v proračunu, a v predloženih amand-manih ne dobimo nobenega tozadevnega kredita. Mesto tega pa se nahaja med iimaiid/nani sledeči novi člani iteve torba V ljudskih šolah, v katerih so vero-iiauk do sedaj poučevali duhovniki, imajo duhovniki pravico, odnosno dolžnost to i v bodoče vršiti, a brez-pravica d~> honorarja iz državne blagajne. V krajih, kjer se cerkvene oblasti ne brigajo za pouk \ •• ro-» nauka, bodo učili i ta predmet učitelji do-| ličnih šol, ako pripadajo isti veroizpovedi ko n;ihovi učenci. Ta član pomeni začetek kulturnega boja, ker se sicer milostno dovoljuje duhovščini, da sme poučevati vcronatik v šolah, a se ji krati plačilo, katero ji za ta pouk po še obsteječih zakonih gre. Morto dela za pospeševanje kmetijstva, za ukinje-nje težke gospodar.'ko krize, osobito krizo v kmetijstvu, smatra Radičeva stranka za najnujne š ) zadevo kulturni boj, kateri ne bo nikomur koristil, državi pa neizmerno ško ' val. Kaj neki poreče k temu krščanski — Kmetski list? * - Kaj je s prihranki? V Kmet. Mstu se je mnogo pisalo o varčevanju ^Janjo vlade, o težkih milijonih, katere je vladna večina prihranila, zalo je po I robno ugotoviti, koliko znašajo kvnčno ti prihranki. Po poročilu večine financ. odbora so znašali okrog 600 milijonov dinarjev, a potom amandmanov so so isti znatno zmanjšali, večina gg. ministrov pa toži in jadikuje, da ni finančni minister upošteval njihovih predlogov, s katerimi zahtevajo kredite v znesku nad 1 milijardo dinarjev. Največji proračun do sedaj, ki znaša nad 12 in pol milijard dinarjev, ne zadostuje, potrebni bodo'veliki naknadni krediti, kateri bodo obremenitev ljudstva še povečali. Devetmesečna vlada Radičeve stranke ni prinesla Sloveniji ničesar drugega nego povišanje invalid, davka, komorske dokla-de, uvedbo novega davka za ročne delavce, znatno zvišanje drž. proračuna, je povečala državne dajatve v taki meri, da bo prišlo v Sloveniji na prebivalca letno okrog dva tisoč Din. Tako izgledajo v resnici dobrote iz —J1 Radičeve torbe! Kupujte srečke Orlovskega stadiona I Splošna stavka na Angleškem. Zadnje vesli poročajo, da je angleško delavstvo sklenilo z ogromno večino glasov, da začno 4. maja s splošno stavko, ker i udarski podjetniki nočejo prav nič popustiti. V štraik bo stopilo več milijonov delavcev, in sicer v vseh podjetjih, razen v obratih za preskr-bovanie živeža. Vlada je / • odredila izjemno stanje ter dala stroge ukaze glede omejevanja porabe premoga in plina. Tudi železnice ne bodo vozile in časopisi w ho;to izhajali. Slavku bo največja, kar jih je bilo doslej v zgodovini ter bo — če se bo izvajala dalj časa, kar je pa v polnem obsegu skoro nemogočo — pretresla vso javno go->podaivtvo ne samo na Angleškem, temveč tudi v osi,tli Hvropi. Najbolj so vesolj le stavke Rusi in Nemci, ki upajo iz tega kovati svoj politični kapital. Romunska vlada pridobila narodne manjSine. V povečani Romuniji je precej Madžarov, Nemcev in tudi Bolgarov. Za prihodnje volitve se vse stranke trudijo, da pridobe to narodne manjšine na svojo stran in jim oblji:b'jajo vse mogoče ugodnosti Sedaj sc je vladni stranki res pc-frečilo pregovoriti Madžare, Nemcc i;i Bolgare, da bodo voli'i /. njo. Madžarom so obljubili pravico občevati pri obla.ah v madžarskem jeziku in podporo za njihove cerkve in verske šole. Nemci in Bo!-gpri pa bodo dobili več mest v senatu (t. druga zbornica, katere člani se imenujejo in ne volijo). Prijateljstvo med Ncmci ir. Rusi. 1'ri-jateljfko pogodbo med Nemčijo in Rusijo so zastopniki obeh držav podpisali v Ber-linu, radi česar se ta pogodba imenuje "Berlinska pogodba . Ob tej priliki sla si nemški zunanji minister dr. Streseniann in ruski Čičerin izmenjala brzojavki, v katerih izražata upanje, da bo ta pogodba mnogo pripomogla na utrditvi svclovnc.iM miru. Dr. Strescmann je tudi obljubil. u'j bo jeseni o'oi:kal Moskvo, da vrne obisk Cičerinu. ki je bil lani v Berlinu. Tudi Mussolini in čičerin si obljubljata prijateljstvo. V Milanu je Mussolini otvoril rusko razstavo. Ob tej priliki i; , brzojavil Cičerinu, naj ga smatra za največjega prijatelja ruskega naroda. Izra7.il jc upanje, da bo med Italijo in Rusijo vladalo vedno prijateljstvo. Italijanski parlament. Dne 29 aprila t. 1. sc jc po daljšem odmoru vršila seja italijanske zbornice, katere sc je udeležil tudi Mussolini. Ze ob vstopu so temu fašisti priredili burne ovacije, nakar jc imel predsednik nanj pozdravni govor, v katerem je izrazil veselje, da se atentat na Mttssolinija ni posrečil. Mussolini je odgovoril, da je tudi za ta slučaj preskrbljeno in da bo fašizem tudi brez njega še dalje z železno roko vodil usodo italijanskega naroda, Nato je zbornica odobrila ogromne vsoto za italijanske kolonije i" fašistovsko policijo in to proti protestom komunističnih poslancev, ki so jih i* žvižgali, Mo|a mamica pere moje oblekce samo i milom »Gazela". Poglejte ine, kako Je svete ln bleS6e6e belo moje krilce. Raien tega pa pri pranju pazite na to, da ne prezrete zlatnik, ki se nahaja v njem, moja mamica ga Je namreč le naSlal MILO GAZELA BBaHHMOBMHnaBB flPop je vrag"! Stjepan Radič, voditelj hrvatske in slovenske kmetske stranke, je že ponovno pokazal svojo mržnjo do katoliške vere in katoliške Cerkve. Iz neprestanih njegovih izjav, ki smo jih vedno sproti poročali, je popolnoma jasno, da je njegova stranka docela svobodomiselna, vsaj kar se vodstva tiče, čeprav je v njej se mnogo ljudi, ki so dobri katoličani in ki so preveč nezavedni, da bi spoznali Radičeve namene. Na zadnjem sestanku v Celju, kjer so za vedno pokopali samostojno kmetsko slranko, je govoril tudi g. Stjepan Radič. Kadar on govori, govori vedno o vsem. Tako je govoril seveda tudi o duhovnikih. 0 duhovnikih seveda kot svobodomislec nima lepe besede. Znan nam je njegov nastop proti hrvatskim škofom, znan nam je njegov grd napad na bosenske frančiškane, proti černer je protestirala cela Bosna, znan nam je njegov napad na slovensko duhov- Novi ponarejevalci bankovcev. Na Dunaju so zasačili novo družbo ponarejevalcev in razpečevalcev bankovcev. Vod-|a te družbe je bil neki trgovec Weingart-ner, ki je sam razpečal 5000 ponarejenih češkoslovaških bankovcev. Našli so tudi velike vsote ponarejenih madžarskih bankovcev in so ugotovili, da je ponarejeni denar prihajal iz Budimpešte, kar je zelo presenetilo Madžare, ki se delajo zelo nedolžne, dasi je znano, koliko denarja sc ponaredilo s pomočjo visokih madžarskih državnih funkcionarjev, Koliko so Francozi dolžni Ameriki? Amerika zahteva od svojih dolžnikov planilo dolgov. Te dni so se vršila pogajanja s Francozi, ki so dolžni Ameriki 6847 mi-hjonov dolarjev. Zmenili so se, da bodo rrancozi odplačevali ta dolg v obrokih, prve dve leti po 30 milijonov, nato pa po 128 milijonov dolarjev na leto. ščino ob shodu na Krškem polju in zato se nič ne čudimo, da je tudi na zadnjem shodu v Celju zaklical: »A kaj je pop? Pop je vrag!« Radiču tega ne zamerimo. Prvič je on svobodomislec, drugič pa on veliko govori, kot bi povodenj zlival. Zamerimo pa to tistim slovenskim sa-mostojnežem, ki so še verni — in takih je hvala Bogu vendarle še precej — in ki natančno vedo, kaj je bil in kaj je duhovnik slo\enskemu ljudstvu najsibo že kot dušni pastir, 'kot prosvetni ali kot gospodarski delavec ali skoraj kot edini pionir v neod-rešenem ozemlju. V turških bojih je bil edini duhovnik zvest in neločljiv prijatelj in tolažnik, bil je njegov prvi in dolgo časa edini prosvetni delavec, v boju z nemško premočjo na severni meji je bil duhovnik največkrat edini ljudski voditelj, in ko je naše ljudstvo obubožalo v oderuških krem-pljih liberalnih pijavk, je naše duhovništvo izvedlo veliki boj proti oderuštvu ter potom zadružništva rešilo na stotine kmetskih domov popolnega propada, duhovnik je bil prvi, ki se je zavzel za delavstvo in duhovnik je bil prvi, ki je ustanovil slovensko gimnazijo, čeprav je moral ta duhovnik radi svoje zvestobe in ljubezni do izročenega mu ljudstva trpeti v Avstriji preganjanje, kakor ga iz istega vzroka trpi danes od strani slovenskih izdajic. Kaj pa bi bilo v dušnem oziru, če ljudstvo ne bi imelo svojih duhovnikov? Kaj s službo božjo, kaj s poukom v krščanskih resnicah, kaj s sv. spovedjo, kaj s sv. popotnico? Kaj mislite, da bi bilo pogansko življenje in poganska smrt profit za Slovence v dušnem in gospodarskem oziru? Kaj pa ima Radič povedati dobrega o sebi, da je storil hrvatskemu ali celo slovenskemu ljudstvu. Ali seže v tem oziru samo do erležnjev zadnjemu slovenskemu kaplanu, ki neprestano dela za svoje ijudi in pri tem največkrat borno živi in se siromašno oblači. In bo moral sedaj še bolj borno živeti, ker mu je vprav Radič vzel še tiste bore krajcarje, ki bi jih moral dobiti za pouk \ šoli, dočim čifutska gospoda v Belgradu krade milijone. Če gresta Pucelj in Prepeluh za človekom, ki govori v Sloveniji, da je pop vrag, vesta, zakaj gresta za njim. Toda ti slovenski kmet, ki nimaš od radičevske stranke dosedaj drugega kot večje davke in poostreni centralizem, 'kakšen vzrok imaš ti hoditi za Radičem? Radič s svojimi napadi na slovenske duhovnike pač ne bo uspel. Slovenski duhovnik zraste iz ljudstva in ko dela med njim, zopet raste v ljudstvo. Tudi slovenski duhovnik ima lahko svoje napake kot vsak človek, toda zvestobe in ljubezni in sočutje do izročenega mu ljudstva ni nikdar zatajil ne v besedi ne v dejanju. K. Pečenko trgovina vseli vrst USNJA ter čevljarskih potrebščin na debelo in na drobno. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 13. Prosvetni dan v Št. Vidu. Spored: V soboto dne 15. maja 1£>23: Ob 6 zjutraj v farni cerkvi sv. maša za-dušnica za pokojnega Blaža Potočnika in vse pokojne člane Čitalnice. Od pol 7 do pol 8 zvečer promenadni koncert godbe katoliškega delavskega društva z Jesenic pred Ljudskim domom. Ob pol 8 šmarnična pobožnost. Ob 8 slavnostna predstava Blaž Potočnikove Čitalnice: a) slavnostni govor profesorja Koblarja; b) slavnostni občni zbor B. P. Č. in razdelitev diplom častnim članom; c) narodna igra: Naša kri. V nedeljo dne 16. maja 1926: Ob 4 zjutraj budnlca jeseniške godbe; ob pol 8 sprejem na kolodvoru; ob 8 govor »Družina«, dr. Ant. Brecelj; ob 9 slovesna 9v. maša; ob 10 poklonitev društev na Blaž Potočnikovem grobu; govor: »Slava prednikoma, dr. Trdan. — Žalostinka združenih zborov. —■ Sprevod po vasi Št. Vid. Ob' 11 blagoslovitev novega dioma; govor: Naš dom«, dr. Korošec. Ob 2 litanije in šmar-^ice; ob 3 govor »Čuvajmo značaj domačije«, dr. Karel Capuder; koncert Pevske zveze; razdelitev nagrad. Ob 5 prosta zabava z godbo, s petjem in srečolovtom. Ob 8 slavnostna akademija Orla: a) »Ko dan se zaznava...«, slika; b) Proste vaje članov; c) proste vaje članic; č) Dr. Pregelj: »Makabejski bratje«, deklamacija; d) »Gor čez jezero...«, simbolične vaje s petjem; e) Vaje s ščiti, višji naraščaj; f) »Kralj Matjaž«, simbolična skupina orlovske družine; g) Slavnostni govor, dekan Zabret; h) »Oj Doberdob ...«, simbolične vaje članic; i) Vaje višjega naraščaja; j) »Oj, le šumi, gozd zeleni...«, simbolične vaje članic, k) »Naprej zastava Slave ...«, »Lepa naša domovina ..»Bože pravde .. Nadaljnje tri dobrote iz Radičeve torbe. d Prosvetni dan v Št. Vidu. Društva, ki so prejela okrožnice za prosvetni dan, prosimo, da nam na iste takoj odgovore Pripravljalnemu odboru za prosvetni dan v Št. Vid. Vožnja je polovična. Orlovski tcdseki ljublj. okrožja, udeležimo se polno-številno v krojih z zastavami. Vstopnice za slavnostno predstavo, 15. maja, in Orlovsko akademijo so v predprodaji nareče se pri prip. odboru. Na Trsat! Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki priredi o Velikem šmarnu, 15. avgusta 1926 romanje k staroslavni Materi božji na Trsat nad Sušakom (pri Reki). Iz Škofje Loke se odpeljemo 13, avgusta pozno zvečer do Ljubljane in dalje po dolenjski progi preko Novega mesta, čez Gorjance po Beli Krajini do Karlovca in dalje do Sušaka, kamor dospemo v soboto dopoldne, kjer si ogledamo obmorsko življenje in imamo na večer na Trsatu večer-nice. Na večer uživamo krasen razgled iz Trsata na Istro, otoke, našo obal in morje, molimo in prepevamo. Zgodaj zjutraj na Veliki šmaren prejmemo sv. zakramente, smo pri sv. maši in pridigi. Med mašami, kateri opravita podpredsednik društva g. kaplan Kek in g. p. Mavricij, prepeva naš društveni pevski zbor. Vabimo tudi vse druge pevce. Nato pa vsi napravimo izlet : DOMOLJUB' 1C20 Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane Schicflt-ovo milo znamke .Jelen." Kaiii nič na svetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše najboljše; kakovost našega mila. Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali .Jako dobre" surovine. Ne storimo tega, kaiii nam ni samo na fem, da proizvajamo „ dobro milo", temveč nam je na tem. da proizvajamo ijse milo? s posebnim parnikom na otok Kric. Na veder pridemo s parnikom nazaj in se odpeljemo iz Sušaka proti Skofji Loki, kamor pridemo v ponedeljek zjutraj. Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki preskrbi poseben vlak in stane vožnja za osebo 150 Din, Za parnik pa bo treba posebej plačati okrog 10 Din, kar se bo pa še točno javilo. P. ii. župni uradi oziroma društva se vljudno prosi, da v svojem okolišu agi-tirajo za to naše romanje, Čas priglaše-vanja je do 1, julija t. 1. Prijave in vplačila sprejema društvena blagajničarka gdč. Minka Debeljak, Škofja Loka. Vabimo vas kar najvljudneje na to nase romanje k Trsatski Materi, ki naj bo živa manifestacija katoliške zavesti naše Jepe dekanije, , d Spored romanja na Trsat, ki ga priredi Katol, prosvetno društvo na Homcu 29, in 30. maja t. 1,, je naslednji; Dne 29. maja, t. j. v soboto popoldne ob dveh, odpelje poseben vlak i/. Kamnika, Romarje sprejema na vseh postajah do Me- tlike. Iz Ljubljane odpelje vlak okrog pol štirih. Na Sušak pridemo okrog štirih zjutraj v nedeljo 30. maja. Nato gremo takoj na Irsat v cerkev, kjer bomo imeli službo božjo. Ob pol devetih bo pred cerkvijo, odkoder je krasen razgled na Reko, Lov-rano, Opatijo ter na naše morje, kratko razlaganje vseh naravnih lepot in drugih zanimivosti, ki se vidijo s tega kraja. Okrog pol desetih odidemo na Sušak in potem na Reko. Tu si ogledamo mesto, pristanišče ter cerkve, posebno novo cerkev 1 urške Matere božje. Ob eni se s Sušaka odpeljemo s parnikom na Bakar, potem mimo Kraljeviče na Crikvenico. To je znano morsko letovišče z. vilami in morskim kopališčem. 'JV ostanemo nad c.->o uro. Izletniki si ogledajo kraj. Kogar bo veselilo, se bo lahko šel v morje kopat. Iz Crikvenice se vrnemo naravnost na Sušak in okrog sedmih odrinemo proti domu. V Ljubljano pridemo v ponedeljek zjutraj. Na železniško glavno ravnateljstvo in ria ministrstvo smo vložili prošnjo z a polovično vožnjo in poseben vlak. Slov. 18 Upamo, da bo vse ugodno in pravočasno rešeno, — Vožnja iz Ljubljane tja in nazaj stane 117 Din 50 par. Po tem lahko vsak približno izračuna, koliko ga £>o vlak stal iz postaje, na kateri vstopi. Za vož-njo po morju in za vse stroške, ki jih ima društvo, plača vsak udeleženec poleg p0. lovične železniške vožnje še 50 Din.^Vse ki nameravajo iti, Vabimo, da se čimprej priglasijo na naslov: Katol. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje. d Pismo iz Kanade (Amerika), — Dne 13. aprila 1926. — Dragi »Domoljuba! Sprejmi srčne pozdrave iz mrzle Kanade in pošlji jih vsem svojim bralcem širom domovine. Ker tukaj še vedno sneži, se nam prav slabo godi, ker ni posebne;!; dela; posebno še nam, ki smo šele sedaj prišli sem. Tudi mi smo nasedli agentom, da so nas poslali v obljubljeno deželo, kjer so nam obetali vse mogoče. Ali videli smo sami, da lažejo in dolična garancijska pisma niso drugega kot slepilo. Agenti na- ! tvezejo namreč ljudem, da imajo delo, ko pa prideš tja, pa nc pomaga nobeno garancijsko pismo, zakaj če nc znaš govoriti diugega kot slovensko, si siromak. Zatorej svetujemo vsem, ki nameravajo iti sen, 1 da jim preskrbi delo človek, ki ga poznajo, diugače ne svetujem nobenemu. Ne nase-i dajte agentom! Obenem pa opozarjamo naše poslance, naj sc informirajo, kako se potem postopa z ljudmi, ki jih agenti pustijo tukaj postopali brez dela in so tako izročeni izkoriščevalcem. Farmerji so zelo veseli, če več ljudi pride sem in pravijo: tudi dobro, bomo vsaj ceneje posle dobili, Ker smo jim izročeni na milost in nemilost, i bi nekateri sli delat tudi za samo hrano, j Z: ' i opozarjamo liudi, naj nc mislijo drugače. ker to, kar pišem, jc resnica, ne pa eno, kar govore agenti. Še mnogo bi se dalo pisati, ali raje molčimo, ker smo morali. sami na lastni koži občutiti šikaniranje io nazadnje smo pa morali skrbeti sami za delo. Sprejmite srčne pozdrave vsi bralci Domoljuba. — Jožef Smole, Jožef Henig-man, F. Henigman, F. Kaplan, Janez Šle-blaj, A. Tonček, Jane/. Kunše, Janez 2u-pcc. Janez Pavlic, brata Levstik, Franc Golob, Jos. Rov h, Jos. Bučar, F, Mikalič, j d Kaj bo 30. maja? HO. maja sc bo vršilo žrebanje« loterije za Orlovski .stadion. Takrat bodo listi, ki jih išče sreča in ki so seveda v posesti svečk, zadeli naslednje dobitke: L glavni dobitek: spalnica za 2 osebi i/, finega trdega lesa vredna 25.000 Din; II. glavni dobitek: novo motorno kolo 20.000 Din; IIL glavni dobitek: blago za nevestino opremo 15.000 Din; IV. dobitek: srebrn servis za 6 oseb 10.000 Din; V. dobitek: šivalni stroj 5000 Din; Vi. dobitek: moško kolo 3500 Din; VII. dobitek: kuhinjska posoda 2500 Din; VIII. dobitek: blago za moško obleko 1500 Din; IX. dobitek: blago za žensko obleko 1200 Din; 5 dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje po 1000 Din — 5000 Din; 5 dobitkov: servis za kavo, vreča moke, zaboj sladkorja, jedilno orodje za 6 oseb, moški dežni plašč po 750 Din = 3750 Din; 10 dobitkov: ženski dežni plašč, čajna garnitura, usnjata torbica, električni likalnik, 12 parov žen- f. škili nogavic, 2 prešiti odeji, posteljna «ai'- | PM it JLUJ na Krekovem trgu št. 10 v prvem nadstropju oca 1. moja sope! 3€>°|0 ceraejšl. nitura, f> samoveznic, kuhinjska aluminijeva posoda, kovček po 500 Din — 5000 D; J0 dobitkov: Jurčičevi zbrani spisi, ženski dežnik, palica s srebrnim ročajem; 12 robcev, nahrbtnik, 12 parov nogavic, budilka, stojalo za cvetlice, podoba z okvirjem, namizna svetilka, aktovka, listnica, doza za vigarete, ogledalo po 250 Din — JJ750 Din; 50 dobitkov po 100 Din = 5000 Din; 100 dobitkov po 50 Din = 5(K)0 Din; 100 dobitkov po 25 Din — 2500 Din; 200 dobitkov pa 20 Din — 4000 Din. d Samo tiste srečke Orlovskega stadiona so veljavne, ki imajo spredaj eno ali ver ničel. Zato ie čisto nepotreben strah tistih, ki zahtevajo take srečke, ki pred š!o-vilko nimajo ničel. Vso srečke loterijo za Orlovski stadion imajo eno ali več ničel spredaj. d Današnji šievilki je priložena priloga: Novice v slikah. Citatelje zla-ti opozarjamo na poučni članek: Gnezdišča nalez-ijivih bolezni. d Pravoslavni so obhajali svojo veliko-(■, .': preteklo nedeljo. Vsekakor zelo pozno. d Pivovarna tJnion v Ljubljani in Gol-/, v Mariboru se bosta združili pod imenom: Združene slovenske pivovarne. d Novi župnik v št. Janž.u g. Janez Cn:i!"c, bivši kaplan v Ribnici, je bil uradno urm ;čtn 27. aprila. d Zc>avi!a bodo ccnejša. V ministrsUu za zdravje se bavi 30 članska komisija z načrtom, da se uvedejo po vsej državi enotne cene za zdravila. Cene bi sc znižale za 20—30 odstotkov, pri najbolj potrebnih in rabljenih zdravilih pa celo 60 do 70 odstotkov. Samo če bo res! d Število naročnikov Mohorjeve družbe (Goriške) je tudi v Istri letos znatno narastlo. d Dva papeža si kuhata kavo. Ko je bil papež Pij X. Se škof v Mantovi in sedanji papež Pij XI. še navaden duhovnik, r-e je nekoč le-ta na potu skozi Mantovo ko je zgodaj zjutraj odmaševal v škofijski stolnici, oglasil še v škofijski hiši. Ko je trkal, mu ni nihče odprl, zato je šel kar naprej ter odprl neka vrata ter zagledal .škofa, ki je držal v rokah kavno ročko, »Monsinjor, jaz sem Aliil Ratti, sem pravkar maševal v stolnici in sem čutil dolžnost, da Vas pozdravim.« — »Torej ste že maševali; potem pa lahko zajutrkujete z mano. Toda morali mi boste tudi pomagali. Moje sestre danes dolgo ni domov in si moram sam pomagati.« In šla sta v kuhinjo, kjer sta skuhala kavo. To je bilo prvo srečanje obeh poznejših papežev. d Č'udua vera. V Mariboru je neki gospodi poginil pes, ki so ga strašno ljubili. Krepanega psa so položili na poseben oder, katerega so bogato okinčali s cvetjem in venci. Dali so napraviti dragoceno ozal j šalo krsto, v katero so krepanega psa položili. Nekateri člani družine so jokali. Psa so pokopali na vrtu z veliko svečanostjo. — Talci ljudje so preveč siti in zato se tako vedejo. Ali ne bi raje kaj dobrega storili človeku? d Srečko loterije Orlovskega stadiona lahko naročiš pri uredništvu Domoljuba :, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Najboljše, če obenem pošlješ denar, iina srečka stane 10 Din. d Smrtna kosa. Dne 25. aprila jo v Zapužah pri Begunjah umrl mlad gospodar Anton Ovsenik za jetiko in malarijo, ki jo je prinesel seboj iz laškega ujetništva. Med tem, ko je mož umiral, je pa njegova žena poslala h krstu. Ranjki je nečak g. Ivana Ovsenik, ravnatelja čskov-nega urada. d Umrl je 29. pr. m. Kopač Vinko iz Osojnicc pri Žireh. Pokojnik je bivši dijak škofijski gimnazije v Št. Vidu. Študira! ,2 celih osem let in se trudil, da bi dosjgs! svoj cilj, sedaj pa ga je ugrabila neizprosna jetika. Večni rnu 'iokoj in blag spomin! d Dobiini srcem! V Sarajevu je družba sester Malega Jezusa, ki jo je ustanovil pokojni sarajevski škof S'adler. Namen drrž-be ie oskrbovati in vzgajati male otročiče, ki nimajo iv nih -\oje v ali ki so jih brezvestne matere pustile na cesti — otroke, !:i bi se (-'liovo dušno in telesno pogubi!!, če ne bi našli v I di sestrah svojih skrbnih mater, ki jih v/.goje ter pripravijo za gotov poklic in jih tako rešijo. Med temi redn nicami jo rudi zelo veliko Slovenk. Hiša pn, v kateri vzgajajo otročiče ( Egipt ) jo vsled starosti tako propadla, da jo vsako popravilo po mnenju irokovnjakov izključeno. Treba je nove hiše ali pa uboge otročiče na cesto. Redovnice se s toplim priporočilom obračajo na vsa irmiljena srca, da jim no svojih močeh pomagajo. Vsako dobr.» delo je blagoslov za dotičnega, ki ga stori. Usmiljeno dejanje do bližnjega pa jo največji blagoslov, ki ga boš gotovo deležen v tej ali oni obliki. Kristusove besede o sto-ternem povračilu niso pretirane in njegov nauk: bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli, so za nas tolažba in poroštvo božjega usmiljenja, če mi sami ne bomo trdega srca. Darovi se pošiljao na naslov: Sestre Maloga Isusa, Sarajevo, samostan Retlehem d 100 kg težkega roma je ujel ribič Hadžir Hamdija pri Brodu ob Savi. Soma so pojedli v Belgradu. d Skromni niso. Voditelji Fadičeve stranke, dr, Maček, Predavec in drugi, ki so bili svoj čas, ko je vlada PP preganjala radičevcc, zaprti, tožijo sedaj dižavo za odškodnino. Vsak zahteva pol milijona dinarjev, d Nov red za odlikovanja, Dosedaj imamo v Jugoslaviji tri redove za odlikovanje; red Karagjorgjevičev, Belega orla in sv, Save. V pisarni dvorskih odlikovanj se sedaj dela na tem, da se osnuje nov red, katerega bi prvi dobil g. Pašič ob priliki svoje 80(85)-letnice. d Železniška nesreča, V Sevnico je došel iz Zagreba tovorni vlak, kateri je z vso silo zavozil v tovorni vlak, ki ja stal na postaji Razbila se je lokomotiva in orern voz. Človeških žrtev ni bilo, d Požar v ljubljanski elektrarni. Pretekli pendeljek zvečer je na -tal po/ar v novi ljubljanski elektrarni. Vnela se je streha. Gasilci so bili sicer takoj na mestu, toda voda iz hidrantov ni bila kos vedno hujšemu ognju, ki je začel objemati že celo streho. Kmalu nato • je pripeljala motorna brizgalna, ki je s tako silo bruhala vedno curke v gorečo streho, da je ogenj bolj ubila kot pogasila. Škoda je precejšnja. Elekti itni obrat se med požarom ni ustavil, c'asi je bilo v ::lrojnici polno vede. d Rumunija — cesarstvo? Dunajski l??ti perečajo, da re bo rumunski kralj Ferdinand letes ob priliki 60-leinice ob-r te; t sedanje kraljeve rodovme v Rumuniji dal oklicati za cesarjn. d Thvssen. Letos je umrl v visoki sta-iv ti Thyssen (Tisen), eden največjih in-du - U-ijalcev na Nemškem. Ob začetku vojne je delalo v njegovih podjetjih 50 tisoč dela vccv. Za svojo osebo je živel skromno in jo stcril za delavce, kar je bilo v danih lazmc-rah mogoče. Bil je katoličan in je vero ne samo oddaleč : spoštoval ali hvalil, ampak tudi živel po veri. Zato je zapustil dober . |u nun za seboj. d PrcstGp v katoliško vero. V Združenih državah Amerike je od 1. januarja t. I. prestopilo v katoliško vero 224.694 eseb. d Žrebanje loterije v korist Društvenega doma pri Sv. Antonu v Slov. gor., ki bi sc imelo vršiti 2. maja, je preloženo. d Priložnost dela tatu. Na neki zagrebški srednji šoli so prišli na sled precejšnji poneverbi, ki jo je izvršil mlad profesor, ki je vodil na šoli upravne posle. Škoda znaša 25 tisoč dinarjev, ki so bili namenjeni kot honorar za profesorske nadure. Mladi profeser je bil izprva skrajno vesten v ' lu/.bovanju; kasneje je začel jemati iz blagajne manjše zneske, ki jih je nameraval vrniti. Ko je primanjkljaj naraščal, je začel trositi denar za drage zabave in poneverjal vedno večje zneske. Vzbudil je sum in te dni se je ner^oma izvršila revizija blagajne, pri čemer so ugotovili gornji primanjkljaj. Profesor je svojo krivdo takoj priznal, nakar so ga aretirali. d Nevaren vol. Na posestvu samostana Sv. Laniprelit v Svečini se je dogodila tež.ka nesreča. Kočijaž Janez Marušič je imel opravila v živinskem hlevu, kjer se je od-vezal vol ter navalil na kočijaža. Vrgel ga je na tla ter obdeloval z rogovi in parklji. Hlapec je zadobil težke poškodbe. Žival mu je tudi zlomila desno nogo v stegnu. •k Zlatnike v »Gazelac-milu so našli dalje sledeči: Stanka Furlan, Črnomelj, kupila milo pri Plut Martin, Črnomelj; Slava Tomaškovič, Jalkovec pri Varaždinu, kupila milo pri Josip Milkovič ml., Varaždin; kuharica pri gospej dr. Marti Novak, Mozirje, kupila milo pri Fran Pristan, Mozirje; Jožefa Uhernik, Rokovnik, kupila milo v Kmetijskem društvu, št, Rupert, Dolenjsko; Neža Podreberšek, Ljubljana, Trnovski pristan 3, kupila milo v Prvem delavskem konzumnem društvu v Ljubljani; Milka Plan tarif, Trebnje, kupila milo pri Kmetij- »DOMOLJUB« 1920 Štev. 18 skem društvu, Trebnje; Roza Kokol, Krčevi-na 45 pri Ptuju, kupila milo pri A. Senčar in sin, Ptuj; Kozalija Koren, Žužemberk, kupila milo pri Franjo Pire, Žužemberk; Marija Oreš-nik. Spod. šiška, kupila milo pri Janko Pintar, Spod. šiška; Marija šandor, Novacerkev pri Celju, kupila milo pri Anton Fazarinc, Celje; Marija Turšič, Sp. Dule 6 pri Krškem, kupila milo pri R. Engelsberger, Krško; Ivana Baš, Maribor, Erjavčeva ul. 10, kupila milo pri Jos. Krempl, Maribor. d Opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke L. Ž. Konjovič, Beograd, glede srečk Drž. razredne loterije. d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žali d Rogaška Slatina, najbolj renomirano idravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! 1822 d Za razkuževanje ter obrambo zoper nalezljive belezni je najboljše sredstvo »Sanitol«, ki ga proizvaja tvrdka Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg št. 10. To tredstvo pa je samo za zunanjo uporabo. A POLITIČNI ZAPl SKl Pogreb. Samostojna kmetska stranka je že lansko leto umrla žalostne smrti, pokopali pa so jo šele v nedeljo. Lansko leto se je združila s Prepeluhovimi republikanci-: ter se pod nekim novim imenom nekakšne zveze slov. kmetskega ljudstva udinjala svobodomiselni in vetrnjaški radičevski stranki. Tako smo doživeli, da sta se obe krili slovenskih liberalcev udinjali: eno — žerjavovsko — velesrbskini ceniralistoin, drugo — sa-mostojno-kmetskc — hrvatskim centrali-stom. Zopet se je pokazala stara resnica: liberalec je vedno in povsod zataji svoj nami (seveda so častne zjeme), kaciar je upal imeti sam profit od tega. Preieklo nedeljo pa so samostojneži izvršili v Celju ob asistenci g. Radiča in mini: Ua Puclja pogreb svoje stranke. Pokopali so samostojno kmetsko stranko, namesto nje pa so ustanovili podružnico Radi-čeve stranke v Sloveniji, takozvano: Slovensko kmetsko stranko, ki bo pa slovenska seveda v toliko, kolikor bo pustil g. Radie. Pogreb pa se ni izvršil povsem v potrebnem miru in žalosti, kakor se to za pogreb spodobi. Štajerski samostojneži niso zadovoljni, da bi jih Radič kar meni nič tebi nič pobasal v svojo hrvatsko torbo. Mermo-Ija, ki je voditelj štajerskih samostojnežev, se je prevelikemu hrvaškemu apetitu po slovenskih kmelih odločno uprl. To njegovo upornost so Pucljevi in Prepeluhovi pristaši kaznovali s tem, da ga niso predlagali v odbor nove Radičeve stranke v Sloveniji. — Na sestanku Je bilo navzočih kakih 250 ljudi, izmed teh je bilo 100 radovednežev od drug h strank. Kakšnih 70 samostojne-žev je glasovalo za Radiča, drugi pa so se ZAGORJE OB SAVI. Od 9. do 16. maja se bo vršil v naši (ari sv. misijon. Iskreno vabimo vse farane, da se vseh pobožnosti in govorov vztrajno in marljivo udeležujejo. DOB. (20letnica Kat. prosvet. društva: Oder, dom.) Prvo zbirališče društvenikov je bila kaplanija. Seveda so prostori zadoščali le za knjižico, čitalnico, pevske in tambura-ške vaje, družabne igre in ožje sestanke; za shode in igre pa je bilo treba takoj s pocetka večjih prostorov. Društvo je gostovalo« izmenoma v šoli, pred Milajznovi-mi hlevi, na Marinčkovem podu, v Virski tovarni, na župnijskem dvorišču. Koliko so pri tem trpeli nele sodelujoči, marveč tudi oder in kulise, vedo le tisti, ki so požrtvovalno vztrajali vso to trnjevo dobo. Čudno ni, da sta se ob tem prenašanju razbila tekom 15 let dva odra in trojne kulise. Uvidevnejši člani so pač zgodaj začeli upli-vati na druge, da bi si postavili lasten dem, a trudili so se zaman skozi 15 let. Prvih 5 kron je bilo za dom sicer vloženih že 1. 1913. in prispevki »a do 1. 1920 narastli na 4241 K. Tudi rojak prelat Flis je ob vsaki priliki prispeval za domače izebr. društvo; a časi so se tako izpreme-nili, da z omenjeno vsoto pač ni bilo mogoče začeti z zidanjem. — L. 1920. je prevzel društveno predsedstvo g. kaplan Ja-ger in le njegovi živahnosti in podjetnosti se ima župnija zahvaliti, da ima danes sv; j dom. Že do Božiča je oskrbel društvu krasne kulise s 5 izpremembami, umetniško izdelanim zastorom in sploh popolnim odrom, ki pa je romal po vsaki prireditvi deloma na gostoljubna podstrešja, doloma na župnijski pod. Stal je 37 tisoč kron, a šel bi bil kljub svoji cJiienosti s hitrimi koraki isii usodi nasproti kot triio njegovi predniki, ko bi mu končno'ne bili oskrbeli stalnega doma. Na živahnem občnem zboru februarja 1921. 1.. so se možje vendar cjunačili, da se resno lotijo zgradbe doma. Navozili so po- glasovanja rajši zdržali, torej približno ena polovica. Na banketu, ki se je vršil po shodu, je bilo tudi samo 60 radičevcev, mermo-ljevei niso hoteli iti na pogrebščino. p Radičevska žilica. Radiču je sicer sedanja vlada zamašila usta, toda g! Radio ima več ust. Ena usta ima v svojem prijatelju dr. Pernerju, ki je bil pri najnovejši vladni krpariji določen za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. 2. maja ie imel dr. Peiner sejo okr. organizacije v Slavonskem Brodu in ob tej priliki jo, kakor poroča:o časopisi, ostro napadal notranjega ministra Maksimoviča, svojega šefn ter se obregnil tudi ob kralja, da jo v Belgradti zopet završalo. Dr. Pernerja bo baje to stalo mesto podtajnika, če ne bo pravočasno stvari tako za- ukal kot zna g. Radič, kadar kakšno preveč reč o. polnoma brezplačno ves materjal, darovali ves les. Dekleta so pridno zbirala denarne prispevke in porabila vso svojo zgovornost, da se prvotno navdušenje ni poleglo dokler ni tekom 6 desecev stal dom. ' Iz strahu pred obilnimi dolgovi je obsegal prvotno le dvorano z odrom, šele v prihodnjem letu se je dogradila garderoba in najpotrebnejši prizidki. Je pa še danes — ob dvajsetletnici društva — >brez suk-nje?; manjkajo mu še jako potrebni oddelki za manjše sestanke, vaje, shranjevanje galerije, drv, stanovanje, oskrbni-ka i. dr. Tudi nekaj dolga ga še tlači, kljub temu da se je nabralo 115 tisoč kron v denarju in se je tudi čisti dobiček vseh večjih in manjših prireditev zadnjh pet let porabil izključno za poravnavo dolga. Seveda, precej je šlo tudi za telovadno orodje, skioptikon, opalograf, naraščajske kroje, tamburaške instrumente in druge nujne potrebščine. Kaj bi nam pač koristil dom brez živahnega delovanja? Tako pa zadnja leta društvo vztrajno vsestranski giblje in odvrača zlasti mladino od drugega razveseljevanja, ki često pusti za seboj žalostne spomine na izgubljeno mladost. JEŽICA. (Razno.) Tukajšnje gasilno društvo je postalo zelo delavno, odkar mu stoji na čelu sedanji odbor, ki je znal pod vodstvom g. Peršina ugodno rešiti društvene finančne težkeče. V nedeljo zvečer ob 8. uri bo društvo priredilo zanimivo igro v Društvenem domu. S polnoštevilno udeležbo hočemo društvu dati novega poguma za njegovo požrtvovalnost. — Gregorjev Ivan, ki se je ponesrečil pri popravljanju električne naprave v Klečali, je še vedno v bolnici. Odrezati so mu morali levo roko. Počuti se pa že precej boljše in je upati, da bo v kratkem okreval. — Občinski od-1k r jo proglasil stezo, ki pelje iz Jarš preko Temačevega in Stožic po senožetih na Jožico za javno občinsko pešpot. Prizadeti posestniki so proti temu sklepu, ki se nam zdi prenagljen, vložili pritožbo. Menimo, da res ne kaže vsake steze proglašati za javno. — Službo poljskega in gozdnega čuvaja je prevzel g. Andrej Zorman, p. d. Skavar iz Male vasi. — Pošta, ki se bo morala 1. julija izseliti, še vedno nima novega lokala. Tisti, ki imajo v svojih hišah primerne prostore in se branijo vzeti pošto v stanovanje, češ da je potem ne bodo megli spraviti ven, naj vedo, da se poštni lol-al vsak čas lahko odpove, ker no uživa omejitev stanovanjskega zakona. Njihova bojazen je torej neupravičena. — Električna zadruga z Ježice se pogaja z o' čino Moste glede dobave elektrike za vasi, ki je še nimajo. ___ AroieiriScsa se imenuje fina rujavn kolenina, izdelana iz ""I" bol|.rihaja k nam v velikem številu; to je na-radna liberalna baharija; prihaja nekaj lenaročenih in vsiljenih zastonj, toda brez ifpeha, kar je le v čast hotiškim župlja-lom. Verne družine jo vračajo ali ne be-ejo; res je, kar piše »Domovina« sama, la je trdil neki mož, da »Domovina« laže n da mu zato ne ugaja; je pa več takih lamelnih in odločnih mož. Čast jim! ŠT. RUPERT. (Izlet Orličev.) Trebanjsko Orlovsko okrožje ima na an 9. majnika skupen izlet Orličev na laplaz. Vabijo se vsi prijatelji naših malih, osebno pa slarši, da se izleta udeleže ter redo ta dan počastit Marijo zaplaško. pored: ob 8 zbirališče na Čatežu, ob pol evelih skupen odhod na Zaplaz, kjer bo »koj skušnja za telovadbo. Ob pol 10 bo v. maša, pri kateri poje moški zbor. Po maši par govorčkov, nato pa telovadni aftop Orličev. Popoldne ob pol 2 okrožni iet na Čatežu. — Vabimo prav posebno se pevce, da tembolj povzdignemo ta aš dan. Skušnja bo ob pol 9 v župnišču. '-smi smo zborom odposlali. ZMINEC. (V spomin t županu Jakobu Ruparju.) V soboto 1. maja so pokopali na poko-altsču v Škofji Loki moža, ki se ga mora 'omniti vsaj v kratkih vrsticah tudi »Do-oljub«; to je bil Jakob Rupar, večletni 'Pan žminške občine. Z njim je legel v :nJ'i° mož poštenjak, ki ga je spoštoval akao, ki ga je poznal. Imel je srednje-:,1ko posestvo v Bodovljah pri Škofji - .V^k )e bil, če si stopil v njegovo ki jo je sam sezidal, če si si ogledal 1,1 snago, ki je vladala prav tako po ^ovanju kakor po modernih gospodar-T1'1 Poslopjih. Vse ti je govorilo, da vlada T un-cn gospodar, ki uporabi doma vse, II j vuli ltjc koristnega. Prav tako vzoren IBKor gospodar je bil tudi kot hišni oče f 1• - o dobri vir,5;!:!'letini, ko o!« !:;e'vi bilo riif.nčev.Tia, čez T2C *•» IcK prišec šolo, dali najslabši »•.»-• • ,-:d. Ji Bornev'"* ie kot v.rok pri 1CC0 bv-^Mih dognal v J7) rk;čniih pijančevanje očetovo, v 43 r>r'cri-'> ;n v 65 obeli roditeljev, 'orai v 3/0 slučajih ali v cTi tretjini rrei?'--n-:ev. Alkohol povzroča c.1 > v-sto prepirov. zaoelievan;r zakonskih 1~čUev. be vzgpje, vsfke vrste nenravnoslf. Alkohol pcsmddi plemenitost srca in bistrosl j np r: : fvij a.-! i T, povabilu j nedalio, I ■/ "u.-' ih ; i i i Dobro se kupuje v manufakturni trgovini A. & E, SKABERNE - Ljubljana, Meslni trg 10 tucli k njim. C. porianec se j odzval in govoril a časopisja; kar gledali smo v pridigarja, ko so nam kar na prnnici brali ostudne, bogokletne, reumne in brezstid-ne pisarije > Domovine« o Bogu, presveti Trojici; zlasti se je nr m faranom do dna duše ogabil ta list Domovina -, ker so nam g. župnik brali dobesedno bogokletne pisarije o Materi božji, Brezmadežni, katero posebno časti naša župnija, ki je posvečena Brezmadežni, Zalo* pri nas Domovina'! ne bo imela kredita '■) Seubaiier: Majska noč. Potok ('c: ravan. i' ie nad njim se moj ser lrv valovih se svila. ■i'ii in vodica Vrli p.ladlt) govorita, ^"'nUa Kraliira! Sluri clr v grmovju je skrit, /•••rtp f/a vzbudil je svit, p dimnih glasovih poper« Tebi, o Deva! Sanja, zadivljena slnša moja ga duša. Draga si majska mi noč, hoja omamlja me mor, tvoja faroba ljubeče i!u:o ovija, poje mi v njej in šepefe: Zdrava, Marija!« Edino najboljši $SvoSnl SiFO^l iH HOSCS« za rodbino, obrt in industrijo ao 1< los. Pdeisnca Oril«s!€r, Arti^f Najnižje cene! Tudi nn obroki Lgul>S|anreoslala sedaj samo še Eclmond in Dcnal, šo neka hiša, kjer so jo pozdravljali kot sebičen žarek. To jo bila kovačnica doli pii mestu. Tu je našla vedno dobro besedo in topel kot ob stari gospe Kasey pri ognju v kuhinji in veselega pozdrava ni bilo mogoči; napačno umeti: Tisočkrat pozdravljen, ljubček, tisočkrat! Kako se nam odtujila! Od nedeljo te /o nisva videla. Kajne, Reddy? Da, mati! Ncdlag jo sedaj zrastla, ima tudi veliko opraviti in no more hodili k nam v vas. I v. njegovih besed je zvenela neka ne-lrpncst, ki je mnogo govorila, toda zapuščenemu dekletu so bilo vkljub temu diage. V skromnem stanovanju .se je siicio udomila, ne s svojim bivanjem v njem, temveč i nekako lastninsko pravico, 'ki si jo je pridobila, urejujoč in vodeč skromno gospodinjstvo gospe Kasey. Kajti že od njenih otroških let je bila Nodlagina slalna navada, da jo takoj, ko jo prišla v kovačnico, snela pisani robec, s katerim si je privezovala lase, spustila svoje dolge kite ter se začela sukati po mali kuhinji in M;bi. Vse je uredila, tu osnažila, tam očedila, dokler ni vse zasijalo pod njenimi rokami. Stara mati Jo je s svojega stola blagoslavljala in govorila: Da bi nam Bog poslal tako hčer kot si li! : ln mladi kovač, 'ki je kazal za sajasto, razpeto erajco svoja močna prsa, se jo naslonil s črnimi rokami, nabreklimi od silnih mišic, na veliko kladivo, vzdilmil in dejal: Kako blaženo bi bilo mqje življenje, ko bi la lepa podoba ostala pri nas! leda sodaj je Nodlag postala dekle in šala in Hiieh sta zamria na ustnicah mladega kovača. Polotilo se ga jo globlje čuvstvo, kol je vesela ljubezen j1« oboka, postal je molčeč, boječ in rosen. Novo živ-JJcn-!,(> .io zaplulo po njegovih žilah. Ves se je izpre-1!l©nil. Nodlago, ki ni ničesar slutila, je ta izpretnemba j^ieinirjala. Ni si je mogla razložiti. Stara gospa jvasev jo bila tako dobra, tako ljubezniva, tako skrbna Ve('»o. Njen pozdrav v kovačnici je ostal ravno-■'"o topel. Toda obnašanje mladega kovača ji je bilo '^"iku. Namesto jasnega, globokega pogleda v njene ^Uvo. i j« jo sodaj opazoval boječe in naskrivaj. "jena vprašanja je odgovarjal kratko in ni več o'li,l'"'e vite^e uslužnosti, katere je bila navajena j,' '"ladih let, da bi jo dvignil ali ji pomagal v sedlo. 0 ( 0TOtn premišljevanju so je preverila, da je tudi Redmond hud nanjo, da je tudi on obrnil cd nje svoje obličje zaradi globoko skrivnosti njenega življenja. Malo je vedela, kako globoko je prirastla k temu močnemu, meš-kemu srcu, malo je slutila, da se je zelo umazan toda ne grel obraz, obdan od množice zmršenih, zelo sajastih las, stokrat na dan oziral .skozi malo, četverooglato okno kovačnice po vijugasti poti, ki je vodila proti Glenanaaru, in da je njegovo srce vzdrhtelo ponosa, ko je zagledal, da prihaja njena deblo znana, lepa postava po beli cesti ali da vsak trenutek cdskakuje na belcu ali rjavki, ki ju je peljala v kovačnico. Zakaj ji ni kdo razkril mladeničeve velike skrivnosti? In zakaj ni govoril Redmond sam in tako za vedno rešil uganke njene bodoče usode? Da, en je govoril, toda ne Nodlagi. Dc-nalu se je razodel na svoj boječi, nerodni način. Zdi se mi, jo dejal nekega dne Dcnalu, ko je podkoval konje in sta zle/no skupaj kadila, da Ncdlag ni več tako čvrsta, kakor bi človek želel. Jaz nivem ničesar zapazil, je odgovoril Donal nekoliko vznemirjen. Ali meniš, da je slabotna? Morda bo to zavoljolega, ker tako raste. Prehitro se razvija za svoja leta. Bojim se, da ni tako zadovoljna, kakor bi morala bili. je rekel Donal zamišljeno. Tista, ki bi morala biti zapuščenemu dekletu mati, ji je prej mačeha. Temu bi se lehko dalo pomagati. Kako to meniš? je vprašal Donal ostro. Menim, da bi bila jaz in moja mati srečna, če I,i se Nodlag udomila pri naju in zapustila hišo, kjer je ne vidijo radi. To jo lepo cd febe, Red, je dejal Donal. In menim, da tudi vse veš — to se pravi, v-e, kar s-i ljudje pripovedujejo? se je naglo popravil. Vem in morda še več, je rekel Redmond, pa se za vse te čenčo nič ne zmenim. Njej ni enakega dekleta v grofijah Cork ali Limerick. Dcnal ga je vprašujoče pogledal in začelo se mu je močno svetiti. -Moj 0(>, : je slednjič rekel, bi ne mogel živeti brez nje. Ona mu bere, šiva in dola. to se pravi, jo dejal osramočen po kratkem presledku, -če ji dovoli njena gospodinja. . Nekaj je res na tem. toda tvoj cčo je po materini smrti zelo opešal, in če se mu kaj dogodi, kaj bo potem z Nodlago? Potem bom jaz skrbel zanjo. Seve, se ve! je dejal Redmond, silno fcasljaje, kajti dim se mu je bil zaletel, kakor je rekel. Toda ti veš, da Nodlag ni več otrok, in vsi vemo, kake so žene, kadar postanejo lako nekako ljubosumne/' To je res, Red, je odgovoril Donal in pomenljiv nasmeh mu je zaigral krog ustnic, toda če ni Nodlag v Glenanaaru več otrok, potem tudi tukaj doli ne bo. Redmond je zopet začel silno kaži jati, dokler mu obraz ni bil ravnotako rdeč kot lasje. 'Vem, kaj misliš, Donal, toda — <-' tu jo obmolknil, kakor da bi hotel zbrati svoje mi«li. Nato je na- Razno. Za ženske pravice. Med prvimi boriteljieami za ženske pravice je Laika llauum, lani ločena žena predsednika turške republike, paša Kemala. Poročila se je s Kema-lom 1. 1C28., stara 19 let. Povsod ga je spremljala in je dobila slednji« kljub svoji mladosti odločilen vpliv na potek turške politike. In to mu menda ni bilo všeč, pa se je dal KM'i od nje. Vendar pa dela naprej lako, kakor je ona hotela, in vse njegove odredbe za prostost ženske so njeno delo. Prestop v katoliško cerkev. Od 1. januarja pa do 31. marca jo v ameriških Zedinjenih di Zavali prestopilo 224.094 oseb v katoliško cerkev. Neprijetno. Boja so imenuje tista priprava, ki jo vidimo pri vhodu v pristanišča, in ki kaže I 'Ijam pot. kod naj gredo, da bodo varno prišle v pristanišče. Hoje so pritrjene na dnu in -e nam zdijo kakor velikanski zamaški, zibajoči se v nemirnem morju. Med otokom \Vight ob augleikl obali in med obalo je zanesel vihar v čolnu dva dečka na morje in sta se rešila na tako bojo. K sreči je imela boja tri metre v premeru in je imela acetilensko luč, ki je kazala I ud i ponoči mimoidočim ladjam pot. Vso noč so mogočni valovi zaganjali boja sem in tja, zjutraj je zagledal dečka mimoidoči pamik, jo telefoniral pristanišču tam zraven, in so dečka rešili. Moderni čas. Parnika '.Montclarei in ?Nacoya sta vozila po Atlantskem oceanu, daleč, proč drug od drugega. Naenkrat je prišel lia prvi parnik brezžični brzojav z drugega parnika, s prošnjo na zdravnika za svet glede nekega težkega poroda. Zdravnik ladje Monl-clare je dal potrebna navodila. Dve uri nalo je prišel otrok na svet. ladji sta bili oddaljeni druga od druge še 200 kilometrov. »Mati in sin sta zdrava . je bilo zadnje izmenjano poročilu. Stran 290 »DOMOLJUB« 1920 JStev. 18 'daljeval: »Toda jaz bi je ne hotel prositi, da pride k nam. dokler nimam prsvice.c »To pomeni samo eno reč,-; je dejal Donal zamišljeno. »Da, samo eno. Če sta ti in tvoj oce zadovoljna, bom vzel Nodlago za ženo.v »Da bi te zlodej, človek,« je vzkliknil Donal zelo vesel, »kaj pa pravi Nodlag na to? Ali si že govoril K njo? Morda sta se že vse domenila?<: »Niti besedice še nisem zinil o tem,« je dejal •Redmond. »Ti, Donal, mi moraš storiti to uslugo. prav rad, dasi bi se tebi bolje podalo. Toda ali si premislil, Red, kaj vse to pomeni ?c »Ali sem premislil? Saj vse preteklo leto nisem o ničemer drugem mislil kot o tem, kar ti sedaj pripovedujem. Bog se me usmili! Še pri molitvi in celo pri maši mi je bilo to prva misel.<. »Kaj meniš, da bo to v prid tvoji obrti?< »Bo in ne bo,« je odgovoril Redmond. >Če bi mogli opraviti brez mene, bi to storili. Pa saj veš, da tu šest milj naokrog ni drugega kovača.« Donal se je dolgo in globoko zamislil. »Ali veš,c je dejal slednjič, : da Nodlag nima drugega kot tisto, kar je na njej? »Ali sem te po tem kaj vprašal? : je rekel Redmond skoro jezen. »Sem li omenil kaj o denarju ali podobnem, Donal Connors? Povej po duši, ali sem? »Nisi. Red, ti si pošten, dober človek, in če te Nodlag mara, bova moj oče in jaz srečna. »Ti bos torej govoril z Nodlago, je dejal Redmond v skrbeh, >in mi hitro sporočil njen odgovor? »Da.:; je rekel Donal ter si vrgel vojke preko rame, »in moja krivda ne bo, če ne bo zadovoljna. »Bog te blagoslovi, Donal, in opravi mojo zadevo tako dobro kot bi bila tvoja! Tako bi se torej rešile marsikatere težave, če bosta čas in usoda dovolila. Krasen razgled v srečno življenje se je smehljal pred zapuščeno deklico. Le že malo besedico da , ki jo je bilo treba razširiti in okrepiti s slovesnejšim hočem , in vse bo za vselej ■dobro. Toda tedaj je posegla vmes usoda in slučaj in elo: spustili so se oblaki in ploha in zatemnelo je soince in sijaj, kakor za vedno.. Donalu je srce vriskalo veselja, ko je stopal počasi po hribu, in večkrat se je nasmehnil, če si je predstavil Nodlagino začudenost in veselje, kadar ji prinese to novico. Premislil je sto načinov, kako bi ta slovesna vest najbolj vplivala. Ali naj ji pove v šaljivem in dražečem tonu, kot je navada na Irskem? Ali naj govori resno kot oče otroku? Ali naj jo morda Szkuša v ugankah in v podobi, češ da se kdo ženi v sosednji župniji in kakor da se to nje nič ne tiče, dokler ne pove svojega mnenja? Slednjič se je odločil, da je to najboljši načrt, in si je izmislil kar najlepšo povest, da si zagotovi ugoden uspeh. Mladi kovač pa je s podvojeno vnemo vihtel svoje kladivo, kajti sedaj, ko je vrgel kocko, ga je začelo skrbeti, kako bo padla. Tisočkrat si je rekel, da ga bo zasmehljivo zavrnila, in često je obžaloval, da ima tako zamazan obraz in tako sajaste lase. Pod tako nečedno zunanjostjo bi nobeno dekle ne moglo videti udarcev močnega, poštenega, zvestega srca. In potem se mu je zopet porajalo upanje. Donalova zgovornost ter njena zapuščenost in odvisnost bo storila svoje. In ko je tolkel s svojim malim kladivom v Ji ^ naglih udareih P° nakovalu, se mu je zazdelo, da zveneča kovina ponavlja besedo, ki je bila V njegovem srcu: Nodlag! Nodlag! Nodlag! flli ste žTipili srečke za Orlovski stadion? B* Storžek. Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža Lovrenčtč. XXII. Storžek ulovi tatove in ker je bil zvest,, ga kmet odpusti. Več ko dve uri je že Storžek trdno in prijetne) spal. Kar ga zbudi okoli polnoči neki šepet in tuji pš-pš-pš glasovi, ki jih je menil slišati iz skednja. Pomolil je nos skozi vratca svojega pasjega doma in videl zbrane štiri živali v črnem kožuhu, ki so se mu zdele mačke. A niso bile mačke, kune so bile, živali mesožrke, pogoltne zlasti na jajca in mlade piščančke. Ena izmed njih se je oddaljila od družbe in se približala durcam pri kočici in rekla tiho: »Dober večer, Blisk! Jaz se ne kličem Blisk, je odgovoril dondek. >Kdo pa si potem? . Jaz sem Storžek. »In kaj delaš tu? Sem za p^a čuvaja.. >In Blisk, kje je? Kje je stari pes, ki je stanoval v tej hišici? »Davi je poginil.<:: Poginil? O ubega žival! Tako dober je bil... A sodeč po tvojem obrazu, se mi zdiš tudi ti vljuden in ljubek pes. Prosim, jaz nisem po.J ... »Prosim, jaz nisem pes!...-: Kaj pa si? : Jaz sem lutek. >In si za psa čuvaja? »Ne, za kazen!.. .< No, dobro. Predlagam ti isti dogovor, 'kakršnega sem imela s pokojnim Bliokom in zadovoljen boš. Kakšen bi bil ta dogovor? »Enkrat na teden bomo prihajale kot doslej obiskovat ponoči vaš kurnik in odnesemo po osem kokoši. Sedem jih pojemo me, eno damo pa tebi, ped pogojem se razume, da se boš delal, ko da spiš in ti ne pride muha v glavo, da bi lajal in zbudil gospodarja.' In Blisk, ali je delal tako? Tako je delal in ko smo bili sami med seboj, smo se prav dobro razumeli. Spi tedaj lepo mirno in bedi gotov, da ti pustimo pred hišico lepo oskubljeno kokoš, ki jo boš imel jutri za zajutrek. Si me razumel? 0 še kako!..je odgovoril Storžek in poklmal z glavo nekako grozilno, kot bi hotel reči: Bomo že se govorili! Ko so menile kune, da je vse urejeno in varno, so se druga za drugo v vrsti približale kurniku, ki je stal blizu pasje hišice; z zobmi in kremplji so odprle lesene durce, ki so zapirale ubod, in se zmuznile notri Zadnja je bila še na pragu, ko sc slišale, aa so se durce loputoma zaprle. Velike zahteve. vlxS kratni amerišlu ,„jlijo]1L; in zagrizen samec Ha!,, sera v Chicago išče p„ ■ stili gospodinjo s tem i. lastnostmi: Hi,i pilt,' brez napake, iz oči T" spodarju mora brati vsa ko željo; zmeraj „,„„• bit! dobre volje in febra. no se mora znati obna-Sati, tudi kuhati mora znati izborilo. Pospravlja ti mora znali tako ti|{0 da gospodar tega nič ne culi in ne opazi. |iPr)0 mora biti oblečena, zna. nja pa ne sme imeli no. benega, da ne mfan. kakšno opravljanje ali r,a kako obrekovanje. Iloiič. niča mora biti' popolna dama, a ne sme nikdai pozabiti, da je le usluž benka. Velike so zahteve, a prav tako velika je plača. In če umre gospodar prej kot ona, bo podedovala en milijon do-larjev. Boljševiška propaganda. Boljševiki so dali napraviti velikansk film i naslovom: Rumeno pleme. Film nam kaže življenje kitajskih tovarniških delavcev; neki angleški nadzornik igra v njem jako klavrno vlogo in bi ga v kakšni kulturni državi ne mo gli igra ti. Konec filma kaže odhod Angleža in srečo 1» varne pod vodstvom kitajskih boljševikov. Ilolj ševiki smatrajo film v zelo lep in so dali napraviti 100 posnetkov i razširjanje boljševiam na Kitajskem in Ruskem. .Skrinja zaveze Francoski učenjak Marbrus je v predavanju izjavil svoje prepričanje, da so morali stari Egipčani poznali različne tajne moči in da mi o tem danes nič ne vemo. Te moči so nabrali okoli mumij, da so jih varovali. Skrinjo zaveze« so vzeli Izraelci iz nekega svetišča, prej j« bila posvečena bogu Amo- mu. ■ Sveio pismo ni™ pripoveduje, da je bilo na stotine duhovnikov m levitov usmrčenili, ki » ji prišli preblizu. Najbn so bili notri akumult-torji, veliko močnejši, kot jih poznamo mi. Novi Petrosrad. Leni« je izrinil Petra Velikega iz Petrograda in se imenuje to mesto sedaj L* ningrad. Ruski izseljen« ko pa kupili v Ameriki v New Jerse.v velik p">i stor in bodo tam po vzor; , cu Petrograda zgrudi".! novo mesto istega imena- Lep zgled. Na Holan; skem smejo vladali tu ženske in imajo . tam žensko kraljico, u ljemino. Ta zopet ima s J' mo eno hčerko. ]'»' .lulijano. S 30 takega težko mogoče. Dragoceno darilo za vse ljudi rum daje mali zemlja v zdravilnih zeliščih, katere rodi v naš blagor. Iz takih korisinih zelišč je sestavljeno žc 27 let priljubljeno domače sredstvo: Fcllerjev blagodišeči »Elsafluid«. Kakor že v času naših dedov, tako se hvali tudi sedaj kot za- nesljiv ublažilelj bolečin pri revmatizmu, ,v križu, trganju v udih in glavi, ter pri zobobolu. Odlično služi pri utrujenosti in onemoglosti, krepi in osvežuje mišičevje in živce ter kljubuje hladnemu zraku, Pomešan z vodo je prijeten za grgranje, za vrat in grlo. Izvrsten kosmetikum. Odznotraj in odzunaj je močnejši in večjega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnalih ali 2 veliki spec. stekle- nici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec. steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti naprej vposlanemu denarju lekarnar Evgen V, Feller v Stubici Donji, Elsatrg 16, Hrvatska. — Posamezne steklenica »Elsalluida« po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. Ono, ki jili je zaloputnilo, je bil Storžek, a ni bil še zadovoljen, da jih je zaprl, zavalil je radi večje varnosti pred nje še veliko skalo v podporo zapahu. Nato je začel lajati. In lajal je prav tako kot v resnici pes čuvaj, oglašujoč se hov-hov-hov-hov. Lajanje je zbudilo kmeta, skočil je s postelje, zgiabil puško in prikazavši se na oknu, je vprašal: . Kaj je novega?^ Tatovi sok je odgovoril Storžek. Kje so?< V kurniku.« Koj pridem. In res, preden bi rekel amen v ocenašu, se je prikazal kmet: skočil je h kurniku in ko je polovil in spravil v vrečo vse štiri kune, jim je rekel z zadovoljnim glasom: Končno ste mi le prišle v roke! Lahko bi va? koj zadavil, a nisem tako neusmiljen. Rajši vas po-iiesem jutri v sosedno vas gostilničarju, da vas1 na meh odre in vas pripravi ko zajca. Take časti ptič no zaslužite, a velikodušni možje, kakor sem jaz, no gledajo na take malenkosti!... Potem se je obrnil k Storžku in dobrikajoč se mu na vse načine, ga je vprašal: Kako si le napravil, da si odkril zaroto teh štirih tatic? Reči moram, Blisk, moj zvesti Blisk, ni nikoli ničesar opazil!.... Dondek bi lahko povedal, kar je vedel, to se pravi, povedal bi lahko o sramotnem dogovoru med psom in kunami, a spomnivši se, da je pes mrtev, je pomislil: Kaj pomaga tožiti mrtve? ... Mrtvi so mrtvi in najboljše, kar se more narediti, je, pustiti jih v miru! »Ali si bil ob prihodu kun buden ali si spal? : je nadaljeval kmet s vprašanji. ; Spal ecm,< — je odgovoril Storžek — ;va kune so me zbudile s svojim šušljanjem in ena je prišla prav do moje hišice in mi rekla: ,Če obljubiš, da ne bcš lajal in zbudil gospodarja, ti podarimo lepo oskubljeno kokoš!..Slišite, kaj takega! Jaz — pa tale predlog! Ali ni to višek nesramne predrznosti!?- Res je, da sem ubog lutek in imam vse slabosti tega srela, a malhar in držati vrečo dolgoprslnežem — nak! : Bravo, dečko! je vzkliknil kmet in ga potrepljal po rami. Lepo misliš in zraste! si v mojih očeh in zalo, da ti pokažem svoje veliko zadoščenje: bodi prost, dokler se ne vrneš domov! In snel mu je pasji ovratnik. Možen sejzmograf. Sejzmograf jo grška beseda in pomeni stroj, ki kažo potresno sunke. V Tokio na Japonskem so napravili sedaj tako močen seizniograf, da poveča vsak sunek 20.000 krat. Skoiiuhinju. V Man-chestru ha Angleškem je umrla te dni 74 let stara Klara Jones. Živela jo prav siromašno in ni pustila skozi osein let nikogar v liišo; umrla je sama in so s silo udrli v njeno stanovanje. Dobili so notri vrečice z zlatimi in srebrnimi denarji v skupni vrednosti 1000 funtov, dalje štiri bankovce j hi ,j00 funlov in v škatli še denarna pisma za 40 tisoč funtov. Klara je bila zadnja Ireli neporočenih sester, živela je z 10 šilingi na teden — 138 dinarjev. 1 angleški funt je 276 dinarjev in ima 20 šilingov. TEČAJI DUHOVNIH VAJ * vDomu duh. vaj v Ljubljani za drugo četrtletje 1926. 1. do 5. maja za mlade-n i č e, 13. do 17. maja za železničar-j e, 22. do 26. maja za može, 3. do 7. junija za m 1 a d e n č e , 14. do 18. junija za d u h ovni k e , 19. do 23. junija za m 1 a-(I e n i č e , 26. do 30. junija za d e 1 a v c e. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj omenjenega dne. Udeleženci naj bodo v : Domu do 6. uro zvečer prvega dno. Za udeležbo se treba pravočasno po dopisnici priglasiti na: Vodstvo Doma duhovnih vaj', Ljubljana, Zrinjskega 9. — in povedali, kdaj kdo želi opraviti duhovne vaje. Kdor se je priglasil, pa bi bil iz važnega vzroka zadržan prit,, naj se pravočasno odglasi, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. PfKPCtVn Pro<'am z gospod, poslopjem, ve-I UOCOIVU hkim vrtom in njivami; redi sc lahko 8 glav živine, ter 25 johov gozda. — Več sc paizvc pri PRIMC JOŠKO, Zagorice Štev. 19, po- ifa Doberniče, Dolenjsko. 2893 Vinntnn GRAJSKA KLET, prej »pri Fridrihu«, * miHUU Ljubljana, Mestni trg 13. - Točijo se Pi.ist. in pitna vina, osobito dobro črno vino liter 11 Din, čez ulico 1 Din ceneje. Vabijo se tudi z dežele. Veliko denarja lahko zasluži vsakdo na lahek način. - Ponudbe z znamko 1 Din na F. Dobiček, Ljubljana, Levčeva 3, Sovs°h hrastoviOTdIDOV f,1' pa tudi stoječa drevesa po dnevnih cenah, j™P>|o tc tudi gozdni kompleksi z doraščenim ninstovim drevjem. - Ponudbe na upravo »Domo-liuba- pod šitro »Hrast« «lev, 3030, ČEVLJARJI, POZOR ! V Št. Jurju pod Kumom je v »Društv. domu« prosto lepo STANOVANJE in ga dobi takoj proti primerni ceni dober in pošten čevljar. Ker ni tukaj v bližnji okolici čevljarjev, bi le-ta imel tukaj zelo veliko dela in dober zaslužek. - Rcflektanti naj se obrnejo za pojasnila na Odbor »Društv. doma« v Št. Jurju, pošta Radeče pri Zidanem mostu. 3017 STARO ŽELEZO in stare KOVINE vseh vrst kupuje FR. STUPICA, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji — Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 1. 1905 Postranski zaslužek proti znamki za 1 Din »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. Holna prašiči in galovc Umu so največja skrb živinorejca. Zato naročite pravočasno Sadnikov zdravilni prašek zoper obolenje prašičev (rdečica), zavoj 12 Din in Bosulin svečice (škatlja 30 Din) zoper sram-nično vnetje ter jalovost krav in tolic z navodili samo od izdelovalca lekarnarja HOČEVAR, VRIINIHA 110 7tatmko v »zlatorog« milu so nadalje £Jdtllll\G našle: Matilda Zupan, Dvorska vas, kupila pri tvrdki Valentin Perko, Begunje pri Lescah; Ana Mcrlin, Maribor, Tržaška cesta 38, kupila pri tvrdki Vinko Klcmenčič, Tržaška cesta 59; Terezija Ambrož, Maribor - Pobrcžje, Drcvorcdna ulica 10, kupila pri tvrdki Renčelj, Pobrcžje; Alojzija Zavernik, Sv. Lenart, kupila pri tvrdki Srečko Kranjc, Sv. Lenart v Slov, goricah; Amalija Host-nik, Loke 55, kupila pri Tcrnovitz, Trbovlje I.; Anči Bcrnikova, Višnja gora, kupila pri tvrdki Marija Groznik, Višnja gora; Mici Zoran, služkinja v Mokronogu, kupila pri tvrdki Koželj v Mokronogu. V vsako hišo Domoljuba! Meh la smeh. Trgovec v mestu narekuje svoji tip karici sledeče pismd; »Velespoštovani gospod! Kdo mi je obljubil, da mi izplača vse do zadnje pare? Vi! Kdo ni držal obljube? Vi! Kdo je lopov? — Vaš udani Ivan Repar. Mlada dama je zahtevala v trafiki cigare in sicer zelo močne. »Kakšne pa želite?« vpraša trafikant, »Braziljanke,« odvrne dama. On jih pokaže; dami pa so se zdele prešibke in zato korajšno vpraša: »Ali nimate močnejših, moj mož jih namreč vse polomi v žepu.« Na železniško postajo pridrvi neki potnik, kajti vlak je bil že na postaji, ter zakliče blagajniku: »Prosim eno karto.« »Kam?« »Sem v reko! Ali hitro, ker vlak že gre!« Tujec v malem mestu: »Povejte mi vendar, ali se je rodil tu v tem kraju kak posebno velik mož?« Starček: »Ne, ljubi gospod, kar se jaz spominjam, so se tu rodili samo majhni otroci.« Slavica: »Stri^-k, včeraj sem pa videla fako velikega oslu, kot je naš stric.« Jelica: »Ne laži vendar, kajti tako ve. liketfa osla, kakor je naš stric, sploh ni.« at »DOMOLJUB« 1928 Ste v. 18 Inserirajte v »Domoljubu"! si ogleda zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri uporabi se splošno hvali. Zlatorog ferpentinovo milo ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega vsebuje pa vsak tisoči komad pristni zlatnik po 10 frankov 1. MAJA sc |e pričela pri »TEhSIILDAZARJir l]ubl|ana, Krekov trg &t. j0 prodaja bo znižanih cenah NOVOdOSII batlsl V modnih barvah: prejšnja cena Din T1*— sedal samo Din 5"— za meter DClenl S krasnimi novimi vzorci: prejšnja cena Din 18'— sedal samo Din I2'50 za meter Trpežni hambrIH preje Din 16 — sedaj samo Din 10'— za meter rini moShi in ženski stoli od Din 48'— naprej in pri vsem drugem blagu za eno tretjino znižane cene V mesecu MAJU vsi k TEKSTI1LB AZ ARJU! Hajpopolnelš1 ST0EWER šivalni stroji M šivilje, krojače in čevljar)« ter t« vaait dom. Preden ei nabavit« atroj, oglajte si to iirednost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Selenburg. ul. 6'I-BriiplitH pouk. 15 Utno funiha. 30% popusta eIe^p.t^oace",no kakor tudi ves olektr. znaterijal, kupite dobro in poceni pri ELEHTRO-CONP.. L|Ubl)ano. Sv. Petra €. 25 nnjBOLjSl Pfl MBJCEHEJSI! ' Skladišče : LJUBI*) ANA, METELKOVA 1» Odprto voi dan, akladišjolk stalno tam. Marija Rogelj manuiaktur. trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 26 priporoča svojo krasno zalogo blaga, štota, cajha, klota, kambrika, delena, etamina, šifona, bele, plave in rujave kontenine, nar. oblek, perila za dame in gospode, domačega izdelka. - Vse potrebščine za krojače in šivilje. Blago dobro, cene nizke. 2832 Tel, št. 57, 979 in 470. Raitui poitnegi čekovnega urada ta Slovenijo ■t. 11.945 Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobanka. v lastni palači (vls i vls hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, gibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad »in 15.ooo.ooo -, vloge nad Din 2oo,ooo.ooo-. P.li" ilf,?.?^ ki0d'ite' eskomPtira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem ieklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje ' V8lulc ,n dcv,ze' sPreicma vl°«e na teko«>" »£unu i" m vložne knjižice ter preskrbuje vse bančn-j transakcije pod neugodnejšimi pogoji Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. PooblašCen prodajalec srečk Državne razredne loterije. m Izdajatelj:. Dr. Frane Kulovee. tt» Urednik: Franc Zabret.