U D K -U D C YU ISSN 0017-2774 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K GRADISOVE MONTAŽNE HALE Z »Y« NOSILCI — PTT KRANJ PROJEKT: GIP GRADIS, LJUBLJANA PROGRAM SEMINARJEV V LETU 1980 Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije bo v letu 1980 organizirala 9 seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu, in sicer: 1. seminar: od 21. I. do 25. I. 1980 2. seminar: od 25. II. do 29. II. 1980 3. seminar: od 31. III. do 4. IV. 1980 4. seminar: od 14. IV. do 18. IV. 1980 5. seminar: od 19. V. do 23. V. 1980 6. seminar: od 22. IX. do 26. IX. 1980 7. seminar: od 20. X. do 24. X. 1980 8. seminar: od 17. XI. do 21. XI. 1980 9. seminar: od 15. XII. do 19. XII. 1980 Roki za posamezne seminarje so usklajeni z izpitnimi roki, ki jih je razpisal izpitni odbor. Prijave sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehni­ kov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE G R A D B E N I GLASILOZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V E S T N I H ST. 10 — LETNIK 28 — 1979 YU ISSN 0017-2774 VSEBIAIA-CONTENTS Članki, študije, razprave Artacles, studies, proceedings Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Research community of SR Slovenia Iz naših kolektivov From our enterprises Poročila in vesti Reports and news Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana SERGEJ BUBNOV: Vpliv črnogorskega potresa na gradbene o b je k te ......................................182 MIROSLAV PREGL: Praktični račun podajnosti in togosti matrik za nosilce spremenljivih p r e r e z o v ........................................... 193 Izvlečki iz raziskovalnih n a lo g .................................................... 198 SGP »Konstruktor«, M a r ib o r .......................................................................201 SGP »Stavbar«, M aribor................................................................................202 EM — Hidromontaža, M a r ib o r ..................................................................202 NIVO, Celje ........................... , 2 0 2 Komunalno in gradbeno podjetje NOVOGRAD, Novo mesto . . . . 203 SGP »Slovenijaceste — Tehnika«, L jubljana...............................................203 GIP »Gradis«, L jubljana................................................................................ 204 SGP »Gorica«, Nova G orica........................................................................... 204 SGP »Primorje«, Ajdovščina............................................................................205 Poročilo o razstavi EKSPO ITA’79 ......................................................... 205 Osebne vesti in seznam i................................................................................ 206 MARKO FAŠALEK: Primer sanacije ugreza v proizvodni hali v Grosupljem ....................... 209 G lavni in o d g o v o rn i u re d n ik : SER G EJ BUBNOV L e k to r : ALENKA RAIČ T e h n ič n i u r e d n ik : DU ŠA N LAJOVIC U red n išk i odbor: LUD V IK BONAČ, VLADIM IR ČAD EŽ, IVO JE C E L J, A N D R EJ KOM EL, DR. M ILOS M A RINČEK, STANE PA V L IN , V IL I STR EL R ev ijo izd a ja Zveza d ru š te v g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S loven ije , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T ek . ra č u n pri SD K L ju b lja n a 50101-678-47602. T iska tisk a rn a T o n e T om šič v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno , L e tn a n a ro č n in a sk u ­ paj s č lan a rin o znaša 120 d in , za š tu d e n te 38 d in , za p o d je tja , zavode in u s ta n o v e 1000 d in . R e v ija iz h a ja ob f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z isk o v a ln e sk u p n o s ti S loven ije . SERGEJ BUBNOV Vpliv črnogorskega potresa na gradbene objekte UDK 624.131.55 1. UVOD Posledice črnogorskega potresa bodo še mnogo le t predm et proučevanja in analiziranja številnih strokovnjakov za seizmično gradbeništvo tako pri nas kot tu d i v svetu. Ta katastrofalni potres s šte­ vilnim i naknadnim i sunki (afteršoki) je prizadel obsežno področje priobalnega pasu Črne gore in segel ponekod dokaj globoko v notranjost. Celotna prizadeta površina znaša okrog 5000 km2. Na tem območju so bili poškodovani in porušeni številni gradbeni objekti — predvsem visokogradnje, pa tu ­ di nizkogradnje. Poškodovane in porušene so bile stavbe, zgrajene iz različnih materialov in različne starosti. Tako so bile ponekod porušene sodobne stavbe, zgrajene pred 15 do 20 leti, medtem ko so se drugod obdržale veliko starejše — več sto le t s tare stavbe, zgrajene iz kamna. V Kotoru je težko poškodovan hotel Fjord, tako da ga ni mogoče več popraviti. Potrebno ga je porušiti, čeprav je bil zgrajen pred nekaj le ti z armiranobetonskim nosil­ nim sistemom. P rav tam pa je skoraj nepoškodova­ na ostala v XII. stoletju iz kam na zgrajena kate­ drala sv. Trifuna. Takšna dejstva lahko sicer le ugotavljamo, vzroke pa lahko predpostavljam o z večjo ali m anj­ šo gotovostjo, dokler podrobno ne raziščemo vseh dejavnikov in okoliščin, ki so lahko bistveno vpli­ vale na takšno ali drugačno obnašanje konstrukcij p ri tem potresu. Raziskati je treba celo vrsto de­ javnikov, začenši od seizmdčnosti območja, geostra- tigrafije, geologije, geomorfologije in hidrologije vsake posamezne lokacije, konstrukcije temeljev, pro jek ta in izvedbe nosilnega sistema (zlasti p ri­ m erjava projekta in izvedbe), arhitektonske zasno­ ve objekta, kvalite te gradbenih materialov, tehno­ logije graditve pa do m arsičesa drugega. Šele na podlagi vseh teh podatkov, po prim erjavi z regi­ striran im i seizmičnimi vplivi na posameznih loka­ cijah, lahko podamo dokončno sodbo o vzrokih po­ škodb in rušen ja posameznih gradbenih objektov. Da bi lahko izvršili tako obsežno nalogo, ki ima velik pom en za nadaljn ji razvoj seizmičnega grad­ beništva, so se vse jugoslovanske raziskovalne insti­ tucije na področju gradbeništva dogovorile, da bo- Avtor: Univ. prof. Sergej BUBNOV, dipl. inž., Ljubljana, Štrekljeva 2 do vsestransko raziskale 47 objektov n a potresnem območju, natančno posnele vse poškodbe, pregle­ dale projekte in statične račune, po katerih so bili objekti grajeni, in analizirale obnašanje nosilnih konstrukcij p ri potresu. V to obsežno jugoslovansko akcijo so vključene tudi naše raziskovalne institucije FAGG in ZRMK. Ta naloga bo predvidoma izvršena v roku ene­ ga leta. T akrat bomo lahko bolj natančno ugotovili vzroke in posledice črnogorskega potresa. Tu bo­ mo podali le prve ugotovitve, zabeležene takoj po potresu, in razlage, ki temeljijo na izkušnjah, p ri­ dobljenih p ri analiziranju posledic številnih drugih potresov doma te r v svetu. 2. OSNOVNI SEIZMOLOŠKI PODATKI Glavni sunek potresa v Črnogorskem Prim orju je bil 15. aprila 1979 ob 7. uri 19 m inut. Moč tega sunka (magnituda) je bila 6,8—7,2 po R ichterju — različno glede na izračune posameznih seizmoloških postaj, ki so to m agnitudo določale. Če vzamemo vmesno vrednost M = 7,0, potem je bil to najmoč­ nejši potres v Jugoslaviji v zadnjih nekaj stoletjih. Po količini sproščene energije je bil skoraj 10-krat močnejši od skopskega in ga lahko prim erjam o le s potresom, ki je 5. aprila 1667. leta skoraj do tal porušil Dubrovnik. Intenziteta potresa je bila v bližini epicentra VIII.—IX. stopnje MSK — 64 lestvice, vendar so se intenzitete na potresnem območju zelo razlikovale in so bile v veliki meri pogojene z lokalnim i geo­ loškimi in geomorfološkimi pogoji. Globina žarišča je bila 35—40 km. Epicenter najmočnejšega sunka potresa je bil (po podatkih m ednarodnega centra v Strassburgu so bile koor­ dinate epicentra 41° 58' N in 19° 00' E) v morju, približno dvajset kilom etrov od obale (okrog 20 km od Bara in Ulcinja, 40 km od Budve, 65—70 km od Kotora in Hercegnovega). P ri poznejših sunkih so se epicentri prem ikali vzdolž prelomnice, tako da se je oblikovalo epicentralno področje v obliki sploščene elipse z glavno osjo približno v smeri NW—SE. Prizadeta območja Črnogorskega Prim orja so bili le segm enti koncentričnih krogov rušilne moči, ki so se širili iz njegovega epicentralnega področja. To pomeni, da je glavna rušilna moč tega potresa ostala na morskem dnu. Če bi Ml epicenter tega potresa znotraj našega ozemlja, bi bila obseg po­ škodb in število žrtev neprim erno večja. Potresna energija se je sproščala v večjem številu sunkov, od katerih so bili najmočnejši prvega in drugega dne po potresu; v prvih 72 urah po najmočnejšem sunku je bilo še prek 350 naknadnih sunkov, od teh 22 z intenziteto V in več; 24. m aja je bil sunek z in ­ tenziteto okrog VII.—VIII. stopnje. V roku štirih mesecev po glavnem sunku je bilo več kot 3700 naknadnih sunkov; 2. avgusta je bil sunek z močjo V.—VI. stopnje. P red potresom so bili dokaj močni sunki (V.—VII. stopnje) 25. in 31. marca ter 9. aprila. Glavni potresni sunek je sprožil registracijo več kot 25 akcelerografov, ki so bili instalirani v širšem potresnem območju (50.000 km2). To je dra­ gocen m aterial za presojo seizmotektonike tega ob­ močja, vendar bo obdelava celotnega gradiva za­ htevala precej časa. Institu t za zemljotresno inže- -- JO — I — 0 IM — I— 020 — I— 026 5EC C 2 9 6 8 0J2 1 0JS 018 022 02M 028 Slika 1. Akcelerogrami glavnega potresnega sunka 15. 4. 1979 ob 7. uri 19 minut v Petrovcu, Baru in Ulcinju njerstvo i inženjersku seizmologi ju v Skopju je zelo h itro po potresu obdelal in publiciral tri re­ gistracije, ki so bile zabeležene v Petrovcu, B aru te r Ulcinju, in sicer n jih longitudinalne kompo­ nente (N—S). Čeprav publikacija ne vsebuje natančnejših po­ datkov o lokalnih geoloških pogojih, na katerih so bili ti akcelerografi instalirani, lahko sklepamo, da so bili ti pogoji različni, ker se osnovni param etri om enjenih registracij m ed seboj bistveno razliku­ jejo. Registraciji v U lcinju in Baru sta nekoliko podobni, registracija v Petrovcu pa se precej raz­ liku je od teh dveh. Osnovne karakteristike registra­ cij so: — v Ulcinju je bil zabeležen maksimalni po­ spešek 260 cm/sec2; tra jan je močnejših sunkov je bilo 16—18 see; p revalen tne periode so bile 1,1 do 1,4 see; — v Baru je bil m aksim alni pospešek 370 cm na see2; trajan je m očnejših sunkov je bilo okrog 18—20 see; prevalen tne periode so bile 0,9—1,1 see; — v Petrovcu je bil maksimalni pospešek 440 cm/sec2; tra jan je m očnejših sunkov 16—17 see; prevalentna perioda 0,45—0,65 see (sl. 1). Če prim erjam o te podatke, potem vidimo, da se maksimalni pospeški povečujejo od Ulcinja proti Petrovcu, tj. od epicentra proti periferiji, kar je neobičajen pojav. Sočasno se prevalentne periode gibanja ta l zm anjšujejo od Ulcinja proti Petrovcu, kar je sicer razum ljivo glede na prej ugotovljeni trend sprem em be m aksim alnih pospeškov. To je lahko posledica različnih lokalnih geoloških pogo­ jev, na ka terih so bili instalirani akcelerografi. Ti so bili v U lcinju in B aru očitno instalirani na mehkejših tleh kot v Petrovcu. Vsekakor je takšna raznolikost registracij dokaz, da so akcelerogrami v veliki m eri odsev konkretnih lokalnih seizmolo­ ških, geoloških in geomorfoloških pogojev pri do­ ločenem potresu in jih je treba uporabljati le s pridržkom pri dim enzioniranju konstrukcij ne samo v drugih seizmičnih območjih, pač pa celo v istem širšem območju, če je konstrukcija na lokaciji, ki ima drugačne geološke, hidrogeološke in geornor- fološke karak teristike, kot jih je imela lokacija ustreznega akcelerografa. Vsi akcelerografi so bili v kleteh gradbenih objektov. Omeniti je treb a tudi to, da je bila ob tem potresu v Petrovcu reg istrirana zelo velika verti­ kalna kom ponenta pospeška, ki je znašala okrog 400 cm/sec2. 3. ŠIRJENJE POTRESNIH VALOV IN SEIZMOLOŠKE KARTE Pomembno izkušnjo tega potresa povzemamo iz načina širjen ja po tresn ih valov, kar je razvidno iz obsega učinkov potresa v posameznih naseljenih krajih . G lavni epicenter potresa je bil 50 km južno od Titograda, vendar je Titograd ostal praktično nepoškodovan. Kotor, ki je od tega epicentra odda­ ljen več kot 65 km, pa je bil močno poškodovan; prav tako so pomembne poškodbe registrirane v Hercegnovem — okrog 70 km od epicentra. Znatne poškodbe objektov so nastale v območju Metkovića, ki je več kot 200 km oddaljen od epicentra. Na splošno so obalna mesta bolj občutila potres kot mesta v notranjosti. Tako so celo v Kopru občutili potres precej močneje kot v Ljubljani. To je dokaz, da so se potresni valovi bolj intenzivno širili vzdolž seizmotektonske prelomnice, ki poteka ob naši oba­ li, kot pa pravokotno na to prelomnico. Podoben pojav so zaznamovali ob katastrofal­ nem potresu 4. m arca 1977 v Romuniji, k je r se je rušilni val iz epicentra pri Vrancea širil vzdolž prelomnice proti severu in jugu, skozi Bukarešto in naprej prek Donave v Bolgarijo. Močan rušilni učinek je bil zaznamovan vzdolž te več sto kilome­ trov dolge smeri, medtem ko je bil ta učinek v raz­ dalji samo 15 do 20 km pravokotno na to smer neznaten. Izkušnja črnogorskega potresa pomeni ponov­ no opozorilo nekaterim našim seizmologom, da drobno parceliranje našega ozemlja na seizmična območja različnih intenzitet ni opravičeno. V sedaj veljavni seizmološki karti Jugoslavije so le ožja področja mest (Kotor, Hercegnovi, Budva, B ar in Ulcinj) označena kot področja IX. stopnje, ves vmesni prostor pa je označen kot nepotresno ob­ močje. V novi seizmološki karti Jugoslavije, ki je že izdelana, sta Kotor in Budva v območju IX. stop­ nje, Bar in Ulcinj pa v območju VIII. stopnje. Res je, da so te k arte izdelane na podlagi potresov, ki so bili zaznamovani v preteklosti, vendar je očitno, da ti podatki ne zadostujejo za potresno varno projektiranje gradbenih objektov in da je treba v seizmološke karte Vključiti tudi elemente progno­ ziranja. Seizmična območja bi bilo treba opredeliti ne samo na podlagi v preteklosti zaznamovanih po­ tresov, pač pa tudi ob upoštevanju seizmotekton- skih značilnosti celotnega našega ozemlja, ki lahko povzročijo močnejše potrese v bodočnosti. Nekateri naši seizmologi, zlasti v Srbiji in Makedoniji, že imajo takšen pristop p ri izdelavi k a r t seizmične rajonizacije. Celotna dalmatinska obala je v n ji­ hovih kartah v območju IX. stopnje. Te ugotovitve glede močnega vpliva dalmatinske prelomnice bi utegnile biti koristne pri sprejetju končne odločitve o lokaciji naše druge nuklearne elektrarne, ki se sedaj nagiba v prid lokaciji na otoku Vir med Zad­ rom in Pagom. 4 VPLIVI LOKALNIH GEOLOŠKIH POGOJEV Geološka sestava tal in njih lokalna stabilnost sta bistveno vplivali na potresno varnost številnih gradbenih objektov na potresnem območju. P ri tem je treba zlasti upoštevati dva pojava: zdrsnitev po­ bočij in likvifakcijo peskovitih, z morsko vodo 'pre­ pojenih tal. Ponekod sta ta dva pojava nastajala sočasno. Pojav zdrsnitve tal oziroma zemeljskega plazu poznamo tud i v norm alnih razmerah, ko en del pobočja začne drseti navzdol, ker je iz določenih razlogov (največkrat zaradi dežja) porušena njego­ va stabilnost. Podoben pojav je nastal na številnih m estih v Črnogorskem Prim orju, k jer so močna po­ tresna nihanja porušila stabilnost nekaterih odse­ kov pobočij oziroma naplavin ob pobočjih, ki so zaradi tega zdrsnili navzdol — ponekod kar v m or­ je. Če so bili na tem terenu gradbeni Objekti (hiše, tovarniški objekti, pristaniški pomoli ali ceste), so le-ti zdrsnili, razpokali ali pa se porušili. To so v bistvu lokalni vplivi potresa, ki niso neposredno vezani s tektonskimi premiki tal v ža­ rišču približno več kot 30 km pod zemljo, čeprav so ravno ti prem iki v žarišču povzročili te lokalne pojave, ker so pač povzročili močna nihanja ta l na površju zemlje. Neposredne posledice tektonskih prem ikov so bile razpoke na površju terena, zlasti v bližini epicentra, kot posledica strižnih sil, ki so se iz žarišča prebile do površja in povzročile de­ form acije zemeljske površine v obliki razpok, kakor tud i močne deformacije tistih gradbenih objektov, k i so bili na teh mestih (kot npr. deform acija že­ lezniških tirnic na železniški progi v bližini Bara). Takšne močne deformacije zemeljskega površja ka­ žejo, da je imel potres zelo veliko moč in da je in­ tenziteta v bližini epicentra znašala okrog IX. stop­ nje. Lokalni zdrsi terena, združeni s pojavom likvi- f akcij e, so povzročili pogrezanje obalne ceste pri K am enarih (sl. 2) kot tudi pogrezanje pristaniških pomolov v Kotoru (sl. 3) in B aru (sl. 4) te r številnih drugih priobalnih industrijskih in stanovanjskih objektov, največ na območju zaliva Boke Kotorske in v Baru. Drugi lokalni geomehanski pojav, ki je povzro­ čil številne velike poškodbe in rušenje stavb, je pojav likvifakeije. Likvifakcija pomeni prehod m a­ terije iz trdnega v tekoče stanje. Če so tla prepo­ jena s tekočino, ki zaradi potresa začne nihati, delci ta l izgubijo medsebojno kohezijo in s tem tud i svoje nosilne lastnosti. Tekočina ne more prenašati verti­ kalnih obremenitev od tem eljev stavb, pa se zato tem elji začno posedati. Pojav likvifakeije se je po­ sebno nazorno pokazal ob potresu 16. 6. 1964 v N iigati na Japonskem, ko so se vkopane cisterne, ki so bile prazne, dvignile na površje, arm iranobe­ tonske stanovanjske stavbe pa so se pogreznile ali prevrnile, ne da bile p ri tem poškodovane. V priobalnih območjih je bilo več ravnih tere­ nov relativno mehkih tal, prepojenih z morsko vo­ do, ki so v norm alnih razm erah gotovo imeli no­ silne lastnosti, čeravno ne velike, vendar je bilo možno pri ustrezni razširitvi temeljev takšna tla obrem eniti z določenimi, četudi ne prevelikim i ob­ težbami. Ko je nastal potres in so tla začela močno Slika 2. Zdrsnitev obalne ceste pri Kamenarih nihati, je njihova nosilnost naglo padla. Temelji so se začeli pogrezati, ponekod tud i neenakomerno, kar je povzročilo pokanje in rušenje konstrukcije. Pojav likvifakeije je v večji ali m anjši m eri povzročitelj rušenja številnih objektov, zgrajenih na takih tleh, zlasti v priobalnem območju Boke Kotorske pri ho­ telskem kompleksu M ontenegroturista v Budvi, v pristanišču v B aru in drugod. Ponekod je pojav li­ kvifakeije nastopal sočasno s pojavom drsenja tal. V ladjedelnici Veljko Vlahovič v Bijeli je ta pojav povzročil pravo razdejanje (sl. 5). Veliko pro­ izvodnih objektov je bilo porušenih, pretežni del pomola pa je potonil. S tarejša hiša iz kamna, ki je stala sredi ladjedelniškega obrata, se je pogreznila za približno 1 m v zemljo (sl. 6). Te izkušnje iz črnogorskega potresa kažejo, da so v seizmičnih območjih tla, k i so prepojena z vo­ do, potencialno nevarna, četudi so navadno za zi­ davo vabljiva, ker so ravna in im ajo določeno no­ silnost v mirujočem stanju. Zato se je treba takšnim nestabilnim in m ehkim tlom, prepojenim z vodo, v seizmičnih področjih izogibati in ra jši izdelati glob­ lje tem elje (do skale) tam, k je r je skala dosegljiva oziroma prem akniti gradbišče proti trdnejšim tlom. Naši predpisi za gradnjo v seizmičnih področ­ jih opozarjajo, da se je treb a izogibati gradnji na Slika 5. Del ladjedelnice Veljko Vlahovič v Bijeli po potresu Slika 6. Pogreznjena hiša v ladjedelnici v Bijeli nestabilnih in mehkih tleh, vendar smo to priporo­ čilo očitno premalo upoštevali. Ladjedelnica v Bijeli je bila zgrajena na m ehkih tleh, ki so povzročala težave projektantom in izvajalcem že med gradnjo. Potres je to napako odkril in jo neusmiljeno ka­ znoval. Črnogorski potres je nedvomno potrdil znano dejstvo, da so skalnata tla veliko bolj prim erna za tem eljenje v seizmičnih območjih kot mehkejša tla. Zlasti velja to za višje objekte, ki praktično niso utrpeli poškodb, če so bili temeljeni na skali, med­ tem ko so bili nekateri nižji objekti, tem eljeni na mehkih tleh, porušeni. 5. VISOKA GRADNJA 5.1. S tanovanjske stavbe 5.1.1. Stavbe iz kam na Tipična stanovanjska hiša v Črnogorskem P ri­ m orju in tudi v notranjosti Črne gore je grajena iz kamna, ker je kam en tisti gradbeni m aterial, ki ga imajo tukaj v neom ejenih količinah. Iz kam na so gradili hiše pred več stoletji, v kam nitih hišah tako v vaseh kot v m estih so živeli prebivalci tega ozem­ lja tudi pred potresom. Velikost omenjenih hiš je različna: od p ritličn ih v vaseh v črnogorskih hribih do treh in štirietažnih v Budvi ter Kotoru. Nosilna konstrukcija teh stavb je povsod enaka: zidovi iz kamna, tesanega ali lomljenega, stropi leseni. To je m editeranski tip stavbe, ki ga poznamo tudi pri nas, in katerega seizmično odpornost smo spoznali ob furlanskem potresu predvsem v Posočju. Kvali­ te ta nosilnega zidu je različna. Upoštevati je treba dejstvo, da je večina teh hiš zgrajena pred začetkom našega stoletja, to je v času, ko niso poznali cemen­ ta. Bogatejši lastniki, zlasti v mestih, so gradili svo­ je hiše iz dobro klesanega in zloženega kam na, po­ loženega v apneno malto, revnejši pa iz lomljenega kamina ravno tako v apneni malti, le da je p ri njih bolj malo apna in medsebojna vezava kamnov z zidovi bolj slaba, čeprav je lomljenec zahteval več m alte kot dobro klesan kamen. Sčasoma je m alta preperela in izgubila prvotne kohezijske lastnosti; zidovi so domala v celoti izgubili svojo nosilnost glede na horizontalne sile, ki jih povzroča potres. Potresne sile so proporcionalne masi. Čim težji je zid, tem večja je sila, ki nanj deluje. Zato je razum ­ ljivo, zakaj so bile številne kam nite hiše na tem območju hudo poškodovane ali porušene. Pod nji­ hovimi ruševinam i je bilo tudi največ m rtvih (zla­ sti v Ulcinju). Mehanizem rušenja večnadstropnih kam nitih hiš v Črnogorskem Prim orju je bil podoben kot v Furlaniji. Hiše niso imele nikakršnih vezi v višini stropov, kot jih im ajo sodobne opečne hiše. Leseni strop je sicer varoval zidove, vendar samo p ri tisti komponenti nihanja, k i je bila usm erjena navznoter stavbe, ker so se zidovi lahko opirali na strop. P ri n ihanju navzven pa n i bilo nikakšnega konstruktiv­ nega elementa, na katerega bi se lahko oprli v tej smeri. Zato se je rušenje začenjalo s porušitvijo fa­ sadnega zidu navzven (sl. 7). Ko je bil fasadni zid porušen, so tudi ostali zidovi izgubili del opore in so se prav tako porušili. Ponekod se je potres ru ­ šen ja ustavil že v prvi fazi, ko se je porušil fasadni zid. P ri visokih stavbah so se fasadni zidovi pone­ kod nevarno nagnili, največ v zgornji etaži, k je r so b ili prem iki zaradi potresnega nihanja naj večji (sl. 8). Če bi ipotres trajal dalj časa, bi se tudi porušili. Z arad i te nevarnosti so bili takoj po potresu izse­ ljen i ljudje in zaprta stara mestna jedra Kotora in Budve. Opečne enodružinske hiše, predvsem počitniške hišice, so začeli graditi v novejšem času, ker opeka tu k aj ni lokalni gradbeni m aterial. Te hiše so bile g ra jene v glavnem z železobetonskimi stropi (železo- betonski strop z opečnimi vložki ali pa masivna že- lezobetonska plošča), ki so imeli praktično povsod horizontalne armiranobetonske vezi. Hiše, grajene v novejšem času, torej po uveljavitvi novih predpisov za gradnjo v seizmičnih območjih (leta 1964), so im ele tudi predpisane vertikalne železobetonske vezi v.vogalih in na stikih notranjih nosilnih zidov z zunanjimi. Zlasti dobro so potres zdržale hiše z Slika 7. Začetek rušenja kamnite hiše v Kumboru vertikalnim i vezmi. Celo zidovi pritličja hiš v grad­ nji, k je r še ni bilo plošče med pritličjem in tudi ne horizontalne vezi, imele pa so vertikalne vezi na vogalih, so ostali po potresu nepoškodovani (sl. 9). Dobro obnašanje opečnih stavb, ojačenih z ver­ tikalnim i vezmi, je ugotovil tudi znani indijski stro­ kovnjak za protipotresno gradnjo prof. Arya, ki je obiskal potresno območje. V Indiji uporabljajo tud i arm irane opečne zidove, vendar samo takrat, kadar im ajo arm aturo v obeh smereh, torej vertikalni in horizontalni. Sodijo, da samo horizontalna arm a­ tu ra ne zagotavlja dovolj varnosti. V celoti so opečne enodružinske hiše, ki jih je bilo na potresnem območju sicer manj kot kam nitih, dobro prestale potres, razen v prim eru, ko takšne stavbe niso imele železobetonskih vezi ali pa so bile Slika 8. Porušitev zgornjih delov ka­ menitih hiš v Ko­ toru Slika 9. Sodobnejše opečne hiše v Ulcinju po potresu temeljene na m ehkih tleh, k jer se je pojavila likvi- fakcija. Večetažnih opečnih stavb je bilo na potresnem območju relativno malo. Če so imele arm iranobe­ tonske vezi, so tudi dobro zdržale obremenitev; če pa so imele lesene strope, so ponekod utrpele dokaj resne poškodbe, čeprav se niso podrle. 5.1.2 Arm iranobetonske stavbe Sodobne večnadstropne stanovanjske stavbe, grajene v skladu s predpisi za gradnjo v seizmičnih območjih — s stenasto železobetonsko nosilno kon­ strukcijo ali pa z okvirnim nosilnim sistemom, so ponekod utrpele poškodbe nosilne konstrukcije, ki pa so bile deloma tudi posledica slabega temeljenja, vendar se te stavbe niso podrle. P ri velikem številu stanovanjskih stavb so se pojavile večje ali manjše poškodbe nenosilnih stavbnih delov, ko t so predelne stene, ometi, m izarski izdelki in podobno. To pa so poškodbe, ki sicer sprem ljajo sleherni, tud i manj močan potres, kot je bil ta . Stavbe, zgrajene na skali, so u trpele znatno m anjše poškodbe kot stavbe, tem eljene na m ehkejših tleh. Te poškodbe so bile m anjše kot p ri nekaterih turističnih objektih na enakih tleh; to pa predvsem zaradi tega, ker imajo stanovanjske stavbe zidove tudi v pritličju, medtem ko so bili v p ritlič ju močno poškodovanih turističnih objektov le stebri. 5.2. Turistični objekti Večji del hotelov v Črnogorskem Prim orju (od B udve do Ulcinja) je bil zgrajen po vojni, pretežno po letu 1960. Predpisi za gradnjo v seizmičnih ob­ močjih so začeli veljati leta 1964, vendar veliko ho­ telskih objektov, ki so bili dograjeni v tem letu, ni bilo projek tiran ih in zgrajenih v skladu z omenje­ nim i predpisi, ker so bili projekti že prej izdelani, objekti pa so bili v letu 1964 že v zaključni fazi gradnje. Nekateri od teh objektov so se zaradi po­ tresa porušili: v Budvi hoteli S tara plaža, polovica hotelov Slavija A in Slavija C ter težka poškodba polovice hotela Slavija B, ki jo bo treba do konca porušiti. Drugi dejavnik, ki je vplival na rušenje nekaterih turističnih objektov, ki so bili zgrajeni po letu 1964, je bil potres novembra 1968, k i je neka­ tere od teh objektov močneje poškodoval, sanacije, ki so bile predvidene po tem potresu, p a niso bile izvršene. Sedanji potres jih je dokončno porušil. Med te hotele sodi Nova plaža v Budvi in Agava v Baru. Nekaj hotelov je bilo zgrajenih že pred vojno, pa tudi prej, z debelimi zidovi iz lomljenega kam na brez arm iranobetonskih vezi. Med te sodi hotel Avala v Budvi in hotel Jad ran v Ulcinju. Ti hoteli so bili sicer močneje poškodovani, vendar se niso porušili, kar je deloma posledica tem eljenja na skali. Velike notranje poškodbe so zahtevale naknadno porušitev nekaterih takšnih objektov (sl. 10). Precejšen del hotelov v Črnogorskem Prim orju ni u trpel večjih poškodb. Po oceni IS Črne gore, ki jo lahko štejem o za precej pesimistično, je ostalo 40 °/o hotelskih kapacitet nepoškodovanih. Med osta­ limi 60 °/o hotelov je vsaj polovica takšnih, ki imajo le m anjše poškodbe nenosilnih konstrukcij, pred­ vsem predelnih sten, ometov, mizarskih izdelkov, zasteklitev. Vsi hoteli v turističnem naselju Bečiči (2 km od Budve), hoteli na območju Sv. Stefana, Maestral, Miločev, skoraj vsi hoteli v Petrovcu na moru (razen Olive) in večina v Sutomoru te r Ulci­ nju, razen m anjših kapacitet (200—300 postelj ob veliki plaži) te r že omenjenega hotela Jadran, n i­ majo bistvenih poškodb nosilne konstrukcije in tudi ne vidnih deformacij. Dejanskih vzrokov rušenja prej omenjenih ho­ telov zaenkrat še ne moremo zanesljivo in natančno ugotoviti. Zato bi bilo treba najprej preučiti pro­ jekte, predvsem statične račune in arm ature načrta, ugotoviti kvaliteto m ateriala, raziskati geološki se­ stav in nosilnost terena in opraviti še druge raz­ iskave. Vendar pa lahko že sedaj ugotovimo neka­ tere značilnosti, ki so bile karakteristične za vse objekte, ki so se porušili. Predvsem so vsi ti objekti zgrajeni na m ehkej­ ših tleh. P ri vseh treh hotelih Slavija višine P + 2 (pritličje in dve nadstropji) so se porušile južne po­ lovice hotelov, ki so najbližje morju in plaži — to­ rej na tleh, ki so bila očitno močno prepojena z vodo (sl. 11). V sredini objektov je bila izdelana razdelilnica, k i je konstrukcijo delila na dva ločena dela. V južnih delih so bile restavracije oziroma kavarne, k je r so bili nosilni elementi samo stebri (sl. 12). Na vseh fasadah je bila samo zasteklitev. To je očiten prim er konstrukcije »mehkega p ri­ tličja«. Pod tem nazivom pojmujemo konstrukcije, ki v pritličju nim ajo nobenih (ali zelo malo) nosilnih zidov, tako da vso težo zgornjih etaž nosijo le stebri. Te konstrukcije so se pokazale kot zelo neprim erne v seizmičnih območjih, vendar krivde za projektira­ nje takšnih konstrukcij ne smemo pripisati samo arhitektom. »Teoretične« dokaze o stabilnosti takš­ nih konstrukcij v seizmičnih območjih so podali gradbeniki. Sredi 60. let so se takšne konstrukcije pojavile v inozemstvu, potem pa so se razširile po svetu in seveda prišle tudi k nam. N ekateri inšti­ tuti so celo na modelih (iz plastike), postavljenih na vibracijske mize, »dokazali«, da so takšne konstruk- Sliika 10. Hotel Jadran v Ulcinju Slika 11. Južni del hotela Slavija C v Budvi Slika 12. Del hotela Slavija B v Budvi Slika 13. Začetek rušenja hotela Slavija B v Budvi cije stabilne in so sposobne dobro prevzem ati seiz­ m ične obremenitve. P rva streznitev se je pojavila že p ri analizi po­ škodb nekaterih objektov v Skopju; zlasti pa je potres 1971. leta v San Fernandu (ZDA) pokazal, da so te konstrukcije neprim erne za seizmične obre­ m enitve. Nekaj bolnišnic, zgrajenih po tem sistemu, je bilo pri tem potresu hudo poškodovanih oziroma porušenih. Pozneje so tu d i teoretično dokazali ne­ ustreznost takšnih rešitev. Porušeni hoteli oziroma deli hotelov v Črnogorskem Prim orju (vsi hoteli Slavija, Nova in S tara plaža v Budvi in Agava v Baru) so imeli konstrukcije z »mehkim« pritličjem . Mehanizem rušenja teh konstrukcij je najbolj razviden pri začetku rušenja hotela Slavija B (sl. 13), k jer se je rušenje začelo p ri vogalnem stebru v pritličju. Steber se je zdrobil v kapiteli (ob stiku s prekladami) in nagnil, toda zgornje etaže so še ostale (sl. 14). P ri hotelih Slavija A in S lavija C sta se obe zgornji etaži porušili, vendar so stebri v pritličju , ki so bili zelo močno armirani, deloma obstali, tako da se je zgornja etaža sesula med stebre. P ri hotelih S tara plaža in Nova plaža so se porušila tud i pritličja (sl. 15). P ri hotelu Agava v B aru so stebri v pritlič ju močno nagnjeni, ostale etaže (višina P + 5) pa so se Slika 14. Vogalni steber hotela Sla­ vija B v Budvi sesedle (sl. 16). P ri porušenih objektih so se poka­ zale tudi napake v detajlih projekta in izvedbe. Pri hotelu Agava ni bila izdelana seizmična razdelilni- ca, ki naj bi ločevala visoki del stavbe od nizkega. Pri stebrih hotelov v Budvi je bilo vidnih ve­ liko močnih betonskih palic v stebrih, vendar pa na mestu stika stebrov s prekladam i ni bilo videti no­ benih stremen, ki naj bi povezovala vertikalne pa­ lice med seboj. Pom anjkljivost je tud i v tem, da smo v zadnjih letih iz arhitektonskih razlogov opu­ stili dobro staro navado: izdelavo »vut« ob stikih stebrov s prekladam i, to je poševno povečanje vi­ šine preklade ob stebru. 5.3. Industrijske stavbe Poškodbe industrijskih stavb so specifične gle­ de na n jih nosilno konstrukcijo in detajle izvedbe. Na splošno lahko rečemo, da je veliko poškodb in rušenj nastalo zaradi tega, ker so bile tem eljene na mehkih tleh. Pokazalo se je tudi, da je zelo po­ membna izvedba ležišča nosilcev v industrijskih ha- Slika 15. Hotel Nova plaža v Budvi po potresu Slika 16. Pritličje hotela Agava v Baru lah. Ponekod so takšni nosilci padali iz svojih ležišč in s tem povzročili še nadaljnjo škodo, k e r so po­ škodovali stro je in opremo (sl. 17). Ta potres je tud i pokazal, da jeklene nosilne konstrukcije (jekleni stebri z jeklenim i strešnimi nosilci) zelo dobro prenašajo potresne obremenitve. P ri sicer m aloštevilnih takšnih konstrukcijah na tem območju ni bilo videti nobenih poškodb (sl. 18). Slika 17. Skladišče v pristanišču v Baru 5.4. Kulturnozgodovinski spomeniki Potres je prizadejal zelo veliko škodo kulturno­ zgodovinskim spomenikom na tem območju. Ta ško­ da je še posebno boleča, ker jo je zelo težko odpra­ viti — tako iz finančnih kot iz tehničnih razlogov. Obzidja starih mest so bila najbolj prizadeta. Ve­ lika masa teh zidov je pritegnila k sebi veliko seiz­ mične sile, toda njihova nosilna moč n i bila več tekšna, da bi tem u napadu lahko kljubovali. Tako so bila močno poškodovana in deloma porušena obzidja trdn jav v Hercegnovem, Kotoru, Budvi in Ulcinju. Najbolj je bilo prizadeto staro mesto Ul­ cinj, k jer so bila rušenja največja. V obzidju Budve so se odprle velike razpoke, na vrhu široke do 1 m (sl. 19), ki jih bo težko sanirati. Na Lovrijencu v Dubrovniku so se še bolj odprle pre jšn je nevarne razpoke. Slika 18. Jeklena konstrukcija v Budvi V starih mestih so se večnadstropne hiše ne­ varno nagnile (sl. 20); v U lcinju so se pa porušile. Poškodovane so tudi cerkve na potresnem območju, čeprav se niso porušile. Posebna izjema je katedrala Sv. Trifuna v Kotoru, ki je ena naj starejših v Evro­ pi — zgrajena v XIV. stoletju (sl. 21). Ta kam nita zgradba je zelo dobro kljubovala tem u potresu, prav tako pa tudi številnim drugim potresom v Slika 19. Obzidje Budve preteklosti, vključno z dubrovniškim. Res je, da je tem eljena na skali, k a r povečuje njeno seizmično odpornost, vendar je tudi n jena nosilna konstruk­ cija očitno mojstrovina srednjeveškega gradbeni­ štva. Poškodovanih je tudi veliko drugih zgodovin­ skih objektov: stolpi z uram i, spomeniki, vodnjaki in podobno. Ta škoda je neprecenljiva. 6. N IZ K A G R A D N JA P ri objektih nizkih gradenj so bile poškodbe relativno manjše. Praktično vsi mostovi na jad ran ­ ski m agistrali od Hercegnovega do Ulcinja so ostali nepoškodovani. Vzrok je treb a iskati v dejstvu, da so bili domala vsi tem eljeni na skali, očitno prav il­ no projektirani in zgrajeni. Ponekod so se pojavile poškodbe na pristopnih nasipih, k ar je posledica že prej om enjenih geomehaničnih pojavov, ki jih je povzročil potres. Tak prim er je bil tudi pri via­ duktu na cesti Titograd—Petrovac. P ri ostalih objektih nizkih gradenj so močne poškodbe utrpeli pristaniški pomoli, in sicer povsod tam, k jer niso bili dobro fundirani (na skali ali na pilotih). Na mnogih mestih p ri pomolih, zlasti v Baru in Kotoru, so pomoli sami sicer zdržali potres, ni pa ga zdržalo nasutje za pomolom, 'ki se je zaradi pojava likvifakcije močno razpokano sesedlo (sl. 3 in 4). 7. S O C IA L N O E K O N O M S K E P O S LE D IC E PO TR E S A Potres je terja l 104 sm rtne žrtve v naši državi in 35 v Albaniji, k a r je glede na moč in trajan je tega potresa relativno malo. T okrat je bila sreča v nesreči v tem, da je najmočnejši sunek potresa bil v nedeljo, ko so bile javne stavbe in tovarne prazne, in v ju tran jih urah, ko so bili prebivalci že budni in so lahko h itro reagirali. Poleg tega je dokaj močan sunek 21 m inut p red glavnim sunkom opozoril p re­ bivalstvo n a nevarnost. R anjenih je bilo več kot tisoč ljudi. Točnega števila ranjencev ob slehernem potresu ni mogoče evidentirati, k e r v naglici po potresu te evidence ne vodijo, številni poškodovanci pa se pozneje zdra­ vijo sami doma. Strokovne komisije, k i so takoj začele ocenje­ vati uporabnost objektov glede na poškodbe, so končale delo sredi junija. Pregled je bil izvršen v 12 občinah Črne gore: Ulcinj, Bar, Budva, Tivdt, Kotor, Hercegnovi, Cetinje, Nikšič, Titograd, Dani- lovgrad, Ivangrad in Kolašin. V celoti je bilo pregledanih 57.640 objektov, od tega 51.548 ali 89 % v individualni lasti in 6162 ali 11 °/o v družbeni lasti (46.789 objektov je bilo stanovanjskih); 52.322 ali 92 °/o objektov je bilo zi­ danih (pretežno iz kamna). Uporabnih je bilo 33.556 ali 58 °/o vseh pregle­ danih objektov. Začasno neuporabnih, ki jih bodo lahko popravili, je bilo 11.773 ali 20 °/o objektov; neuporabnih, tj. močno poškodovanih in delno ali popolnoma porušenih je bilo 12.540 ali 22 °/o pregle­ danih objektov. Največ neuporabnih objektov je bilo v občini Ulcinj (47 °/o), potem v občini B ar (36 °/o), v Budvi, Kotoru in Cetinju (22 °/o), najm anj pa v Titogradu (2 %) in v Ivangradu (0 °/o). Za vrednost m aterialne škode še nimamo na razpolago zanesljivih podatkov, lahko pa zelo gro­ bo ocenimo, da je bila m ateria lna škoda približno v obsegu skopskega potresa. Škoda na kulturnozgo­ dovinskih spomenikih pa je neprecenljiva. 8. Z A K L J U Č E K Ta potres je pokazal, da m ora im eti g radn ja na potresnih območjih poseben adm inistrativni in teh ­ nični režim. Projekte je treba strokovno kon tro ­ lirati, preden se prične z gradnjo. A rhitekti m orajo upoštevati dejstvo, da so enostavne, »čiste« kon­ strukcijske zasnove edino možne na potresnih ob­ močjih višjih intenzitet. Ekstravagantne forme m orajo biti skrbno p re­ teh tane in ustrezno konstruktivno dimenzionirane. Najbolje se jih je izogibati. P r i gradnji m ora biti vpeljan strog nadzor, da bi se po odobrenem pro­ jek tu zagotovila ustrezna kvaliteta nosilnih m ate­ rialov. Posebno pozornost je treba posvetiti tem elje­ n ju objektov in se izogibati mehkih, z vodo prepo­ jenih tal. V vsem je treb a zagotoviti izvajanje teh­ ničnih predpisov za gradnjo v seizmičnih območ­ jih, kar edino lahko zagotovi varnost gradbenih ob­ jektov ob potresu. UDK 624.131.55 Črna gora GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 10, STR. 183 Sergej Bubnov VPLIV ČRNOGORSKEGA POTRESA NA GRABENE OBJEKTE Območje Črne gore je prizadel potres, katerega glavni sunek je bil 15. aprila 1979. leta ob 7. uri 19 minut. Lega epicentra: 41° 58' N, 19° 00'E, v morju pri- blažno 20'km od obale med Barom to Ulcinjem. Mag­ nituda M = 7,0—7,2. Maksimalna intenziteta na obali okrog IX. stopnje MSK-64 lestvice. Globina hipocentra 35—40'km. Naknadni sunki (350 v 72 urah, 3700 v 4 mesecih) so oblikovali epicentralno območje v obliki sploščene elipse z daljšo osjo vzdolž glavne -prelomnice v smeri NW—-SE. Močan naknadni sunek 24. maja (in­ tenziteta VII.—VIII. stopnje). Potres je povzročil 104 smrtne žrtve to okrog 1000 ranjenih. Sirjenje potresnih valov je bilo veliko močnejše v smeri prelomnice vzdolž Obale kot pravokotno na to smer. Poškodbe stavb v Metkoviću 200 km daleč od epi­ centra so bile bistveno večje kot v Titogradu, ki je le 50 km Oddaljen od epicentra. Potres je -sprožil 25 akcelerografov, talko da je bilo registriranih 76 akcelerogramov glavnega sunka in močnejših -naknadnih sun-kov. Prvi trije akcelerogrami so bili analizirani v IZIIS v Skopju, pokazali pa so manjše pospeške v bližini epicentra (Ulcinj 0,26 g, Bar 0,37 g) 'kot v oddaljenosti 40 km (Petrovac 0,44 g). R-egi- stiran je bil tudi velik vertikalni pospešek (0,45 g v Petrovcu). Vpliv lokalnih geoloških pogojev je bil zelo po­ memben. Na številnih lokacijah je likvifakaija peščen-ih tal prepojenih z vodo v priobalnem pasu povzročila mnoge -poškodbe in -rušenja, zlasti v ladjedelnici v Bi­ jeli v Boki Kotorski, na pomolih v Kotom in Baru ter pri hotelskih objektih v Budvi. Večina hiš na prizadetem območju je bila grajena iz kamna (92 %>). Te hiše so utrpela veliko -poškodb in rušenja zaradi slabe kvalitete malte li-n odsotnosti ho­ rizontalnih ter vertikalnih vezi. Velike poškodbe so na­ stale v starih mestnih jedrih Kotora in Budve na šte­ vilnih -kamnitih stavbah to -spomenikih. Zelezobetonske stavbe z »mehkim« pritičjem so bile močno poškodovane in porušene, tudi tiste, ki so imele le 3 etaže. Okvirni nosilni sistemi so se pokazali manj odporni kot -stenasti sistemi. Ugotovljeno je bilo pomanjkanje -stremen v stebrih. Naj večja škoda je bila v Ulcinju (47 %> stavb poru­ šenih oziroma zelo težko -poškodovanih), Baru (36 °/o), Budvi in Kotom (22 %>). Celotna škoda je -ocenjena na 68,5 milijarde dinarjev. Pouk: Najboljša tla za temeljenje so skalnata. »Či­ ste« in preproste konstrukcijske zasnove sistema nosil­ nih sten oziroma mešanih Sistemov (okviri in stene) so se pokazale -kot najbolj odporne. Stavbe, zgrajene v skladu v jugoslovanskimi predpisi -za gradinj-o v seizmič­ nih območjih, niso utrpele bistvenih -poškodb. UDC 624.131.55 črna gora GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) NR. 10, P. P. 183 Sergej Bubnov INPACT OF THE MONTENEGRO EARTHQUAKE ON BUILDINGS The Montenegro region was stricken with the main shook on 15® A-pril 1979 at 7,-19 a. m. Location of the epicenter: 410 58' N, 19° 00' E, about 20-km from the sea­ shore between Bar and Ulcinj; -magnitude M = 7,0—7,2; max. intensity oin the shore about IX MSK-64 degrees; depth 35—40 km. Further aftershocks (350 in 72 -hours, 3700 in 4 months) -created an epicentral area along the main fault, direction NW—-SE. Strong aftershock on 24® May (intensity VII—VIII). 104 -losses of lives and abou-t 1000 injured. Wave propagation wa-s much more intensive in the direction of the fault along the coast, than in the re- stangular direction. The impact in Metković 200 km from the epicenter was much stronger, than in Titograd 50 km fare. About 25 -accelerograp-h-s were triggered and 76 records of the main and aftershocks were obtained. First three records evaluated show lower accelerations near to the epicenter (Ulcinj 0,26 g Bar 0,37 g) than 40 km away (Petrovac 0,44 g). High -vertical acceleration was recorded (0,45 g in Petrovac). Influence of local soil conditions was very strong. On many sites the liquafaction of the water saturated soil at the s-ea-shore caused great dam-age and destruc­ tion, expeCialy on shipyard in Bijela to the bay of Boka Kotorska, on the wharves in Kotor a-nd Uleta j, hotels in Budva. Most building of the region are stonebuildtags (92 %>) .which -sufered great damage due to the poo-r quality of mortar an-d lack of ties. Great damage on the -old cities of Kotor and Budva and on various stone buildings and monuments. Reinforced concrete “soft štory” -buildings strongly damaged and destructed even iif -only 3 stories high. Frame structures showed less resistance -than shearwall structures. Lack of stirrups in columns. Greatest damage was im Ulcinj (47 °/o buildings des-tructed), Bar (36 °/o), Budva, Kotor (22 °/o). The full amount of -damage was 68,5 billions dinars. Lessons: Rock is the best foundation. »Clear« an-d simples shearwall or mixte (frame and walls) structures showed the best resitamce. Buildings constructed accor­ ding the Yugoslav seismic resistant regulations resisted without significant damage. Praktični račun podajnih in togostnih matrik za nosilce spremenljivih prerezov MIROSLAV PREGL 1. U V O D P ri računanju (prostorskih in ravninskih okvi­ rov že lahko uporabljamo razne program e za elek­ tronske računalnike. P riprava podatkov in delo z njimi je enostavno in lahko takrat, ko tvorijo okvi­ re nosilci z nespremenljivimi prerezi. P ripravljanje podatkov postane zamudnejše in zahtevnejše, če so okviri sestavljeni tudi iz nosilcev s spremenljivim i prerezi. V tem prim eru moramo za večino progra­ mov kot podatek pripraviti podajnostno ali togostno m atriko nosilca in polnovpetnostne statične koli­ čine pri obeh krajiščih nosilca. To pa predstavlja brez priročnih tabel ali posebnih, za določevanje omenjenih količin pripravljenih programov, zamud­ no delo. Za prostorsko obravnavo nosilcev z neka­ terim i oblikami spreminjanja prerezov so bile p ri­ pravljene tabele v delu (1). P ri računskih postopkih, k i so bili razviti za ravninske okvire, preden je b ila mogoča uporaba računalnikov, nosilci s sprem enljivim i prerezi niso več p redstav ljali posebnega problem a, potem ko so bile za razne oblike nosilcev izdelane ustrezne ta ­ bele. Znane so tabele za nosilce z vutaimi raznih oblik (2), (3), (4) in (5). Nekoliko iz navade, pa tudi iz upravičenih raz­ logov še vedno sestavljamo konstrukcije iz ravnin­ skih okvirov, ki jih potem računam o s pomočjo računalnikov. Zato bo v tem prispevku prikazan način, kako lahko uporabljamo že za prejšnje ra ­ čunske postopke pripravljene in znane tabele še naprej, to je za pripravo podatkov za račun z ra ­ čunalniki tak ih ravninskih okvirov, v katerih n a­ stopajo nosilci s spremenljivimi prerezi. 2. P O D A JN O S T N A IN TO G O S TN A M A T R IK A Podajnostno m atriko imenujemo tabelo, v ka­ teri so na poseben način urejeni vplivni koeficienti za pomike in zasuke konstrukcije. Vplivni koefi­ cienti so pravzaprav pomiki in zasuki, k i nastanejo, če konstrukcijo obtežimo s silami ali dvojicami, katerih velikost je enaka enoti. Pokažejo nam, kako Avtor: Mag. Miroslav Pregl, dipl. grad. inž., FAGG, Ljubljana, Jamova 2 se konktrukcija poda. Od tod ime podajnostna m a­ trika. Podajnostna m atrika, ki jo moramo pripraviti 'kot podatek za računalnik, predstavlja zvezo med »•posplošenimi pomiki« (pomiki in zasuki), ki nasta­ nejo na koncu konzole, in »posplošenimi silami« (si­ le in dvojice), ki delujejo na istem mestu (slika 1). Ux S lik a 1 P ri tem gre za konzolo povsem iste oblike kot nosilec, ki je sestavni del okvira. Za ponazoritev naj bodo zapisani znani izrazi za konzolo z nespre­ m enljivim prerezom: u * L E A 0 0 P* u r = 0 l2 3 E It ■z L1 Ž E I, Pr c o * 0 L Ž E I, L E L M , . . . 1 Za nosilec s spremenljivim prerezom bomo za­ pisali podajnostno m atriko v podobni obliki: k i oE A, o o JL.C JL .f 3 E l J s Ž E I > JL .r _k_.r ŽE V» El, U . . . 2 S faktorji fj (i = 1, 2, 3, 4) bomo upoštevali obli­ ko nosilca, Ax in Iz pa bosta površina in težiščni vztrajnostni m om ent z ozirom na os z nekega zna­ čilnega prereza nosilca. V togostni m atriki so zbrani vplivni koeficienti za sile in dvojice. To so sile in dvojice, ki delujejo na konstrukcijo, če jo na posameznih mestih pre­ maknemo ali zasukamo za enoto. Če hočemo kot podatek za računalnik pripraviti togostno matriko nosilca, moramo zopet priprav iti tis te 'količine, ki predstavljajo zvezo med »posplošenimi silami« in »posplošenimi pomiki« na koncu konzole. Za kon­ zolo konstantnega prereza je to: C \ p* ‘ E A* L 0 0 ■ u« 42.E U 6Ei» < Pr f - 0 L? “ L1 M , 0 O EI* “ e AEI« L S Izrazi (3) predstavljajo obratno zvezo kot izrazi (1). Zato tudi rečemo, da je togostna m atrika inverz­ na m atrika podajnostne in obratno. Togostna ma­ trika za nosilec s spremenljivim prerezom bo: E A« i 00 — k D O - 0 42EI.1 6 E I.I č K " e ^ 6EI» i AEIi i 0 jt k 5 L k A Tudi tu bomo s faktorji k; (i = 1, 2, 3, 4) zajeli obliko nosilca. 1 . iyL * ! r h 1 1 Jhc I I 1 Th M L - r " ' i__ rv__1 l hA , . LV , — n r* — n b r 1 »y* L ’ 1 r h 1 1 1 Ihn4 H - ) P - I iyL * I r h j I ___ 1 hr 1 1 h4 r A {t Lv a j , 1 - I *yL ---------- n * _ .p h I 1 I h nh4 Slika 2 3. OPIS TABEL V delih (2), (3) in (4) so za nosilce, ki so p rika­ zani na sl. 2, pripravljene tabele, s katerim i si po­ magamo, da zasuke ob krajiščih prostoležečega no­ silca izrazimo z dvojicami in na istih mestih. 4 y V izrazih (5) smo s predznaki upoštevali orien­ tacijo z ozirom na koordinatni sistem, prikazan na sliki 3. Podajnostni koeficienti an, a\-s, ajj so na p ri­ m er v delih (2) in (3) zapisani takole: OC;; = E \ ' °S °6!] = i r j . . . 6 °6« “ r ! r ^ Koeficienti «t, as, ß so tabelirani in je v n jih zajeta oblika nosilca. V nadaljevanju se bomo držali te oblike zapisa in oznak. Ostale tabele so sestav­ ljene podobno. V istih delih so izdelane še tabele, s katerim i lahko podamo obratno zvezo kot je (5) in izrazimo dvojice ob podporah z zasuki na istih mestih. H; = k;; (f>; + k.J ift Mi = 'S t + M - •• - 7 's - 's Togostni koeficienti kn, kij, kjj so v delih (2) in (3) zapisani takole: Zopet je s koeficienti ai, a2, b upoštevana obli­ ka nosilca in so le-ti tabelirani. Tudi za te koefi­ ciente se bomo v nadaljevanju držali tu zapisanih oznak, ker so tabele v ostalih delih zgrajene po­ dobno. V delu (1) je tabeliran koeficient fi, s katerim upoštevamo sprem enljiv prerez p ri raztezku ali skrčku nosilca. da moramo veznico obeh krajišč zasukati za kot — + (ot^oC^LM* = Co6i; + ali v m atrični obliki Tudi delež premikov, ki nastane zaradi defor­ m iranja, je v obeh prim erih enak. Na sliki 5 je p ri­ kazan kot razlika med upogibnico in daljico, ki povezuje obe krajišči. Razlika je le v tem, kako preprečimo gibanje deformirane konstrukcije kot togega telesa. Slika 5 P ri prostoležečem nosilcu se veznica obeh k ra ­ jišč ne zasuka, p ri konzoli se zasuka. K er pa želimo izraziti količine na konzoli s količinami prostole- žečega nosilca, bomo pri enakih statičnih količinah dodali pomikom prostoležečega nosilca take pomike togega telesa, da bo tangenta n a deform irano os nosilca p ri začetnem prerezu vodoravna. To pomeni, r Uy oč.,e (Ot-;-l-Otij)L p. (ot£to6,-f)L (oii-tZoC.potjj) M*. V podajnostni m atrik i (2) izberemo sedaj za značilni prerez isti prerez, kot je v delih (2) in (3), to je najm anjši prerez ali prerez konstantnega dela nosilca. . , . . . 1 4 A*= A,. i Ko upoštevamo zapis (6) in prim erjam o ele­ m ente m atrike (2) z izrazi (13), ugotovimo, da je: fc = 3 fs = a (a ,t ji) ‘fi, = 5 t . . 15 Ko pa izrazimo »sile« na koncu konzole z dvo­ jicam i na prostoležečem nosilcu: FJ = - L ( M; + Mj) Mz= M; in jih na osnovi (7) izrazimo z zasuki, dobimo: Py + + + Mt- kjf. + M i " ' 17 V gornjih izrazih nadomestimo zasuka cp] in cp] s pomočjo izrazov (10) s pomikom in zasukom kra- jišča konzole. Zveza med »silami« in »pomiki« v matrični obliki je potem: A, = . . . 22 Pni tem smo z Aa označili površino naj večjega prereza. Za parabolično obliko vut je pa povprečni prerez: a = I A ciA a . . . 23 Napaka, ki jo pri tem napravimo, je odvisna od razm erja dolžine vute Ly in dolžine nosilca L te r od razm erja med najm anjšo višino vute hc in naj večjo višino h.4 : Pr k;: c \ u. \ = M - hc a u « n - t - . . . 24 2g Razmerje N lahko nadomestimo tudi z razm er­ jem vztrajnostnih momentov: Ko opravimo prim erjavo elementov togostne m atrike (4) z izrazi (18) ter uporabimo pri tem zapis (8), dobimo zvezo: M - ^ ( a . + žb + o ,) = T C b + a j 19 . . . 25 Na sliki 6 je za nosilce z ravnim i vutam i v odvisnosti od A in N oziroma n prikazano območje, k jer je napaka p ri takem približnem računu večja od 5 %>. Na sliki 7 je prikazano isto za parabolično obliko vut. Končno je p _ Ak £A_ M P. L . . . 26 Koeficienta fi in ki, ki ju potrebujem o pri upo­ števanju spremembe dolžine nosilca, sta v naslednji zvezi: Zaradi enostavnosti izraza (20) bomo v nadalje­ vanju določili le koeficient fj. P ri nosilcih z vutami izračunamo spremembo dolžine ux (slika 1) kot vsoto sprememb odsekov z vutam i ALV2 in Al v1 ter odseka s konstantnim prerezom A Le: u* = aL„, + a Lc + &lVi . . . 2 1 V delu (1) so za A Lvi in A Lv2 upoštevane toč­ ne rešitve za linearno obliko vute in za vute v obliki kvadratne parabole p ri enaki širini vseh prerezov (slika 2). Približno lahko izračunam o spremembo dolžine, če sprem enljive prereze vu t zamenjamo z nadomestnim konstantnim prerezom. P ri ravnih vutah je nadom estni ali povprečni prerez: i______________________________________ i__________i______ i_____ i____i___ 1___i___i__ i__1 o 0,1 as 1 n Slika 6 0 0,5 1 N I— - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 1- - - - - - - - - - - - - - - - - 1_ _ _ _ _ _ I_ _ _ _ _ I_ _ _ _ I I I I I I o 0,1 Q5 1 n Slika 7 UDK GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) ST. 10, STR. 193 Miroslav Pregl Razloženi so nekateri osnovni pojmi pri računu okvirnih konstrukcij z računalnikom. Za nosilce z vu- tami so 'bile že prej za druge računske postopke izde­ lane ustrezne tabele. Uporabi jamo jih lahko še naprej pri pripravi podatkov za računalnike. To omogočajo iz­ razi, ki so bili v članku 'izpeljani na osnovi superpo- zicije pomikov togega telesa. 5. Z A K L J U Č E K Izrazi (15), (19) in (26) veljajo za poljubne obli­ ke nosilcev. Ker p a so za nosilce z vutami izdelane ustrezne tabele, jih tudi lahko uporabljamo pri praktičnem delu za sestavljanje podajnostnih ali togostnih matrik. Imajo pa še to praktično vred­ nost, da lahko računamo z njimi upogibke in za­ suke resničnih konzol z vutami. Na začetku smo tudi omenili, da potrebujemo kot podatke za raču­ nalnik še polnovpetostne statične količine p ri obeh krajiščih nosilca. Te pa lahko s pomočjo navedenih del neposredno določamo. LITERATURA 1. M. Pregl: Matrični račun v konstrukcijski me­ haniki — okviri; IMK —• 'SBK, B-3964; Ljubljana 1971. 2. R. Guldan: Raihmen'tragwerke und Durchlaufträ- ger; Springer-Verlag, Wien, 1959. 3. R. Guldan: Die Cross-Methode; Springer-Verlag, Wien 1955. 4. K. Hirschfeld: Baustatik; .Springer-Verlag, Ber­ lin 1969. 5. R. Barth: Grundwerte für das Gross-Verfahren; Verlag von Wilhelm Ernst & Sohn, Berlin 1964. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1979 (28) NR. 10, P. P. 193 Miroslav Pregl Some basic concepts of the matrix analysis of pla­ ne framwor'ks are discussed. It 'is shown how the ex­ pressions that have already been tabulated in hand­ books for other kinds of calculation can be used when preparing the data for computer analysis of plane frameworks with members, which have variable cross sections. The equations that make it possible are de­ rived by the superposition of 'rigid body displacements. i i raziskovalne skopnosti slovenile UDK 728.1.003.12 VREDNOTENJE STANOVANJ IN OBJEKTOV Avtor: Pavel Gosti s sodelavci, Gradbeni center Slo­ venije, Ljubljana Izvleček vsebine elaborata V svetu kcrt tudi pri nas dobiva vedno večji pou­ darek analiza uporabne vrednosti kakega predmeta — v gradbeništvu kakega objekta ali dela objekta, za katerega se izdelujejo projektne osnove. Za ugotavljanje bodoče uporabne vrednosti objekta že v fazi načrtovanja ise iščejo sistemi in metode, ki bi na čimbolj objektiven način izbrale med več variant­ nimi možnostmi najboljšo rešitev. Elaborat prikazuje v uvodnem delu vrsto inozem­ skih sistemov za vrednotenje stanovanjskih projektov, ki slonijo večinoma le na kriterijih uporabne vredno­ sti stanovanja v okviru današniega pojmovanja stan­ dardnega stanovanja, tj. na 'direktivah, normativih, standardih in predpisih. Tudi prikazani 'sistem vrednotenja, ki ga Gradbeni center Slovenije razvija že od 1. 1972, zajema v glav­ nem le funkcionalne 'kriterije stanovanja, ki tvorijo kvantitativno — merljivo analizo nekega projekta. V elaboratu pa je obdelan model kompleksnega vrednotenja, ki kvantitativnim kriterijem dodaja še kvalitativne kriterije, za katerih presojo je potrebna določena strokovna razgledanost, da jo je mogoče ustrezno argumentirati. Kompleksna metodologija zajema tedaj: I. Kriterije uporabne vrednosti —- posebej za sta­ novanjsko enoto in posebej za enoto v povezavi s sta­ novanjskim objektom ter kriterije odnosov površin in opremljenosti stanovanjskega 'objekta. I. Tehnične kriterije — ki obravnavajo ‘konstruk­ tivno zasnovo ter izbor materialov in opreme glede na njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Model metodologije se poslužuje načina točkova­ nja, ki ga je možno zajeti v celoti, možno pa je tudi vsak nivo obravnavati posebej. Pri tem je najbistvenej­ ša funkcionalna osnova rešitve, kjer .projekt lahko do­ seže od 50 do 150 točk. V naslednjih nivojih se točke prištevajo oziroma odštevajo le v višini + 5 do — 5. Kot preizkus je izvršeno vrednotenje 8 stanovanj v 2 različnih objektih. Posebej se poudarja, da je točko- valina metodologija le pripomoček za strokovno pre­ sojo, ne more pa sama po sebi ugotavljati absolutne vrednote kake rešitve. UDK 624.042 RAČUN VECETAŽNIH KONSTRUKCIJ PRI SEIZMIČNI OBTOŽBI, II. DEL Avtor: Peter Fajfar s sodelavci, Fakulteta za arhitek­ turo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana V poročilu so zbrani rezultati raziskav na pod­ ročju potresnega inženirstva in analize konstrukcij v visokogradnji. Raziskave so bile izvršene na FAGG v letu 1978 v okviru drugega dela triletne raziskovalne ndloge. Rezultati so podani v devetih delih, od katerih predstavlja vsak neodvisno celoto. V prvem delu je podana uvodna študija o digitalni generaciji psevdopotresov. Potem ko smo v letu 1977 usposobili in dopolnili računalniški program za gene­ racijo akcblerogramov, ki smo ga dobili z univerze v Berkeley«, smo ugotovili, da je za nadaljnje delo nujno potrebno natančno preštudirati vse teoretične osnove in obstoječe metode. Kot rezultat tega študija je na­ stalo priloženo poročilo, ki obsega osnove verjetnostne­ ga računa, slučajne procese, posebne slučajne procese in slučajna nihanja linearnega nihala z eno prostostno stopnjo. Nadalje so obdelani postopki v zvezi z -regi­ stracijami in 'Obdelavami afccelerogramov (metode regi­ stracije, analize napak in standardna obdelava zapi­ sov), podane so nekatere karakteristike potresov in pregledani so modeli za digitalno simulacijo psevdo­ potresov. Celotna študija predstavlja osnovo za na­ daljnje raziskave v ldtu 1979. V drugem, zelo 'kratkem delu, je podan samo gra­ fični prikaz pospeškov temeljnih tal v horizontalni ravnini med potresi v Furlaniji. Tretji del poročila se nanaša na raziskave o vplivu podajnosti medetažnih plošč. Na podlagi teoretičnih raziskav, ki so bile izvršene leta 1977, je obstoječi program SAP IV prirejen tako, da omogoča računanje poljubnih Oblik ‘konstrukcij visokih zgradb in pri tem upošteva podaj nosit stropov. Poročilo predstavlja 'Sku­ paj s poročilom v preteklem letu zaključeno celoto. V četrtem deltu je analiziran vpliv prostorskih efektov (torzije in istočasnega delovanja pospeškov te­ meljnih tal v 'dveh horizontalnih smereh) pri seizmični analizi nesimetričnih konstrukcij. Rezultati so zbrani v referatu za evropski kongres o potresnem inženir­ stvu, M je bil septembra 1978 v Dubrovniku. Raziskava je potrdila ustreznost ene od enostavnih enačb za kombinacijo vpliva dveh horizontalnih smeri delovanj a pospeškov temeljnih tal. Rezultati analize obnašanja montažne armiranobe­ tonske hale v Breginju med potresom v Furlaniji so prikazani v petem delu. Pri analizi so uporabljeni po­ datki o horizontalnih pospeških, ki so bili registrirani v Breginju in upoštevano je nelinearno obnašanje ma­ teriala. Bistveni rezultati so zbrani v referatu za ev­ ropski kongres o potresnem inženirstvu v Dubrovniku, poročilo pa vsebuje poleg tega referata še računalni­ ški program za nelinearno dinamično analizo in nekaj dodatnih rezultatov. Analiza je pokazala, da je kon­ strukcija ‘sorazmerno dobro 'prestala potres z izredno velikimi pospeški tal predvsem zaradi zelo kratkega trajanja močnega dela potresa. Šesti in sedmi del obravnavata vpliv velikosti ra­ čunskih potresnih obremenitev na stroške gradnje več- etažnih konstrukcij. Raziskave, ki se nanašajo na ste- naste konstrukcije, so zaključene. Rezultati so zbrani V referatu za evropski kongres o potresnem inženirstvu v Dubrovniku, v referatu za jugoslovanski kongres konstruktorjev na Bledu oktobra 1978 in v članku za Gradbeni vestnik. Raziskave so pokazale, da je po­ večanje stroškov pri 'upoštevanju računskih potresnih obremenitev po naših predpisih presenetljivo majhno. V sedmem delu so zbrani rezultati začetnih razi­ skav o vplivu velikosti računskih potresnih obremeni­ tev na stroške gradnje skeletnih objektov. Na podlagi prvih rezultatov je mogoče ugotoviti, da so dodatni stroški pri skeletnih zgradbah precej večji kot pri ste- nastih zgradbah. Osmi del zajema raziskave seizmičnih problemov v zvezi s tekočinami. V prvi fazi je toil opravljen del raziskav, ki predstavljajo osnovo za nadaljnje delo. Obravnavane so bile toge posode z ravnim dnom, ki so delno napolnjene z nestisljivo idealno tekočino. V devetem delu poročila je obdelano računanje geometrijskih karakteristik prerezov. Obravnavani so prerezi s poligonalnim obodom, pri računu geometrij­ skih karakteristik, (ki jih potrebujemo pri reševanju torzij skih problemov, pa tankostenski poligonalni pre­ seki. Podane bo teoretične osnove in izdelan raču­ nalniški program. Program omogoča hiter in enostaven način določanja geometrijskih karakteristik, ki jih po­ trebujemo pri pripravi podatkov za program EAVEK, seveda pa je uporaben tudi pri reševanju vrste drugih problemov. Nekoliko dopolnjeno poročilo bo izdano v letu 1979 kot Publikacija RC FAGG. V prilogi sta podani kopiji člankov, objavljenih v letu 1978. Članka se nanašata na program EAVEK. Raziskave v zvezi s problemi računa večetažnih konstrukcij pri seizmični obtežbi se bodo nadaljevale v letu 1979 v Okviru tretjega dela raziskovalne naloge. UDK 742:681.3.06 RISANJE PERSPEKTIVE S POMOČJO RAČUNALNIKA Avtor: Borut Dobovišek s sodelavci, Fakulteta za arhi­ tekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana V okviru raziskovalne naloge št. 783/2894-76 je bil izdelan računalniški program RISBA, ki omogoča risa­ nje poljubnih predmetov v različnih projekcijah. Pro­ gram je napisan v programerskem jeziku FORTRAN IV za računalnik CYBER 72 in je uvrščen v programsko knjižnico Računskega centra FAGG, kjer je dosegljiv poljubnemu uporabniku. Prav tam je uporabnikom do­ segljiv tudi priročnik z navodili za uporabo. Uporaba programa je enostavna in ne zahteva pro­ gramerskega znanja. Za opisovanje predmetov in na­ čina projeciranja se uporablja uporabniško usmerjeni računalniški jezik, sestavljen iz števil in slovenskih be­ sed v prostem formatu. Stroški za delo s programom niso pretirani in cena risbe je precej nižja od cene za delo, ki bi ga bilo treba vložiti pri ročnem risanju. Program je naletel na ugoden odziv tako pri štu­ dentih arhitekture, ki se ga poslužujejo pri različnih študijskih nalogah, kakor tudi pri arhitektih iz prakse in pri pedagoških delavcih FAGG. Za mnoge študente pomeni delo s programom prvi stik z računalnikom in ugodna izkušnja jih usmeri k nadaljnjemu vključevanju računalnikove pomoči na drugih področjih njihovega dela. Raziskavo bi bilo mogoče razširiti na izdelavo programa, katerega risba bi bila »bolj dokončna«, ki bi npr. zakrival ali črtkal nevidne robove ali celo sen­ čil predmete. Taka raziskava bi zahtevala precej več­ ja sredstva in tudi uporaba programa bi bila dražja. S tem se ukvarjajo po vsem svetu in mogoče je pri­ čakovati, da bodo izsledki kmalu dostopni tudi pri nas. Program »RISBA« pokriva najosnovnejše potrebe na svojem področju in nadaljnje raziskave bi bilo umest­ no temeljiti na izkušnjah, ki se bodo pokazale pri delu z njim. UDK 69.00.3:69.059.1:624.07.:643/645-.69.002.5 NORMATIVI ZA VZDRŽEVANJE GRADBENIH ELEMENTOV, NAPRAV IN OPREME ZA STANOVANJSKE OBJEKTE Avtor: Leon Skaberne s sodelavci, Gradbeni center Slovenije, Ljubljana Kratek izvleček iz elaborata Za določevanje eksploatacijskih stroškov pri upo­ rabi stanovanj oziroma stanovanjskih objektov ter ne­ posredne okolice zgradbe potrebujemo normative za vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Za idobo trajanja zgradbe 100 let normativi določajo dobo trajanja posa­ meznega elementa, število zamenjav elementa v dobi 100 let trajanja zgradbe, odstotek malih popravil od vrednosti novega elementa in ali se ta element finan­ cira iz stanarine (D— družba) ali jih plača direktno imetnik stanovanjske pravice (Z — zasebnik). Raziskava je prikazala izhodišča za določevanje normativov tako naše in tuje literature kakor tudi iz­ kušnje naših organizacij, ki se ukvarjajo z vzdrževa­ njem stanovanjskih zgradb. Na ta način je predla­ ganih 417 normativov, ki pa jih bo še potrebno druž­ beno verificirati. Predmetni normativi nam bodo služili tako piri projektiranju — da izberemo materiale in konstruk­ cije ter naprave, katerih doba trajanja bo čim daljša, stanovanjskim skupnostim, hišnam svetom ter krajev­ nim skupnostim za planiranje potreb sredstev in ma­ teriala za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Nadalje po­ trebujemo normative tudi za revitalizacije, adaptacije in prenove stanovanjskega sklada. Ob prehodu na eko­ nomske stanarine moramo upoštevati za elemente in­ vesticijskega vzdrževanja in za majhna popravila spe­ cifične pogoje za posamezne stanovanjske zgradbe, kar moramo izračunati s predmetnimi normativi. Pri praktičnem primeru je prikazan ves računski potek izračuna eksploatacijskih stroškov. Delo na normativih in zasledovanje novih mate­ rialov, konstrukcij, tehnologij ipd. je permanentno. Tudi zbiranje povratnih podatkov, izkušjne uporabni­ kov stanovanj ter hišnih svetov nam služijo za utrditev normativov. Cim bodo predmetni normativi družbeno verifici­ rani in uzakonjeni, naj se dela na standardizaciji teh normativov za celo državo, s tem da se izvrši »po­ moćni standard« (za panogo — graditeljstvo), ki naj bi bil 3 do 5 let v preizkušnji. Proizvajalci, izvajalci in montažerji elementov pa naj težijo za tem, da naj bo njihov proizvod čim boljši v smislu določil zakona o standardizaciji glede kakovosti elementov (žig ustrez­ nosti materiala ali konstrukcij). Raziskava je razdeljena v dve fazi: I. faza: Osnove za ugotavljanje normativov, II. faza: Predlogi za uzakonitev normativov.mm_fc— Raziskava je izvršena na 207 straneh in ima 11 tabel, diagramov in skic. UDK 627.417 NIZKI PRAGOVI NA PRODONOSNIH VODOTOKIH V MIRNEM TOKU Avtor: Adolf Pemič, 'dipl. inž. s sodelavci, Vodograd- beni laboratorij, Ljubljana 1. Namen raziskav Korita vodotokov, (ki niso dovolj odiporna, da bi kljubovala vlečni sili vodnega toka, so podvržena ero­ ziji. Le-ta jim poglablja dna in izpodjeda brežine. Po­ trebno ravnovesje med učinkuj očimi silami v vodotoku je mogoče vzpostaviti bodisi a) s tlakovanjem korita, s čimer se zveča odpor­ nost korita proti vlečni sili vodnega toka, ali pa b) z 'zmanjšanjem energijskega padca, s čimer se zmanjša vlečna sila vodnega toka. Način izvedbe je odvisen od številnih dejavnikov in ne nazadnje od izvedbenih stroškov. Orientacijsko velja, da tlakujemo korita pri izvedbenih padcih nad 2 °/o. (Potreba po (zmanjšanju vlečne sile ali po zvečanju odpornosti korita se pokaže med drugim a) pri regulacijah vodotokov, kadar se iskrajša tra­ sa vodotoka zaradi nujnih korekcij, s čimer se zveča energijski padec nad dopustno mejo, in 'b) v spodnjem toku vodotoka, kjer se zmanjša prodonosnost izaradi prekomernega odvzemanja ali za­ drževanja proda v (gornjem toku. Za zmanjšanje energijskega padca se v večini upo­ rabljajo pragovi. Le-ti iso ilahko različno izvedeni — od običajnih betonskih stopnic do drč z običajno hra­ pavo površino in z makrohrapavo površino zaradi umetne hrapavosti. Zmanjšanje energijskega padca povzroča neki pre­ sežek hidravlične energije, ki ga je treba pretvoriti v neškodljivo obliko v vodnem skoku v podislapju ob vznožju praga. Pretvorba energije v vodnem skoku je odvisna od Froudeovega števila Prt = Vj/i/ghj, ki se nanaša na glo­ bino hj in hitrost Vj toka v prerezu na začetku p-o-d- slapja, ki ga krovni val ne sme zaliti. Po izkušnjah na modelih z vodoravnim dnom znaša najugodnejša stop­ nja zajezitve, pri -kateri krovni val še ne zalije globine hp 1 Sa t s/h,2 5S 1,2, kjer pomeni ts dejansko globino, h2 pa drugo konjugirano globino tzoka na koncu po-d- slapja. Na malih vodotokih, na katerih se pretok med le­ tom zelo spreminja, ni mogoče vselej -graditi dovolj vi­ sokih pragov in omogočiti take odtočne pogoje, ki bi zagotovili pretvorbo hidravlične energije v 'podslapju pri optimalnih zajezitvah s spodnjo vodo pni vseh pre­ tokih. Številni razlogi pogosto odtehtajo hidravlične pogoje. V okviru finančnih sredstev, predvidenih v letu 1977, za 'naslovne raziskave, je bil namen ugotoviti za podslapja kotanj aište oblike (Sperlichova oblika ipod- slapja), ki so najprimernejša za območje nizkih pra­ gov: 1. najmanjšo hidravlično potrebno višino praga za območje nizkih pragov v širšem smislu, v -katerem ni mogoče računsko določiti globine hx in -pripadajočega Frj-števila, 2. primerno zavarovanje struge na izstopu iz ta­ kega podsllapja. Kolikor je znano iz razpoložljive literature, zastav­ ljena naloga — zlasti del pod tč. 1 — še ni bila po­ drobneje raziskana, dasi je znatnega praktičnega po­ mena. 2. Rezultati raziskav Potrebne raziskave iso bile opravljene na -modelih, zgrajenih v zastekljenem eksperimentalnem kanalu, ki je širok 0,50 m, visok 0,80 m in dolg 9,0 m, v V-odo- gradbenem (laboratoriju v Ljubljani. Raziskanih je -bilo deset variant, ki so imele vse enako obliko praga vendar različne dolžine (L) in glo­ bine (T) podslapja (ter (različne višine praga (W). Po­ samezne variante se razlikujejo tudi ipo načinu in dolžini utrditve dna v podslapju in v ‘Strugi na izstopu iz podslapja. Učinkovitost podslapja pri pretvarjanju hidravlič­ ne energije v vodnem skoku je ocenjena glede na glo­ bino tolmuna 0,56 se -oblikuje valoviti tok, -ki je značilen po nestabilnem razširjanju in (nizki pretvorbi hidravlične energije v podslapju, s čimer povzroča sorazmerno globoke in razsežne tol­ mune v strugi na izstopu iz podslapja, zlasti ob bre­ žinah. Na sliki 1 so prikazane dimenzije kotanjastega podslapja -za alternativni i-zvedbi: 1. z-betonskim dnom, 2. z delno tlakovanim dno-m. Razen enostavnejše izvedbe je druga varianta tudi hidravlično ugodnejša, vendar samo, če tlakovani del ni daljši od L/2, pr-i čemer je L dolžina podsla-pja. UDK 620.179.152 TOČNOST RADIOGRAFSKIH IZVIDOV PRI IZDELKIH IZ JEKLA IN ALUMINIJA Avtor: Dušan Horvat s -sodelavci, Inštitut za -metalne konstrukcije, Ljubljana Pri radiografskem pregledu zvarjencev in -odlitkov iz jekla in aluminija je zaznavnost napak odvisna tudi od neravnosti površine -izdelka. Pri -dvodimenzionalnih napakah, kot so razpoke in nespojena mesta, je bistve­ na usmerjenost napake (proti smeri prehoda primarnega sevanja. S -pomočjo -sestavljenih presevaneev, 'ki so vse­ bovali definirane -napake glede dimenzij in usmerjeno­ sti ter razne stopnje površinskih neravnosti kot nasto­ pajo pri zvarjencih -in odlitkih v praksi, je bila ekspe­ rimentalno ugotovljena stopnja zaznavnosti za -debeli­ ne presevaneev do 40 mm. Rezultati so -bili prikazani v obliki diagramov, pri katerih je za -določeno vrsto in -dimenzije -napak ter določeno stanje površine izdel­ ka, definirano -radiografsko tehniko, podan kot med napako in smerjo primarnega sevanja, pri katerem je napaka še z gotovostjo zaznavna. Na podlagi raziskave je -bilo možno izdelati številne sklepe in priporočila za industrij sko radiografij o -kot na primer: — z brušenjem ali drugo -mehansko obdelavo na­ ravnih površin, kjer so neravnosti večje kot 1 mm, merjene na blizu ležečih mestih v razdaljah nekaj mm, dosežemo precej boljšo zaznavnost dvodimenzionalnih napak, kot so na primer razpoke in nespojena mesta. Pri rentgenskem pregledu povečamo na ta način skraj­ ni kot, -pod katerim je napaka še -opazna: a) pri jeklenih zvarih z bazičnimi elektrodami do 20° za ozke in plitve razpoke in do 25° za nespojena mesta, b) pri aluminijastih zvarih, varjenih s TIG postop­ kom -pri ozkih vzporednih zaljuičniih varkih do 15° za ozke in globoke razpoke ter 20° iza ozka in plitva ne­ spojena mesta, c) pri jeklenih odlitkih z grobo površino po čišče­ nju 'S pnevmatskimi kladivi, (kjer so neravnosti večje od 1 mm do 12° za ozke in iplitve razpoke in 15° za ozka in plitva nespojena mesta. Pri jeklenih in aluminijskih zvarih, varjenih s po­ stopki, ki dajejo relativno gladko površino, kot na pri­ mer pri avtomatsko zvarjenih spojih, kjer so neravnosti manjše od 0,5 mm, ni pričakovati bistvene izboljšave v zaznavnosti dvodimenzionalnih napak po brušenju po­ vršine. Analogno veljajo sklepi za odlitke. Poleg ugotovitev vpliva neravnosti površin na za­ znavnost v jeklu in aluminiju je bistvena tudi ugoto­ vitev absolutne meje zaznavnosti dvodimenzionalnih napak pri gladkih površinah, ki je podana z mejnim kotom med napako in smerjo sevanja, pri katerem na­ pako še identificiramo. Ta meja je predvsem funkcija debeline materiala, širine in globine ter vrste napake. Nekaj repemih točk za to mejo: — pri jeklu debeline 40 mm razpoznamo lasno raz­ poko globine 1 mm, če kot med njo im sevanjem ni večji od 5°, za sicer enake pogoje, a 4 mm globoko raz­ poko, je ta kot že 15°, i z n a š i h h o l e h t i v o v SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR Umirjena rast planirane proizvodnje za leto 1979 V delovni organizaciji kot celoti predvidevamo skupno vrednost proizvodnje v višini 2,235.461 tosoč di­ narjev (v letu 1978 smo dosegli 1,963.550 tisoč dinarjev) ob poprečnem številu 4348 zaposlenih (v letu 1978 je bilo poprečno 3961 zaposlenih). V podatku o številu za­ poslenih niso všteti vaj end, za katere predvidevamo, da jih bo poprečno 336 skozi vse leto. Za delovno orga­ nizacijo je predviden indeks porasta vrednostnega ob­ sega proizvodnje 114. Naš zunanjetrgovinski sektor SGP Konstruktor je v zadnjih treh letih načrto­ val dokaj zanimive in pomembne 'izvozno-uvozne posle oziroma investicijska dela v tujini. Nekaj od tega je bilo uresničenega, mnogi posli pa so žal izostali. Za lansko leto smo predvidevali za 8,8 milijona dinarjev investicijskih del v razvitih državah, v drža­ vah članicah SEV za 12,4 milijona dinarjev in v drža­ vah v razvoju za 136 milijonov dinarjev. Uresničili smo za 9,2 milijona dinarjev v države članice SEV, za 6,8 milijona dinarjev v razvite države in za 4 milijone di­ narjev v države v razvoju ali skupno za 20 milijonov dinarjev. Za letos smo predvideli za 20 milijonov dinarjev investicijskih del in izvoza v razvite države (Avstrija, ZR Nemčija), za 38 milijonov dinarjev v države članice SEV (Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljiska) in za 138 milijonov dinarjev v države v raz­ voju (Irak, Libija). Doseženi rezultati so za našo delovno organizacijo tako pomembni, da v celoti opravičujejo naša doseda­ nja izvozna prizadevanja in tudi občasna razočaranja. S pridobljenimi devizami smo lahko uvozili nadvse po­ trebno mehanizacijo, opremo ter rezervne dele. Morda še bolj pomembno pa je to, da smo se v razvitih zahod­ noevropskih državah srečali s skrajno racionalno orga­ nizacijo ddla in z moderno tehnologijo, ki smo ju osvo­ jili v tolikšnem obsegu, da ismo danes usposobljeni za najzahtevnejše gradbeniške posege. Težave, s katerimi se srečujemo pri izvozu, niso nobena Konstruktorjeva — pri jeklu debeline 10 mm razpoznamo lasno raz- pbko globine 1 mm le, če kot med njo in sevanjem ne presega 35°, za 4 mm globoko razpoko pa 45 °. V raziskavi ugotovljena meja zaznavnosti za raz­ poke je pomembna predvsem zato, iker so bili pri eks­ perimentiranju prvič uporabljeni po posebnem postop­ ku pripravljeni vzorci z definiranimi pravimi razpo­ kami glede dimenzij in spremembe smeri raztezanja. Omenjeni podatki bodo vse bolj potrebni z razvojem in večjo uporabo teorije lomne mehanike v praksi, iko bo potrebno presojati, katero metodo preizkušanja brez porušitve in ob kakšnih Ukrepih, bo potrebno uporabiti, da bomo z zadostno zanesljivostjo odkrili napake kri­ tičnih dimenzij in položajev. V posebnem delu raziska­ ve je bilo še obdelano pojavljanje lažnih napak, ki nastajajo v radiogramih zaradi napačnih postopkov in okvar na radiografskem priboru in fotomaterialu. Po­ dana je analiza vzrokov nastanka teh pomanjkljivosti, posledica na točnost radiografskega pregleda, možnosti odpravljanja samih napak in vzrokov za nastajanje. posebnost, pač pa imajo kar republiške razsežnosti. Ta­ ko se je slovensko gradbeništvo v preteklosti preveč usmerjalo na zahodnoevropsko tržišče. Zato so ga na tržiščih držav v razvoju že prehiteli drugi in si s tem zagotovili nekatere prednosti. Slovensko gradbeništvo je tudi še vedno preveč razdrobljeno. Zato v mnogih primerih ni sposobno sprejeti večjih in zahtevnejših del, zlasti pa ne ponuditi kompletnega inženiringa. Zdaj že zori spoznanje, da ob takšnem stanju v gradbeništvu ni mogoče pričakovati večjih poslov v tujini. Utrjuje pa se tudi prepričanje, da je izvoz v razvite države glede na ostro konkurenco in sedanjo gospodarsko recesijo skorajda nemogoč in da je le-tega mogoče povečati samo v države v razvoju in v sociali­ stične države evropskega Vzhoda. Tem spoznanjem ve­ lja dodati še nekatera druga. Gre namreč za to, da naše gospodarstvo poleg ekonomskih uresničuje tudi poli­ tične interese, ki jih imamo v gibanju neuvrščenih in sploh do držav v razvoju. Dejstvo je, da 'še vedno pre­ počasi spoznavamo, da so to resnično vprašanja na­ šega gospodarskega razvoja. Zavedati se moramo, da nas razviti svet prav nič ne potrebuje, da pa smo moč­ no komplementarni do držav v razvoju. Za povečan ob­ seg sodelovanja z njimi pa so nujne ustrezne strukturne spremembe v celotni sferi materialne proizvodnje in tudi v gradbeništvu. Kaže, da bo v prihodnje treba bolj raz­ vijati lastno strategijo, pri tem pa obvezno ugotavljati vzroke upadanja naše konkurenčne sposobnosti, hkrati pa upoštevati tudi velike strukturne premike v svetu. Center poklicnih šol Murska Sobota V zvezo s prehodom na usmerjeno izobraževanje smo 12. 2. 1979 pričeli igraditi II. fazo Centra poklicnih šol. Rok za dokončanje vseh del je 1. 6. 1980. V objektu velikosti 51 X 44 m bo 40 učilnic veliko­ sti 7,80 X 9,60 m. V objektu bodo tudi spremljajoči pro­ stori — umivalnice, garderobe itd. Objekt je dvoetažen in delno podkleten. Blagovnica Beltinci Investitor gradnje je trgovsko podjetje Potrošnik iz Murske Sobote. Blagovnica je v tlorisu velika 43 X X 23 m. V njej so trgovski lokali v dveh etažah, bife s kuhinjo, skladišča ter pisarne. Osnovna konstrukcija je armirani beton v kombinaciji z nosilnimi stebri in AB stenami. Fasada je delno klasične izvedbe, večina pa je ALU profilirana obloga z vmesno izolacijo. V isti izvedbi je tudi streha. Blagovnica bo imela sodob­ ne klimatske naprave, dvigalo in bo tudi najsodob­ neje opremljena. Dela smo pričeli 1. 3. letos, končana pa bodo v decembru 1 .1. Valorizacija kadrovskih štipendij Letošnja valorizacija je štipendije povišala za 21 odstotkov. Dinarske vrednosti iso za srednje šole od 910—1300 din, za višje in visoke šole pa od 1170 do 2210 din, odvisno od uspeha študija. Stanovanjsko gospodarstvo — naša skupna skrb V TOZD Gradbenik, Lendava smo pri stanovanj­ ski gradnji dosegli velik napredek. Hitro gradimo. To je pogoj, če hdčemo doseči 'določeno akumulacijo za podjetje in pokrivati velike potrebe po stanovanjih v Lendavi. S samoupravno stanovanjsko skupnostjo 'do­ bro sodelujemo. Enafko z občino. Urbanizem nam po­ sredujejo Mariborčani. Projekte nam dela PTB. Lanska cena stanovanj je bila 9.350 din/m2, v njej pa je bilo zajeto nenormalno veliko komunalno opremljanje. Ker se pri delu doslej nismo srečali 'z novimi zaskrbljujo­ čimi vprašanji, menimo, da se srednjeročna usmeri­ tev gradnje stanovanj in gospodarjenje z njimi odvija v skladu s postavljenim načrtom in da zato ni potreb­ na kakšna posebna akcija. V srednjeročnem obdobju bodo zgradili 300 družbenih stanovanj, 100 istanovanj v okviru zadružne usmerjene gradnje ter 100 individu­ alnih hiš. Srečanje z madžarskimi gradbinci Gradbeno podjetje iz Zalaegarszega, s katerim ima­ mo že dolga leta prijateljske stike, nas je tudi letos povabilo na praznovanje dneva gradbincev 9. junija. Letošnji praznik sovpada s 30. obletnico obstoja pod­ jetja in je bil zato še posebej svečan. Po proslavi so se med seboj pomerili športniki obeh podjetij, naslednji dan pa so nam gostitelji pokazali svoj delavski dom v Hevizu, letoviški dom v Kasthelyu in še druge za­ nimivosti. Z omenjenim podjetjem že drugo leto or­ ganiziramo zamenjavo počitniških kapacitet. Poleg te­ ga izmenjujemo tudi proizvodne ter tehnične izkušnje, zlasti z ogledom gradbišč. Vir: Glasilo KONSTRUKTOR, št. 6 in 7/1979 GP STAVBAR, Maribor Poslovni in prodajni prostori v soseski S-23 v Mariboru Z naselitvijo druge stanovanjske stavbe v soseski S-23 ise je močno zaostrilo vprašanje oskrbe prebival­ stva. Nekateri krajani so pričeli kazati na izvajalce soseske kot na prvenstvenega krivca kasnitve izgrad­ nje lokalov v soseski. Kasnite v izgradnje teh lokalov povzroča Stav­ barju velike stroške, saj praktično ne moremo zaklju­ čiti del na nobenem dbjektu, čeprav je bil stanovanj­ ski del stavbe predan že pred dobrim letom. Osnovni razlog je v tem, da je izgradnja prodajnih in poslovnih prostorov v novih soseskah povsem prepuščena izva­ jalcem sosesk. Program in namembnost posameznih prostorov je bil v soseski S-23 dogovorjen z veliko zamudo. Prav tako nismo uspeli pravočasno pripraviti zadovoljive enovite konstrukcijiSko-arhitektonske re­ šitve cele soseske. Poseben problem je financiranje poslovnih in 'trgovskih površin, katerih je samo v sta­ novanjskih stavbah 8294 m2 in jih moramo financirati ločeno kot gradnjo za trg. Za ta namen so potrebna ogromna finančna sredstva. Navzlic vsem težavam bo­ mo letos predali 'kupcem po en lokal osnovne preskrbe v objektih A in B, poslovne prostore v objektu C in bančne prostore. Poleg tega računamo na sklenitev pogodb za lokale v ostalih objektih, ki 'bodo rabili za servisno dejavnost, predstavništva im nadaljnjo oskrbo prebivalcev širšega področja. Pri izgradnji bodočih sosesk se bo potrebno tudi za lokale pravočasno dogovoriti za način in vir financi­ ranja. Če ne, bodo imeli prvi prebivalci novih sosesk vedno velike probleme z oskrbo. Vir: Glasilo STAVBAR, V/79 EM HIDROMONTAŽA, Maribor Lani največji izvoz V devetletni dejavnosti EM-Hidromontaže na zu- ' namjih tržiščih smo v lanskem letu 'zabeležili doslej največji izvoz v višini 16,702.000 dolarjev. Zastavljeni cilj naše delovne organizacije zagoto­ viti ob vsakoletnem porastu bruto proizvoda kar 30 % poslov na zunanjih tržiščih, predstavlja v današnjih razmerah 'izredno težko nalogo. . NE Krško prava šola V Portorožu je bilo v juniju letos že tretje posve­ tovanje o izkušnjah pri izgradnji NE Krško. Sodelo­ vali so tudi strokovnjaki Hidromontaže, iki opravlja na tem pomembnem objektu montažna dela. Spregovorili so o izvajanju montažnih del, o izvajanju transporta 'težke opreme ter o montaži strojne in elektrostrojne opreme. Pri gradnji NE Krško sodeluje 2600 'delavcev naših delovnih organizacij. Med njimi je 440 inženirjev in tehnikov ter nad 2000 visoko kvalificiranih delavcev. Pridobili smo si 'dragocene izkušnje, ki so nenadomest­ ljiv kapital za prihodnje gradnje jedrskih elektrarn. Kolikor bomo odpravili s takimi posvetovanji čimveč težav, ki so nastale pri gradnji prve nuklearke, bo na­ men dosežen. Vir: GLAS EM, št. 36 in 37 NIVO, Celje Dela naše gradbene operative V Celju in 'bližnji okolici končujemo komunalne ureditve v Novi vasi, nadaljujemo deda na Tomšičevem in Slomškovem trgu, v teku pa so dela na čistilni na­ pravi v Štorah in Škofji vasi. 'Skupaj s Cestnim pod­ jetjem iz Celja smo na izgradnji Zahodne magistrale, ki bo v I. fazi potekala od križišča is Čopovo ulico do priključka na Ljubljansko cesto pred Levcem. Na pod­ ročju Žalca in Mozirja teče gradnja mostu v Radmirju, ki ga gradimo skupaj z Gradisom. V Šaleški dolini je najpomembnejša gradnja Šaleške magistrale, ki jo iz­ vajamo skupaj s KOC Velenje ter gradnja viadukta nad progo in reko Pako. Gradnja se izvaja po naših načrtih, Geološki zavod iz Ljubljane sodeluje pri te­ meljenju, Gradis pa bo izdelal in postavil prednapete nosilce zgornje konstrukcije mostu. Gradbišče Ljubljana izvaja plinske postaje plino­ voda od Ljubljane do Jesenic, v teku so razgovori o večjih sanacijskih delih na Jezerskem, priprave pa že tečejo za gradnjo sanitarij ob cesti Hoiče—Levec ter odseku Vrhnika—Postojna. Za .tovarno sladkorja v Ormožu intenzivno pripravljamo t. i. lagune. Gre za razmeroma velika zemeljska dela. Naše najbolj odda­ ljeno gradbišče je v Titovem Užieu, angažirani pa smo tudi -pri izgradnji visokovodnih obrambnih nasipov v Lonji. Iz navedenega sledi, da imamo sedaj po šti­ rimesečnem zastoju v 'začetku leta v naši operativi dovolj dela za izpolnitev planskih nalog. Vir: Glasilo NIVO, Celje GOK, Črnomelj Kaj delajo v TOZD Begrad? Na 'zdravstveni postaji v Ozlju so gradbena dela končana. V Srpskih Moravicah bo stanovanjski objekt okrog 20. julija tehnično prevzet. Dela so končana tudi na gradbišču Vrbovsko-Šumarija, medtem ko je na gradbišču Vnbovsko-Grozdana objekt pod streho. Še v juniju bodo končana gradbena dela na Vrtcu Vinica. Do 15. 8. 1979 poteče dovršitveni rok za vsa dela na centru 'srednjih šol v Črnomlju. Na gradbišču Čardak bo stanovanjski blok A-4 pod streho po načrtu, v teku pa so pripravljalna dela za sosednja stanovanjska blo­ ka A-5 in A-6. Za skladiščno halo DINOS opravljajo zemeljska dela. V jiulijiu bo položen asfalt na gradbi­ šču ceste Tanča gora, nato pa še ob zdravstveni postaji in blokih v Semiču. Vir: Veliki obzornik, št. 4/79 KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE NOVOGRAD, Novo mesto Gradbinci v času največje sezone Dela na gradbiščih so v polnem teku. Trenutno imamo odprta naslednja večja gradbišča: Žibertov hrib, blok III Šentjernej, blok Škocjan, čistilna naprava, R kanal, Novoteks, stanovanjska hiša IMV, zunanja ureditev Zagrebške in več manjših delovišč. Vir: glasilo NOVOGRAD, št. 5/79 SGP SLO VENI J ACESTE-TEHNIKA Cementarna Pula Naši delavci gradijo tu linijo za proizvodnjo belega cementa za investitorja tovarna cementa Pula. _ Gradnja se je pričela v začetku novembra 1978. Najprej iso napravili temelje rotacijske peči, nato pa kurilnico za peko cementa. Delo je ovirano, ker je gradbišče v sami tovarni, katere proizvodnja teče. Delo so ovirale tudi slabe vremenske razmere, saj je pri temeljenju nivo vode dosegel višino do 140 cm. Kljub slabim pogojem poteka gradnja po predvidenih na­ črtih in je investitorjeva pohvala kvalitete, hitrosti de­ la in dobrega sodelovanja še dodatno priznanje de­ lavcem GP Tehnika. Poslovna stavba Commerce v Ljubljani Poslovna stavba obsega dve kleti, pritličje in šest etaž. Pet etaž zavzemajo samo poslovni prostori, v pri­ tličju pa je še razstavni prostor 'in računalniški center. Polovico šeste etaže 'zavzema pokrita restavracija, osta­ lo polovico pa terasa. Na končnih stenah so požarna stopnišča. Vsa površina objekta znaša 6500 m2. Projekt je iz naše TOZD Projektivni biro. VS 1 - Trnovo Niz G je sestavljen iz blokov G l, G 2 in G 3, ki naj bi 'bili končani postopoma od 27. 9. do 6. 11. 1979. Do takrat bi morala biti napravljena tudi lupina za tri trgovine, za kar pa kasni projekt in gradbeno do­ voljenje. Na nizu F je do sredine junija trajalo temeljenje na armiranobetonskih pilotih premera 80 in 100 cm ter dolžine ca. 18,5 m. Na nizu C so v teku pripravljalna dela. Projekte, narejene za temeljenje s temeljno kaseto, je bilo treba preprojektirati za temeljenje s piloti. Gradimo obvoznico pri Žalcu Z deli smo pričeli 26. maja letos. Investicija znaša okrog 59 milijonov dinarjev. Dovršitveni rok je do 20. novembra 1.1. 3 km dolga obvoznica bo obšla Žalec na severni strani. Povezala se bo priključno na cesto, ki smo jo že zgradili od cestninske postaje in križišča ceste za Ve­ lenje do te nove obvoznice. Imela 'bo dva vozna pasova po 3,5 m širine in bankine širine' 1,5 m. Skupaj bo treba pripeljati 25.000 m3 glinastega na­ sipa iz 3 ikm oddaljenega glinokopa Ložnica in 35.000 m3 kamnitega nasipa iz kamnoloma Pirešica na razdalji 6 km ali iz Velenja na razdalji 30km. Isto velja za 12.000 m3 tamponskega materiala. Asfalt bodo vozili iz 55 km oddaljene asfaltne baze v Račah. Zanimivost je zaščitni naboj za zaščito podtalnice v debelini 40 cm pod peto nasipa v širini 4 metrov obojestransko in tudi pod vsemi jarki. Izvedena bo tudi regulacija potoka Godomlja v dol­ žini 1800 m. Več kilometrov bo raznih deviacij okoli­ ških cest širine 3 do 7 metrov. V bližini šole bo. objekt- madhod. Obvoznica bo velika pridobitev za Žalec, skozi ka­ terega gre sedaj ves tranzitni promet. Dom slovenskega politično-informativnega tiska Dela na objektu izvaja Tehnika skupaj z Obnovo. Na stolpnici in na prizidku (podaljšek poslovnega ob­ jekta) potekajo groba gradbena dela po načrtu, ni pa še popisov za bbrtniška in instalacijska dela. Pa še zanimivost: objekt bo po višini (65m) konkuriral bliž­ njemu Bavarskemu dvoru (70 m). Solidarnost s Crno goro — ocenjevanje poškodb Po strahovitem potresu je v Orno goro prihajala pomoč iz vse domovine v najrazličnejši obliki. For­ mirali so tudi skupine za ocenjevanje škode na stav­ bah. Skupaj jih je bilo 80, od tega dve iz našega zdru­ ženega podjetja. Ena je bila razporejena na teritorij od Ulcinja do albanske meje, druga v občini Nikšič. V Ulcinju je bilo vse porušeno, ulice zatrpane, da ni bil možen prehod. 'Starega Ulcinja ni več. Del njego­ vega obzidja je zdrsnil v morje, podrta je kula Balšiča, ni več Sahat kule ne muzeja. Težko je 'poškodovana solarna Bajo Sekulič in drugi objekti. Potrebno je bilo pregledati vsak objekt in podati oceno glede na varnost bivanja. Zgradbo smo označili z ustrezno barvo (zeleno, rumeno ali rdeče), številko naše skupine in vrstno številko pregledanega objekta. Ljudje so nas povsod lepo sprejeli. Posebno nam je ostalo v spominu pripovedovanje domačinov, kako so prestali potres. Ponekod smo morali ljudi pomiriti, da so šli iz šotorov nazaj v hiše, ki so to dopuščale. Ob albanski meji so bile hiše tako težko dostopne, da smo morali imeti džip, ker je bil dostop z osebnim vozilom nemogoč. Nekatere hiše so bile obdane z ograjami iz meter in pol visoke bodeče žice. Drugje je bilo moč­ virje, da si nismo upali do koč, ki so v njem plavale. Tako je bil vsak dostop do hiše svojevrstno doživetje. Zvečer, ko smo se vrnili v štab, smo napravili dnevno poročilo o pregledanih zgradbah. Ekipa je pregledala 820 objektov. Naša druga ekipa je delovala na planinskem pod­ ročju med Nikšičem in Herceg-Novim, v krajih, ki so raztreseni okrog 50 km od Nikšića in povezani s slabo prevoznimi makadamskimi cestami. Dvakrat je kom­ biju odtrgalo celo motor od šasije in smo morali dobiti rezerve dele iz Ljubljane kar z avionsko pošto. Toda naša volja, da bi pomagali črnogorskemu kmetu-živi- norejou, je bila močnejša kot vse (težave in tako nam je uspelo klasificirati 443 objektov. Le 32 objektov je bilo v družbeni lasti in samo tri objekte smo predla­ gali za rušenje. Ugotovili smo, da je največ škode na­ stalo zaradi razpok v vodnjakih. Vsi so bili namreč zidani iz kamna iz ene ali več strani, tako da so izra­ bili 'kake skalne razpoke in zbrali 40—150 m3 vode. Zaradi potresnih poškodb so naglo izgubljali vodo — glavni vir življenja. Na poškodovane vodnjake smo še posebej opozorili občinski štab, iki nam je dal priznanje za požrtvovalno delo na najtežavnejšem Območju občine Nifcšič. Vir: GLASNIK-KOLEKTIV, št. 1/79 GIF GRADIS, Ljubljana Emonin poslovni center pod streho 18. aprila letos so postavili smrečico na trinajstem nadstropju poslovnega centra Emona v Ljubljani, ki stoji v neposredni soseščini Gradisove upravne zgradbe. Stavba ima dve kleti, pritličje in trinajst nadstro­ pij. V drugi kleti so stroji za klimatske naprave in štiri zaklonišča za 800 ljudi. Oddelki za pošto, za mikrofilme in garaže bodo v prvi kleti. V dvanajstih nadstropjih bodo pisarne za okdli 1300 ljudi, v 13. nadstropju je strojnica za dvigala. Poslovni center bo imel tri oseb­ na dvigala, eno tovarno ter dve manjši za pošto. Osnov­ no konstrukcijo objekta tvorijo nosilni zidovi in armi­ ranobetonski stropi. Okna so aluminijska, predelne stene na hodnikih ter v pisarnah pa so lesene. Na tleh bo tapison. Sama gradnja je v manjšem zaostanku, ki mu je poleg objektivnih vzrokov botrovalo tudi pre­ počasno pridobivanje gradbenega dovoljenja in načrtov, vendar upamo, da bomo objekt predali do konca le­ tošnjega leta oziroma na začetku leta 1980. Kako zadržati štipendiste? Pomanjkanje visoko strokovnega kadra pomeni ve­ liko zavoro za razvoj ekonomsko nerazvitih področij tudi v SR Srbiji. Organizacije 'Združenega dela sicer vlagajo veliko truda in denarja za štipendiranje, ven­ dar po diplomiranju številni štipendisti poiščejo zapo­ slitev drugje, kjer so ugodnejši pogoji. Na ta način štipenditorji zlepa ne bodo prišli do novih prepotrebnih strokovnjakov. Zato je dala občina Prijepolje skup­ ščini SR Srbije iniciativo, da bi se obveznosti štipen­ distov do štipenditorjev poostrile in uredile z zako­ nom ali z ustreznim družbenim dogovorom. Ker gre pri tem za določeno omejevanje svobode pri zaposlo­ vanju, bo toliko teže najti pravo obliko in mero za­ ostritve. Vendar problem obstaja in treba ga je proučiti in na najprimernejši način rešiti, pravijo delegati skup­ ščine občine Prijepolje. Poslovni center Mercatorja v Ljubljani Ob Slovenčevi ulici gradimo poslovni center Mer­ cator TOZD Grosist. Imel bo discount trgovino in bla­ govni center. Dela na discount trgovini gredo h koncu, v teku pa so tudi dela na vmesnem veznem traktu in zemeljska dela za blagovni center. Le-ta bo obsegal: Glavni skladiščni objekt, upravno zgradbo TOZD Gro­ sist z obratom družbene prehrane in dvorano za zbore delavcev, lopo za embalažo, krožno rampo in dostopni dovoz na streho Objekta, avtomobilski servis in zaklo- niščni objekt s tehničnimi prostori. Blagovni center mora biti gotov do 1. oktobra 1980. Projekt bo verjetno doživel nekatere spremembe, kajti prvotno je bila predvidena podkletitev le tre­ tjine objekta. Na zahtevo investitorja pa bo ves objekt podkleten in bo s tem odpadla krožna rampa ter par­ kirišče na strehi. Vrednost vseh del na poslovnem centru je predvi­ dena na okoli 600 milijonov dinarjev. Ko bodo dela v največjem razmahu, bo na gradbišču zaposlenih prek 200 ljudi. Sedem nadvozov AC Ljubljana—Vrhnika Odsek AC Ljubljana—Vrhnika je dolg 12 km in bo imel sedem nadvozov, ki jih gradi TOZD Nizke grad­ nje iz Maribora. Najdaljši nadvoz je pri Vrhniki, šteje 230 metrov, trije nadvozi v Logu in Brezovici pa so najkrajši, vsak po 67 metrov. Skupna dolžina vseh nad­ vozov je 911 metrov. Organizacija takega velikega grad­ bišča je zelo težka. Potrebna je visoka istopnja koordi­ nacije, da se doseže racionalno razporeditev ljudi in mehanizacije glede na trenutne potrebe posameznih faz gradnje nadvozov. Zato imajo na vsakem nadvozu ra­ dijsko postajo, tako da so v stalni zvezi z vodstvom gradbišča, ki je na nadvozu pri Vrhniki. Na gradbišču dela poprečno 100 ljudi. Umetno drsališče na Bledu Sodobno opremljeno drsališče na Bledu bo kmalu nared. Pokrito drsališče bo lahko sprejelo čez 3000 gle­ dalcev. Na tribunah bo 2200 sedežev in 100 stojišč. Navzlic začetnim težavam, dežju in podtalni vodi, na katero so graditelji naleteli, bodo dela dokončana v ro­ ku, saj Blejčani predvidevajo, da bo sslavnostna otvo­ ritev svetovnega prvenstva v veslanju septembra letos v tej dvorani. Streha na drsališču je lesena. Montažo le-te je pre­ vzelo podjetje Hoja iz Ljubljane. Naj več ji kongresni center v Evropi Aprila letos so slovesno odprli novi mednarodni kongresni center v Zahodnem Berlinu. Graditi so ga začeli leta 1975 in predstavlja stvaritev, iki se odločno izmika vsem tradicionalnim pojmovanjem arhitekture. Je pravzaprav ogromen stroj za sočasno dogajanje v številnih prostorih in oblikovno spominja na vesoljsko ladjo. Mednarodni kongresni center je 320 m dolg, 80 m širok in 40 m visok. Je zvočno odlično 'izoliran in aku­ stično imeniten, je skratka zadnja beseda sodobnih arhitekturnih in tehničnih prizadevanj. V njem je 22 dvoran, foyerjev, prodajaln, restavracij itd. V naj večji dvorani je iprostora za 5000 ljudi, v drugi pa za 2500. Med njima je oder, širok 34 m, globok 20 m in visok 10 m. Okrog centra je 8000 parkirnih prostorov. Medna­ rodni kongresni center v Zahodnem Berlinu je stal 800 milijonov mark. Vir: GRADISOV VESTNIK, št. 253/79 SGP GORICA, Nova Gorica Stanovanjska gradnja na obali od 1955. leta SGP Gorica je pričela z gradnjo stanovanj v Kopru 1955. leta do vključno 1978. leta pa je 'Zgradilo v Kopru 2466 stanovanj. Upoštevaje še 188 vrstnih hiš v Luciji pa je skupno na Obali zgradilo 2634 stanovanj. Pred­ vidoma bomo letos zgradili 153 stanovanj, v Luciji 48 in 10 vrstnih hiš. SGP Gorica TOZD Koper je zgradilo od skupno 5530 kar 2599 stanovanj in tako ostalo vsa leta na iprvem mestu te gradnje. Vsako leto zgradi poprečno 140 do 150 stanovanj. Nadaljnje rasti TOZD ni mogoče povečati z gradnjo stanovanj, ker je trg v Kopru že zasičen in ostajajo stanovanja neprodana že od 1972. leta dalje. Primanj­ kuje pa trenutno enosobnih stanovanj ter garsonjer za zunanje kupce za občasno počitniško uporabo. Proizvodnja v TOZD Koper Poleg že navedene stanovanjske gradnje končuje­ mo v Izoli gradnjo hale za POLIMER s površino 2500 kvadratnih metrov. V Kopru gradimo za Tomosov MODRI PROGRAM proizvodno halo z 9000 m2 povr­ šine. Celotna vrednost vključno z zunanjo ureditvijo bo 110 milijonov dinarjev. S Cestnim podjetjem v Ko­ pru imamo pogodbo za proizvodno halo, pripravljamo pa se tudi na gradnjo kovačnice za ULJANIK, Pula, ki bo stala v Roču pri Buzetu. Vrednost del bo ca. 50 milijonov. V samem Kopru gradimo za trg tudi dve po­ slovni stavbi v vrednosti 142 milijonov dinarjev. Pro­ stori so prodani in jih bodo kupci prevzeli še letos. V Semedeli ZA GRADOM gradimo osnovno šolo , 16 učinlnicami in telovadnico (prva faza). Za drugo fazo z izgradnjo še 8 učilnic še nimamo pogodbe. Vir: VESTNIK, št. 2/79 SGP PRIMORJE, Ajdovščina Spet lep uspeh naših delavcev Delavci naše temeljne organizacije v Ilirski Bistrici so pravočasno in kvalitetno končali vseh 17 objektov nove tovarne -vlaknenk, v kateri je stekla proizvodnja plošč ultrales po suhem postopku. Vrednost investi­ cije je bila 700 milijonov din. Naši delavci so odšli na 10 drugih gradbišč. Za PLAMO Podgrad znaša vred­ nost gradbenih del 80 milijonov din, od tega za Pri­ morje 47 milijonov. Ostala dela izvajajo delavci Gra­ denj iz Postojne in Kraškega zidarja iz Sežane. V Ilirski Bistrici sta v gradnji dva bloka z 28 in 48 stanovanji. Na Cresu so prevzeli 1. fazo, del za po­ čitniški dom v vrednosti 44 milijonov. Po sezoni bodo pričeli z gradnjo počitniških 'hišic. Vir: Glasilo PRIMORJE, junij 1979 Bogdan Melihar Poročilo o ogledu razstave »EKSPO ITA 79« v Milanu JOŽE KUNAVER BORUT GALE Razstava »EKSPO ITA 79« je bila specializirana razstava za toplotne, hidro in zvočne izolacije. Odprta je bila od 8. do 12. maja letos. Po številkah sodeč je razstava kljub pomanjkljivostim, ki jih bomo navedli, zares uspela tudi po kvaliteti. Letos je bil ves razstavni prostor 10.000 m2 v treh paviljonih zaseden z 207 razstavljalci, medtem ko je bil 1. 1976 uporabljen le mali del enega samega pavi- ljina. Razstavljene so bile številne tehnike in materiali v obliki plošč ali panelov, ekspandiranih na mestu upo­ rabe ali v granulatih z zaprtimi ali odprtimi celicami, brizgani ali inioiirani. Razstavljene so bile naslednje vrste materialov: Toplotne izolacije: 1. ekspandirani materiali 2. vlaknati materiali (vlaknovine) 3. različni materiali kot so — izolacijska stekla itd. 4. ometi in posebni laki 5. materiali in izdelki za posebno uporabo. Poleg materialov in izdelkov za toplotno zaščito je bila prikazana proizvodnja toplotnih izolatorjev in iz­ delkov -ter tehnologija uporabe. Na področju termičnih izolacij je bil zanimiv pro­ izvod penasti material na osnovi cementa, vode in do­ datkov, primeren za termoizolacijske podlage (tlaki, strehe) in izdelavo prefabrikatov (blokov, stenskih ele­ mentov), mešanje na mestu vgradnje. Zanimiva je bila tudi termoizolacijska pena (formal-dehidna) težka 9 do 12kg/m3 z X (koeficientom toplotne prevodnosti) = 0,03 W/mk (0,027 kcal/m2 hC), ki se vgrajuje na mestu z vbrizgavanjem pene skozi vrtine v prazen prostor dvoslojnega zunanjega zidu. Prisotni so bili tudi ostali pri nas znani materiali: ekspandirani pol-istiren (stiro­ por), steklena volna, mineralna volna, poliuretanska pena, poroten, -perlit in pluta. Med različnimi sistemi toplotnih izolacij je priteg­ nila največ pozornosti konstrukcija z -zunanjo toplotno zaščito, ki sestoji z glavnem iz toplotno izolacijskih plošč, -na katere je nanesena -neprekinjena plastična ob­ loga ali pa termoizolacijski omet. Na tem področju je bilo mnogo novosti, vendar pa še mnogo slabo preštu­ diranih -detajlov, ki bi morali biti temeljito in siste­ matično obdelani, da ne b-i zlasti -med projektanti pri­ šlo do zbeganosti. Na razstavi pa so bile tudi rešitve z različnimi toplotnimi prevodnostmi, ki so bile prikazane zelo ne­ strokovno. Npr.: v strojnici z notranjo toplotno oblogo, k-i je -bila debela manj kot milimeter, je bilo rečeno, da izolira za cele 3° C, kar je seveda nemogoče v normal­ nih zimskih razmerah. Zvočna izolacija je bila šibkeje -zastopana in temu primerno je tu Služ­ ba za brezplačne nasvete, ki je bila organizirana v okviru razstave, sprejela le 63 vprašanj in želja v zvezi z zvočno -zaščito, medtem ko je bilo v zvezi s toplotno zaščito 141 vprašanj. Razstavljene so bile naslednje vrste izdelkov ozi­ roma materialov za zvočno zaščito: 1. zaščite proti hrupu hoje (ki ;se širi po konstruk­ ciji) 2. zaščite proti hrupu, ki se širi po zraku (zrak je medij prenosa hrupa) 3. zaščite za dušenje -virov hrupa 4. za individualno zaščito delavcev v industriji. Pri­ kazana je -bila še proizvodnja materialov in polizdelkov ter tehnologija uporabe. Hidro-izolaoije Razstavljene so bile naslednje vrste oziroma tehno­ logije: 1. prefabricirani hidroizolacijski trakovi (samole­ pilni .. .) 2. iparozaipomi materiali 3. prezračevalni trakovi 4. neprekinjene hidroizolacije 5. posebni laki 6. proizvodi in tehnologije za zaščito ipred kapilar­ no vlago 7. dodatki in izdelki za zaščito malte (ometov) pred vlago 8. izdelki in dodatki za zaključna dela (žlebovi strešna kritina). Poleg navedenega so bili prikazani še proizvodni stroji, surovine, tehnologija uporabe, kot so posebni pripomočki pri finalizaciji hidroizolacije in navedena so bila podjetja, ki se bavijo z uporabo tehnologije. Kritina — razstavljeno je bilo naslednje: 1. konstrukcije za poševne strehe 2. posebni sistemi za poševne strehe 3. izdelki in pripomočki za zaključna dela . . . Razstavljena je bila tudi literatura v zvezi z ome­ njeno tematiko, tako revije kakor knjige. Med drugimi so bile razstavljene na stojnici založbe BE-MA tudi revija Modulo, Impermeabilizzare. vesti Zaslužna profesorja Prof. dr. M. GoljevŠček in prof. dr. L. Šuklje do­ bila naslov »zaslužni profesor«. Dne 14. junija 1979 je bila v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani svečana podelitev naslova »za­ služni profesor« upokojenima profesorjema na grad­ benem oddelku FAGG dr. M. Goljevščku in dr. L. Šukljetu. Takšen naslov lahko po novem zakonu o visokem šolstvu visokošolska delovna organizacija v soglasju z univerzo podeli kot družbeno priznanje zaslužnim upokojenim rednim profesorjem. Naslov »zaslužni profesor« se podeljuje za izredne dosežke pri vzgojnoizobraževalnem in mentorskem delu za po­ memben prispevek k znanosti in za razreševanje nalog našega gospodarskega in družbenega razvoja. Prof. GoljevŠček in prof. Šuklje sta dobro znana vsem gradbenim strokovnjakom. Nedvomno sta si za­ gotovila trajno ime v zgodovini slovenske gradbeni­ ške znanosti in tehnike. Opravila sta pionirsko delo s snovanjem laboratorijev za eksperimentalno razisko­ vanje, za hidrotehniko oz. za mehaniko tal in teme­ ljenje. Tako je nastala materialna osnova za poglob­ ljeno pedagoško, znanstveno in strokovno delo, za vzgojo raziskovalnega in pedagoškega kadra. Organizator razstave je vodil tudi sestanke in kongrese v okviru razstave. Na 12 kongresih se je zbralo vsega 1304 strokovnjakov. Za geometre pa sta tvrdka Don-chemi-kal in založba Be-Ma organizirali študijski sestanek. Razstava EKSPO ITA je zlasti danes v času ener­ getske krize nadvse pomembna, posebej še, kar zadeva toplotne izolacije, s katerimi je možno pri racionalnem dimenzioniranju doseči tudi do 40% in več prihranka pri toplotni energiji. Nič manj pa niso pomembne po­ škodbe, ki nastajajo zaradi slabe toplotne zaščite, od mokrih madežev na ometu plesni, mrzlih mansard, razpok itd. Po drugi strani pa so prav tako pomembni prika­ zani zvočni izolatorji, saj sodi hrup med 'onesnaževalce okolja številka ena. Zaradi njega ljudje bežijo iz mest in vse pogosteje obolevajo za nevrozami in nagluš- nostjo. To kaže tudi podatek, da se je samo lani šte­ vilo Londončanov, ki občutijo posledice vse močnej­ šega hrupa, povečalo s 23 % na več kot 50 %. Zaključek Razstava je pritegnila ogromno število strokov­ njakov, kakor tudi drugih obiskovalcev, ki so se živo zanimali za vse manifestacije, ki jih je pripravilo vod­ stvo razstave. Izmed 10.264 obiskovalcev jih je bilo 810 iz 40 tujih držav. Prihajale so delegacije celo iz Venezuele, Kitajiske, Šipanije, Alžirije, ki so bile spre­ jete v posebnem razstavnem prostoru za goste. Bolj ko bo naraščal problem energetske krize in hrupa v bivalnem okolju, pomembnejša bo omenjena specializirana razstava Efespo-Ita. Vodogradbeni laboratorij si je pod vodstvom vr­ hunskega strokovnjaka in raziskovalca prof. Goljev- ščka pridobil mednarodni ugled, potem ko je kot edini takšen laboratorij v Jugoslaviji kmalu po zadnji vojni reševal raziskovalne probleme v zvezi z izgradnjo ve­ likih hidroenergetskih objektov v Jugoslaviji. Velika zasluga prof. Goljevščka je tudi, da je pridobil in vzgojil sodelavce; tako se je na hidro tehničnem pod­ ročju razvilo organizirano raziskovalno in pedagoško delo v širokem obsegu. Po osvoboditvi ni bilo pomembnega večjega grad­ bišča v Jugoslaviji, kjer ne bi prof. Šuklje sodeloval z analizami v zvezi s problematiko mehanike tal in temeljenja. Prof. Šuklje je bil tudi zelo aktiven z znanstvenimi prispevki na mnogih mednarodnih kon­ gresih in simpozijih. Za dognanja na področju meha­ nike tal, ki so strnjena v njegovi knjigi Rheological Aspects of Soil Mechanics, je prof. Šuklje prejel Kid­ ričevo nagrado. Knjiga je izšla v založbi Wiley-lnter- science in je prevedena tudi v ruščino. Nedavno pa je postal prof. Šuklje tudi redni član Slovenske akade­ mije znanosti in umetnosti. Obema profesorjema čestitke z željo, da bi še dol­ go let ostala aktivna pri ustvarjalnem delu. Miloš Marinček Inž. Sergej Bubnov Glavnem u in odgovornemu uredniku Gradbenega vestnika Sergeju Bubnovu podeljen naziv redni profesor za seizmično gradbeništvo Sedanji republiški zakon o visokem šolstvu omogoča podelitev naziva visokošolskih učiteljev tudi osebam, ki nim ajo lastnosti delavca v združe­ nem delu visokošolske organizacije. Tako je svet visokošolske tem eljne organizacije združenega de­ la gradbeništvo in geodezija na Fakulteti za arhi­ tekturo, gradbeništvo in geodezijo v L jubljani na seji dne 26. 12. 1978 tov. Sergeju Bubnovu podelil naziv redni profesor za področje seizmičnega grad­ beništva. Tov. Bubnov je dobil to priznanje za zelo pomembna znanstvena in strokovna dela s področ­ ja seizmičnega gradbeništva, s katerim i se je uve­ ljavil v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Ob tem je treba posebej omeniti Priročnik o grad­ benih ukrepih za zm anjšanje učinka naravnih ne­ sreč, napisanega za UNDRO, ki je specializirana organizacija Združenih narodov, in pa poglavje Seizmičko gradjenje, napisano za Gradjevinski ka­ lendar 1978. Tov. Bubnov je zelo aktiven udeleže­ nec v razvoju seizmičnega gradbeništva. S tega pod­ ročja je objavil 36 člankov, od tega eno tretjino v inozemstvu. Doma in na tujem je poročal o vseh jugoslovanskih potresih od Skopja dalje. Kot pred­ stavnik UNESCO si je ogledal posledice potresa v Iranu 1. 1968. Je soustanovitelj in glavni organiza­ tor dejavnosti Evropskega združenja za seizmično gradbeništvo, ki deluje pod okriljem UNESCO in je priredilo doslej 6 mednarodnih kongresov in več seminarjev. Vodil je projekt mikrorajonizacije Bal­ kana v okviru UNESCO, sedaj pa je vodja inovaci­ je jugoslovanskih predpisov za gradnjo v seizmič­ nih področjih. Za zaslužno delo je prejel mnogo priznanj doma in tudi v tujini. Čestitamo. Miloš Marinček Seznam društev gradbenih inženirjev in tehnikov v SR Sloveniji DGIT CELJE, Tomšičev trg 7/II, Celje predsednik: Albert Praprotnik, ing. gradb. tajnik: Jože Smodila DGIT MARIBOR, Vetrinjska 16, Maribor predsednik: Ivo Jecelj, dipl. ing. tajnik: Gabrijela Lepener DGIT KOROŠKE REGIJE, SGP »Kograd«, Dravograd predsednik: Anton Zaletelj tajnik: Ivo Hali, dipl. ing. DGIT VELENJE, REK, p. p. 1, Velenje predsednik: Janez Basle, dipl. ing. tajnik: Venčeslav Tajnik, dipl. ing. DGIT POMURJE, Štefana Kovača 10, Murska Sobota predsednik: Jože Sraka, dipl. ing. tajnik: Marija Kebel DGIT KOČEVJE, SGP »Zidar« TOZD GS, Turjaška 6, Kočevje predsednik: Jože Sraka, dipl. ing. tajnik: Marija Kebel DGIT NOVO MESTO, SGP »Pionir«, Kettejev drevored 37, Novo mesto predsednik: Stojan Horvat, dipl. ing. tajnik: Vladimir Žabkar DGIT LJUBLJANA, GIP GRADIS, Šmartinska 134 a, Ljubljana predsednik: Miloš Polič, dipl. ing. taj nik: Franc Hren, dipl. ing. DGIT KRANJ, SGP »Gradbinec«, Nazorjeva 1, Kranj predsednik: Janez Tratnik, dipl. ing. tajnik: Jurij Mohar, dipl. ing. DIGT TOMLIN, Skupščina občine Tolmin, Tolmin predsednik: Ivan Cajnkar, ding, gradb. tajnik: Aljoša Bolj at DGIT AJDOVŠČINA—NOVA GORICA, Tumova 3, Nova Gorica predsednik: Danilo Magajne, dipl. ing. tajnik: Negovan Božič, dipl. ing. Pregled častnih in zaslužnih članov Na ipodlagi podatkov, objavljenih v Gradbenem vestniku v preteklih letih, je izdelan pregled častnih in zaslužnih član ov Zvez inženirjev in tehnikov Jugoslavije •in Slovenije ter Zvez gradbenih inženirj ev in tehnikov Jugoslavije in Slovenije od osvoboditve do danes. Ker je ta pregled lahko nepopoln, va bimo člane Zveze društev gradbenih inže­ nirjev in tehnikov Slovenije, da nam sporo čijo morebitne dopolnitve in spremembe tega pregleda. Uredništvo Zveza inženirjev in teh­ nikov Jugoslavije Častni člani: Bufonov Sergej Čadež Vladimir Prezelj Marjan Žnidaršič Branko Zaslužni člani: Bleiweis Janko Dolenc Janez Lapajne Svetko Stanič Ciril Zveza inženirjev in teh­ nikov Slovenije Častni člani: Čepon Prane Omak Henrik Marinček Miloš Maister Borut Raič Milivoj Turnšdk Viktor Žnidaršič Branko Zaslužni člani: Berce Gorazd Bajželi Prane Kraigher Miloš Megušar Maks Melihar Bogdan Pečan Bogo Stanič Ciril Zveza gradbenih inženir­ jev in tehnikov Jugosla­ vije Častni člani: Bergant Ernest Brilly Marjan Bubnov Sergej Čadež Vladimir Ferjan Marjan Goljevšček Milovan Kuhelj Anton Kržan Hugo Marinček Miloš Maister Borut Prezelj Borut Prezelj Marjan Stanič Ciril Smrekar Daniel Šuklje Lujo Turnšek Viktor Valentinčič Jože Verčon Milan Zaslužni člani: Bergant Ernest Bajželj Franc Bleiweis Janko Čadež Vladimir Drolc Stane Janežič Savo Križaj Vinko Kukovec Slavko Katern Ivana Levstik Lavoslav Maister Borut Megušar Maks Pečan Bogo Rosina Branko Rosina Anka Stanič Ciril Šivic Ciril Vitek Josip Zveza gradbenih inženir­ jev in tehnikov jMgosla- vije Častni člani: Bubnov Sergej Čadež Vladimir Čepon Franc Čmak Henrik Djerki Antun Ferjan Marjan Lapajne Svetko Marinček Miloš Melihar Bogdan Perko Nace Prezelj Marjan Raič Milivoj Stanič Ciril Sovine Ivan Šuklje Lujo Turnšek Viktor Žnidaršič Biranko Zaslužni člani: Ambrož Ivan Berce Gorazd Blenkuš Lojze Breznik Vinko Cerar Srečko Gosar Zvone Glavan Peter Hali Ivo Jecelj Ivan Kraigher Miloš Kregar Vinko Kočevar Ivan Kukovec Slavko Kravina Hilda Levičnik Milan Marn Vida Okroglic Avgust Prajnc Minka Ribnikar Dušan Rosina Anka Radetič Pavla Stepančič Roman Slamič Herman Vasle Branko Zupančič Franc Žerjal Anton INFORMACIJE 2 1 6 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XIX 10 OKTOBER 1979 Primer sanacije ugreza v proizvodni hali v Grosupljem 1. U V O D Temeljenje na 'kraški glini je pogosto dokaj zahtevno zaradi izredne razgibanosti podlage pod glino. Razgibanost podlage je podobna tisti na raz­ galjenem krasu. Cesto imamo možnost opazovati tako razgibanost v cestnih usekih ali kamnolomih na kraškem svetu. Za tem eljenje objektov so zlasti neugodne z glino zapolnjene vrtače in brezna. Za­ radi teh pojavov pride pogosto do večjih ali m anj­ ših poškodb zgradb, temeljenih na kraških tleh. Občutne so zlasti poškodbe zaradi ugrezov tal pod Objekti ali ob njih. Znani so celo prim eri rušenja manjših objektov zaradi ugrezov kraške gline. S takim i pojavi se srečujemo tudi na ZRMK. Na podlagi ustreznih raziskav ugrezov predlagam o ustrezne sanacijske rešitve. 2. U G R E Z N A G R O S U PE LJS K E M P O LJU Grosupeljsko kraško polje obsega 14 km 2 in se razteza med Molnikom, Kucljem, Barjem in T urja­ ško pokrajino. Polje je odprto zlasti na zahod proti Barju. Hribina v podlagi je tu dolomit. Gospodarstvo z objekti vedno bolj posega v to polje zlasti južno od železniške postaje Grosuplje. Tu je tudi proizvodna hala, v kateri je prišlo do ugreza v glini. Temeljne geološko-geomehanske preiskave za omenjeni proizvodni objekt so bile opravljene v letu 1976. Ugotovljeno je bilo, da je tu poprečna debeli­ na krovne plasti nad dolomitom 3,00 do 6,00 m. Iz­ kazalo se je, da so tu tla za tem eljenje montažne hale tipa Gradis s plitvim i točkovnimi tem elji do­ volj nosilna. Izvajalec p ri zemeljskih delih in be­ toniranju tem eljev ni opazil nič nenavadnega in je temelje zabetoniral po projektu. Po daljši odjugi je prišlo dne 4. 1. 1977 do udora tlaka na območju podpornega stebra v sre­ dini že skoraj izgotovljene hale (slika 1). Posledica tega je bil posedek podpornega stebra za 35 cm. Kljub temu ni bilo večjih poškodb na konstruktiv­ nih elementih hale zaradi njene montažne statično določene izvedbe. Izvajalec del je posedlo konstruk­ cijo takoj podprl z lesenimi podporami (slika 2). 3. R A Z IS K O V A L N A D E L A Z A S A N A C IJO Dva dni po udoru smo si ogledali poškodovano mesto in se odločili, da z lahko vrtalno garnituro, ki ne povzroča velikih tresljajev, ugotovimo öbseg tega pojava. Tako je naša ekipa v krogu do največ 8,50 m izvrta la 11 sondažnih v rtin globine od 4,00 m do največ 17,00 m. Veliko število v rtin na omeje­ nem področju je bilo potrebno zaradi izrednih spre­ memb v globini do trdne podlage. Na podlagi teh raziskav smo ugotovili, da je na m estu udora z glino zapolnjeno brezno. Globine brezna nismo po- sebej ugotavljali. M eje brezna in razpored v rtin je prikazan na sliki 3. Na sliki 4 je prikazan profil brezna, skonstruiran na podlagi rezultatov son- dažnega vrtanja. Raziskave so pokazale, da je brez­ no zapolnjeno s svetlo rjavo peščeno glino židke konsistence, ki kaže n a intenzivno izpiranje. Za nastanek udorov ima še največ zaslug voda, ki postopoma izpira glino in jo odnaša po razpokah v kaverne v skalni podlagi. V glini se tako posto­ poma veča kaverna. Ko postane debelina glinastega oboka pod tem eljem dovolj tanka, se le-ta zruši in pride do posedka tem elja. Enako si udore razlaga tudi Tschebotarioff (slika 5). Da je izpiranje gline v globino glavni vzrok za nastanek udorov, pričajo dokaj pogosti pojavi le-teh po dolgotrajnih dežev­ jih. 4. SANACIJA Na podlagi sondažnih podatkov smo se odločili, da obtežbo stebra na mestu udora prenesemo prek ustrezne armiranobetonske branaste konstrukcije na 4 pilote, uvrtane v dolomit ca. 4,00 m od sredi­ šča brezna. Predhodno smo na mestih pilotov izvr­ tali sondažne vrtine ca. 2,50 m v dolomit. P iloti so bili profila 40 cm. P ri uvrtavanju pilotov v dolomit so nastale težave zaradi izrednega padca dolomita v smeri proti breznu. Za izvedbo teh sanacijskih del je bilo potrebno v celoti razstaviti montažno strešno konstrukcijo z Y nosilci na 4 poljih. Po uspešno opravljeni sanaciji tem eljenja no­ silnega stebra se je začela sanacija tlaka n a poško­ dovanem mestu. Odločili smo se, da tlak saniram o z ustrezno betonsko ploščo prek znatno večje povr­ šine. Za opazovanje morebitnega nadaljn jega po­ sedanja tal pod ploščo na mestu brezna so v ploščo / a LEGENDA: LEGENDA: Cl...pusta glina CH...mastna glina tg... težko gnetna sg...srednje gnetna Ig.... lahko anetna ži....židka v ....talna voda Sl. 4. Geološki profil B - B’ Sl. 5. Razvoj udora po Tschebotariofu vgrajene juv idur cevi z globinskimi reperji (slika 6). Ob nastanku večje votline med ploščo in zemljino bi le-to zainjektirali po postopku prepakt. 5. ZAKLJUČEK ®V-1,S-3 ....sondažna vrtina Ji----------- - i ’...geološki profil ------------------ meja vrtače --------------- - . meja udora Sl. 3. Lega raziskovalnih vrtin okrog posedlega stebra Opisani pojav in zamudna raziskovalna ter sa­ nacijska dela so nas vodila k bolj intenzivnem u pre­ učevanju m ožnih ukrepov za preprečitev takih udo­ rov oziroma za predhodno določitev »nevarnih mest« za udore. OBJEKT 2ji j I I 1—1—1—T—1J. JL JL J. 1 . , kraška __!gk. vode glina X X X X i r apnenec( kaverna j 3 i n i i i i—n iX X JL X X X X i_|( X X K ^ kzV udorna LUKNJA (üö Sl. 6. Sanacija tlaka nad udorom — profil A - A’ Dosedanje izkušnje in preučevanja kažejo, da še ni optimalne rešitve za popolnoma varno te­ meljenje na kraških tleh, na katerih obstaja mož­ nost udorov. Možnih je več vrst ukrepov, ki so od­ visni od terenskih razmer, pomembnosti objekta in finančnih sredstev. Osnovni pogoj p ri tem eljenju na takih tleh je skrbna ureditev kanalizacije in odtokov s streh te r u trjenih površin. Solidnejši ukrep je tem eljenje do skale, če to terenske razm ere dopuščajo. Izvedba tem eljenja s piloti je na tak ih tleh lahko problem atična zaradi razgibane skalne podlage. Možna je tudi izvedba te­ meljev v obliki tem eljne brane, ki je dimenzioni­ rana tako, da lahko prem osti udor predhodno do­ ločenega prem era. Tak način zahteva seveda izred­ no drage, močno arm irane tem eljne brane. Včasih je še najbolje preverjati sestavo tal na področjih, znanih po udorih, s sondažnimi vrtinam i pod vsakim temeljem. Seveda to potegne za seboj precejšnje stroške za raziskovalna dela. K ljub temu smo tako preverjali kvaliteto tal za razširitev ome­ njenega objekta v Grosupljem. Na ZRMK preučujem o tudi možnosti kombina­ cije cenenih geofizikalnih raziskav s sondažnim vr­ tanjem. Najprej bi z gosto mrežo ustreznih geofizi­ kalnih raziskav ugotovili m orebitna »sumljiva me­ sta« v tleh, ki b i jih kasneje preverili s sondažnim vrtanjem. Marko Fašalek, dipl. gradfo. inž. LITERATURA: I. Gams: Kras, Ljubljana, 1974 I. Gams: Podtalne kraške oblike, Geogr, vestnik XLIII (1971) R. Gospodarič: Nekaj misli o zadnjem ugrezu v Tomaju, Naše jame III, 1-2, 1961 Gregory P. Tschebotarioff: Foundations, retaining and earth structures 1973 Radomir Mihailovič: Jedan slučaj fundiranja u rudničkom području, časopis Izgradnja, posebno iz­ danje — Geomehanika i fundiranje, Beograd 1971 Arhivski podatka ZRMK. bolje graditi v letu 80 6. mednarodna strokovna razstava za gradbene materiale, gradbene sisteme, gradbeniške novitete München 16. do 22.1.1980 Prosim, pošljite naslednje informacije Ime _ Naslov Münchener Messe- und Ausstellungsgesellschaft mbH, Postfach 12 1009, D-8000 München 12, Tel. (089) 51 07-1 ZIDARSTVO-FASADERSTVO SKORENŠEK STANE Velenje, Efenkova 45 Telefon: 063 850844 vrši vsa gradbeno-sanacijska dela pri starih in poškodo­ vanih objektih z servisno službo za gradbena podjetja, investitorje in druge lastnike takih objektov, po sodobni tehnično-tehnološki metodi z: — injek tiran jem s cementnim vezivom; — pred napenjanjem konstrukcij za potresno varnost in — osuševanja zidov z izolacijami-hidro, tehnično in zvočne izolacije. S tem i gradbenim i operacijam i so stari objekti statično zavarovani in ustrezajo sanitarno-higienskim pogojem. Sanacijska-gradbena dela vršim o po projektih poobla­ ščene projektne organizacije in nadzorstvom izkušenega gradbenega inženirja za to vrsto del.« UZINŽENIRING LJUBLJANA LIZ-INŽENIRING P O D J E T J E ZA I N V E S T I T O R S K I I N Ž E N I R I N G IN P R O J E K T I R A N J E L J U B L J A N A , p. o. 6 1 1 0 4 L J U B L J A N A P O L J A N S K A 25 HOTEL SOLEČ II., VARŠAVA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE r a ia r s i iR NOVO MESTO ŽELI BRALCEM GRADBENEGA VESTNIKA USPEŠNO LETO 1980