STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ft. 192 Poštnina porafemjesa (O. a con ta p*9ta) " V TfStll« V RCdelJO, 12« SfSUSta, 1998. - LetO VI, Posamezna številka 30 cenL Letnik LIH i£«t izhaja rsaki dan zfat % mi.M L 22*—, pol le L 630 več. — P v firafeoBfi 1 Icolc pooed«ljka. Naročnina: xa 1 mi>c L &—* Isto L 75l—, st — Oglasnina za 1 i in obrtne otflaae L I.—, oglaaa denarnih arodoi L strani L 2L-r ___ Uredništvo in upaavn&tvoc Trrt ulica S. Francesco cTAasiai 20. Ta* laioo 11-51. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravzrištvu. Rokopisi se ne vračajo. Noiranldrana pisma m ne sprofamajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredoiitvo v Gorici: ulica Gtoouč Carducci it 7, L n. — Ttk£ It 321 Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric. 0tirnem Radičeve smrti na ČehoslouašKem Pirana, 9. avgusta 1928. Vest o sairrti Stjepana Radića je prispela v Prago iz Zagreba v noči od 8. na 9. avgusta in čeho-6 lovaš k i listi so objavili vesti o tem dogodku, kolikor jim je bilo to mogoče, že v svojih jutranjih izdani i h. Znano je, da posveča čehoslovaški tisk Jugoslaviji redno največjo pozornost. Tudi smrt Stjepana Radi-ta j-e usašla pri tukajšnjih listih ttaj širši odm ev. V agrarnem listu «Venkov» te posvetil velikemu hrvatskemu politiiku daljši članek bivši fcehoslovaški poslanik v Atenah Ln v Bruslju ter sedanji pred-t-ediiik mednarodne agrarne pi-uairne Karel Meeir. Toplo se spomin j a Radića kot politika in človeka. V svojem članku obuja spjmim na svečane gledališke predstave, ki so se vršile v Pra-1. 1^18. Stjepan Radić je ob tej priložnosti kot voditelj ju-l oslov e-iLske delegacije burno pozdra viti i ta 1 i j a nskega ilredent-tista in poslanca Conci-jai. Osno-vanje Jugoslavije in zrušitev avstro-ogrske monarhije je bila tedaj ediina Radi-ćeva misel. £ vsem srcem se je zavzemali za lo, da bi se napravil oni znani I jrkl-ar (hodnvk) med Jugoslavijo in Čehoslo vaško, in je vedno bridko obžaloval. da se- to ni zgodilo. Poslanik Meči? analizira tudi Radić evo negativno politiko iz prvih- let jugoslovenske samo-stoinostr. Riio je — pripoveduje — menda v 1. 1920., ko se je neki srbski diplomat pritoževal i adi težkoč, ki jih je delala ju-^oslovenski vladi Račiće v a opo-eiicija in me pri tej priliki vprašal, ali vem, kdo ima na Radića največji vpliv. Vedel sem za nekoga in sem. ga takoj spomnil na predsjednika dr. Š vehi o. Vem, tla je bila tedaj poslana jug3-aJjcvcnski vladi brzojavka, v kateri se- je opozarjalo na to mežnost Ali ie bila poslana na m' naJstastvo ali pa osebno Paši-ću, tega ne v um. Ko pa sem pričel iz Bruslja v Prago na dopust, mi je predsednik Š vehi a pripovedoval, da je res bil Radić pri njem. Ali je fallo to le slučajno?... Kdor pozna predsednika 6 ve lilo, temu ni treba praviti, kaj mi* je rekel o svojem pogovoru z Radićem. Švehla je bil vedno za pozitivno poiitlko. \ je negacije je prebiral. Po njegovem mnenju kmetska stranka ne more biti drugačna, temveč Bam-o pozitivna, kajti kmet je po7■ tiven človek. Poskus ni imel uspeha. Če pa bi se bil sestal (Radić z dr. Švehlo letos povo-v.om proslav čehoslovaške a-grarne stranke, bi mu moral reči: «Zmagal si, Gali!ejec!» Tudi sam Radić je maral priznati utemeljenost trditve dr-Švehle, da morajo namreč kmetske stranke delati pozitivno politiko. «Narodri Politika« označa pokojnega Radića kot najpomembnejšega javnega delavca hrvatskega naroda, za cigar pravice je postal mučenik. Bil je voditelj naroda v pravem pomenu besede in hrvatske vasi ^ ^le za njim kakor za očetom. M-dtem ko so drugi sedeli po kavarnah ter samo kritizirali na levo in desno, je hodil Ra-d-ić od vasi do vasi ter postal apostol onega ljudstva, za katero se ni nihče resno brigal razen pred volitvami. Kar je napravil'na kulturnem in gospodarskem pc^ju, je nekaj izven-rednega. Ostal je zvest vasi in vas je ostala zvesta njemu. Stjepan Radić je bil večkrat v Pragi Važna sta njegova o-biska povodom slovanskega kongresa v 1. 1908. in ob priliki svečanosti Narodnega Divadla (gledališča) v l. 1918. Bdi je govornik, ki je govorU po dnevu in po noči, pri pojedinah je pozabljal na jedač" neprenehoma je govoril. V Pragi je govoril celo o polnoči pred veliko množico. Isto je bilo tudi letos povodom zborovanja delegatov jugoslovanskega in Čeh osk>va-&kega parlamenta v Pragi, kjer je zahteval, naj se načelo slovanske vzajemnosti izvaja v praksi v obliki spojitve jugoslo-venskega elementarnega nacionalizma s čehoslovaški m evro-pejistvom in amerikanizmom. I Po burnem življenja — raJtlJu-čuje «Namodni FoditEka* — v katerem ni poznal miru in j® okusil le malo radosti, odhaja ed.an izmed! največjih hrvatsfkiii sinov in vidnih slovanskih javnih delavcev, kateri je sanjal o Jugoslavija, ki obsega tudi Bolgare, in enako o najtesnejših zvecraii s Čehoslovaško in o prijateljstvu z ostalimi Slovani, predvsem z Rusijo, po kateri;-je toliko hrepenel. Pol uradna «Prager Preske» ozmača Radić evo smrt kot težko zgubo za hrvatsiki »arod, in to tem bolj, ker se še vedno ne ve, kdo bo po njegovi smrti na čelu. Dasi se ne more roči še nič o posledicah tega d-cgo-le moža in njegovo delo: «Vojna je našla Radića pripravljenega za velike naloge političnega u-jedinjenja Jugoslovenov, za katero je delal od začetka svojega javnega udejstvovanja. Toda njegov politični temperament ga je kmalu spravil v navzkrižje z večino jugoslovanskih strank. Radić pa je znal pokazati svoj pravi namen. V tej smeri ostaneta zgodovinsko-pomembna njegov dogovor s Pašićem in poznejše njegovo sodelovanje s to stranko v ju-goslovenski vladi. Radić je znal odlično češki, napisal je tudi mnogo publikacij na češkem jeziku in bil je velik prijate;j šega naroda. Z njim je zgubila Jugoslavija eno izmed svojih najznačilnejših glav, dasi je bil njegov temperament do neke mere precej zamotan.« L8 i!ia Um ia ES pri državnem podtajnika aero-navtike en. Balbu RIM, li. Letalca Ravazzoni in Baldini, ki sta s svoiim letalom ( Marina I.» izvršila več poletov, da bi našla francosko letalo Lat ham 47» in njegovo posadko, sta se včeraj vrnila v Rim. V ministrstvu aeronavtike ju je sprejel načelnik kabineta državnega podtajnika ini nato sam državni podtajnik aeronavtike on. Balbo. Letalca sta mu obširno poročala o svojih poletih in naporih, da bi našla Amund-sena, Guiibauda in niune tova*-riše. Kot doznavamo, bosta letalca predložila ministrstvu aeronavtike tudi daljše pisano poročilo. V svetišču miru se darovala danes svečana služba božja za žrtve ponesrečene polarne ekspedicije. Udeležili so se je skero vsi člani ekspedicije, ki so se bili pred dnevi povrnili v Ram, sorodniki žrtev, zastopniki vlade in množi'ca ljudi. ZCi vstvEno stanje, mm Cel Prste-ja RIO DE JANEIRO, 11. Zadnje poročilo, ki so ga izdali zdravniki o zdravstvenem stanju letalca majorja Del Preteja, se glasi: Temperatura še vedno nekoliko visoka (38,7° C); pri operiranju poškodovane no?e je tekla iz rane krvava sirotka, ki I>a ni bila gnojna. Splošno zdravstveno stanje nikakor ni vznemirljivo. Ponoven pregled potom ronigenovih žarkov ni pokazal nič novega. Tri osebe utonile pri kopanja ETAPLES, 11. Na tukajšnji obali se je danes kopala skupna mladeničev. Pri tem je eden izmed njih zašel v močan morski tok, ki ga je začel tirati! na odprto morje. Nekii duhovnik, ki se je mudil tam bliau, je pohitel mladeniču na pomoč, pa je tudi on utonil. Kmalu potem je »koro na istem mestu utonil še neki drug mladenič. Trupel utopljencev ni.^o še našli. - otvoritev 19. velesejmo na Reki REKA, 11. Danes se je ob prisotnosti videmskega princa in državnega podtajnika za nacionalno gospodairstvo Laiisortie kot zastopnika vlade na svečan način otvoril četrti veleseim. Nav-zioči so bili tudi predstavniki Madžarske, Španije in Romunije ter reških civilnih, političiiih. vojaških in fašistovskih obia-stev. Pred otvoritvijo posameznih oddelkov velesejma sta govorila predsednik vele-rimskega odbora comm. Piva in državni podtajnik Lessona. Vel esej m obsega splošno nacionalno razstavo, mednarodno plovno in ri-bo-lovsko razstavo, reško zgodovinsko razstavo in d mire oddelke. Pc sebno lepi so romanski, španski in madžarski paviljon. O priliki otvoritve IV. velesejma je velesejmski odbor poslal udanostne in pozdravne brzojavke Nj. V. kralju, načelniku vlade on. Mussoliniju, generalu Primu de R ivera, grofu Bethlenu, ministrskemu predsedniku Bratianuju in ministrom financ, prometa ter nacionalnega gospodarstva v Rimu. Velesejm se je priredil pod pokroviteljstvom načelnika vlade. Videmski princ je priredil slavnosten obed. ki so se ga u-deležile vse odlične osebnosti, ki so se bile danes zbrale na Reki. M SBMiiiT? likam? Državni tajnik kardinal Gaspar- ri namerava pedati ostavko RIM, 11. V vatikanskih krogih krožijo govorice, da namerava državni tajnik kardinal Ga-sparri zaradi starosti — svoje posle opravlja že nad! 25 let — podati ostavko. V zvezi s tem so se pričeli imeruovarti tudi že kandidati, ki bi zavzeli njegovo dosedanje mesto. V pošte v pridejo baje njegov nečak, ki je sicer že kardinal, a še mlad, nadalje karđanal Cer-retti, ki je bil pred leti p-apoški nuncij v Parizu, kardinali Te-desehini, Sincerfi) in Pulili, i peški nuncij v Berlinu. Najbolj pa se imenuje kot kandidat za naslednika kardinala Gasparri-ja kardinal Orsenigo, sedanji papeški nuncij v Budimpešti. Perzijski mi raster dvora pri načelnika vlade RIM, 11. Danes dopoldne je posetil načelnika vlade perzijski dvorni minister Permouta-che, ki je te diu prispel v Rim. Razgovor načelnika vlade s perzijskim ministrom je bil dolg in prisrčen. y;rašanj8 itaipsuo-i Besedilo spomenice italijanske vlade ŠANGAJ, 11. Tukajšnji! časopisi so objavili spomenico, ki jo je poslala italijanska vlada potom svojega poslanika dne 11. julija kitajski nacionalistični vladi v Nankingu v odgovor na zahtevo poslednje za sklenitev nove ital i janskof-ki tajske pogodbe, ki bi naj nadomestila pogodbo, ki je bila v veljavi od teta 1866 in ki jo je kittajska. vla^ da odpovedala z dnem 30. junija 1928. V spomenici odreka poslanik Italije kitajski vladi pravico, da razveljavi pogodbo, ki je bila v veljavi doslej, kajti kitajska vlada ima samo pravico, da tekom 6 mesecev od navedenega dine zahteva revizijo tarifov in trgoivnskih klavzul. To je razvidno iz člena 26. pogodbe, kateri določa, da ima vsaka izmed dveh pogodb ?nih strank pravico zahtevati rev\ zijo tariifov in členov obstoječe pogodbe le po preteku 10 let od dneva, ko je bila pogodba sklepi na. Če se to ne zgodi, ohrani pogodba svojo popolno veljavnost za drugih 10 let in tako dalje za vsako razdobje 10 let. Ker pa kitajska vlada doslej ni nikoli zahtevala navedenih revizij, smatra italijanska vlada pogodbo še vedno kot veljavno in jo bo smatrala kot tako dokler ne bo nadomeščena z novo pogodbo, ki mora biti sklenjena na podlagi obojestranskega sporazuma. Z ozirom na to bi italijanska vlada v slučaju, da bi kitajska vlada ne izpolnjeroada obveznosti, ki ji jih iia!aga pogodba, bi bila primotraaa, da z vse- | mi sredstvi, ki se ji bodo zdeli primerni, ščiti svoje interese in interese svojih državljanov. Ker pa italijanska vlada želi okrepiti prijateljske vezi, ki obstojajo med Italijo in Kitajsko in ker Želi po možnosti podpirati težnje kitajskega naroda, je pripravljena pričeti pogajanja za sklenitev nove pogodbe, ki naj oi se obojestransko oslanjala na klaizrulo o državi z največjimi ugodnostmi. V nobenem slučaju pa bi interesi in ugodnosti Italije in njenih državljanov ne imeli biti zapostavljeni interesom int ugodnostim, ki jih uživajo drugie države in njihovi ckržarvljajiL Končno naj se vklju--či v novo pogodbo klavzula, glasom kaitere bo pogodba stopila v veljavo šele tedaj, ko bodo vlasti, ki so podpisale washing-tonski dogovorr uredile na novih temeljih svoje diplomatske odtoošaje s Kitajsko. Drugi pogoj, pod katerim je Italija pripravljena skleniti novo pogodbo, je tau, da kitajska vlada vzpostavi redne odnošaje z italijansko vlado. Bse tiitfiafi proti taiitsni pred posebnim tribnnalom RIM, 11. Pred posebnim tri-bunalom za zaščito države sta se včeraj vršili dve obravnavi proti komunistom. Prva obravnava je zadevala komuniste Manninija in Monterumicija iz Bologne ter Zanniija iz Miodene, obtožene snovanja zarote proti državi in hujskanja k državljanski vojni. K j so bile zaslišane priče in so se zaključili govori državnega p^avdnika in zagovornika, je sodni dvor obsodil: Delfa Manninija na 12 let in 6 mesecev ječe, Biruna Molite-ruimicija na 7 let in 10 mesecev. Obema so bila prisoj ena tudi po tri leta posebnega policijskega nadzorstva, iiugon Zan-ni je bil oproščen. Nato je prič a na vrsto obiav-nava proti Virgiliju Scioccu, Ambrožu Bolliniju in Vagliardu Quotinu iz Legnana obtoženim, da so snovali protitdržavno zaroto m hujskali prebivalstvo vstaji. Bili so obsojeni: Sciocco na tri leta. Bol lin i na eno leto, osem mesecev in sedem dni, Quotino pa na eno leto ječe. „Krasto" dospel v sta«anser Samcjlovičeve iziave o italijanski tečajni ekspediciji in nadaljnjih nalogah ruskega ledolomca STAVANGER, 11. Danes zjutraj ob 10. uri je dospel v tukajšnje pristanišče ledolomec «Kra-9Hl». Mesto in pristanišče je v zastavah in veli'-'a množica občinstva je prisostvovala prihodu. Prof. S amo j lo vič je izjavil norveški brzojavni agrnciji, da so Italijani napravili brez drugega vse, kar je bilo v njihovi moči, da jim polarna ekspedicija u-spe, zato je krivično, ako se jih v tem oziru graja in napada. Danes jih vsakdo kriti-kuje, medtem ko bi jim peii slavospe-ve, ako bi ekspedicija uspela. Kar se tiče Amundsena je Samojlovič izjavil, da je verjetno, da je še pri življenju «Mi bomo nadaljevali z iskanjem do konca sefptembra ali začetka oktobra Preiskali bomo mc«*ja med Gileeovo zemljo in Franca-Jožefa zemljo. Čuhnovski bo z letalom delal izvidniške polete. Iz Norveške bomo od pluli naravnost proti Severo-vzhodni zemlji preko Hinloopeaaske ožine. Če je pogrešana skupina No-bilejeve ekspedicije ostala pri zrakoplovu in če je posadka «Lathama» še živa. jih bomo mi našli brez drugega.* Kitajsko nacionalno zavest Izjav« zunanja ministra W€a%a ŠANGAJ, 11. Minister za zunanje zadeve kitajske nacionalistične vlade Weng je imel razgovor z dopisnikom agencije «Reuter», tekom katerega je izjavil, da kitajski1 narod, čeprav še ne popolnoma zrel za ume vanje vseh političnih vprašanj, vendar razume velika vprašanja, kot so na primer pogodbe, glasom katerih so imele vele^ vi as t i gotove predpravice. Kitajski narod zahteva da se pri sklepanju mednmudnih pogodb mora. smatrati Kitajska kot po* polnoma enakopravna pogodbena stranka. Dije je \Ven£ iz- javil, da po njegovem mnenju Japomska ne more pre?Hrečiti združitve Mandžurije z nacionalistično Kitajsko. Žalna seja KDK Zagrebški nadškof dr. Baner v seljaškem domu ZAGREB, 11. Danes je defilirala ogromna množica ljudstva pred krsto Stjepana Radića v seljaškem dbomu. Defiliranje se je pričelo že o(b 5. zjutraj. Tekom celega dneva je silila v se-1 jaški dom tako ogromna maša, da so jo morali reditelji razvrstiti po Kučiće vi ulici, na Zri-njevcu in po Nikolčevi ulici. Re>-diteiji so morali podvzeti potrebne ukrepe, da se prepreči prevelika gneča Kot kaže, je poroma. 1 o danes k Radič evemu truplu nad 1500 ljudi. Ob 11. dopoldne je dospel v se-ljaškš dom nadiškof dr. Bauer v spremstvu svojega generalnega tajnika. Pomudil se je nekaj trenutkov v veliki dvorani pri krsti, nato pa je odšel v sosednje prostore, kjer je izrazil rodbini sožalje. Vse mesto je polno najrazličnejših narodnih noš iz vse države. V Zagrebu se je zbraJa veliika množica ljudstva in bližnjih in daljnih pokrajin, ki je napolnila vse lokale in ki bo morala deloma prenočiti v javnih parkih in ulicah. Celo mesto nudi sliko neobičajne živahnosti neprestano valujoče množice. Danes popoldne od 16. do 18. ure se je vršila seja poslanskega kluba HSS, na kateri so bili sprejeti poslednji sklepi glede jutrišnjega pogreba Takoj nato se je vršila v svečano okrašeni dvca^ani hrvatskega s>abora žalna seja poslanskega kluba KDK. Seja je bila javna in velika saborna dvorana spričo tega polna občinstva. Poslanci KDK so prišli v dvorano točno ob 18. u-ri. Predsedniško mesto je zavzel poslanec dr. Maček. Na njegovo desno je sedel poslanec Kosa^ novic, na levo pa profesor Ma-širović. V podpredsedniški klopi so sedeli poslanci Pribićević, Demetrović, dr. Popović, Preda^ vec, dr. Trumbitc in Vilder. V največji tišini je povzel besedo dr. Maček, ki je imel spominski govor, v katerem je de^ jal med drugim: «Stjepan Radić kot človek in Slovan ni mogel biiti drugega kot Jugosloven. Toda njegovo Jugoslovenstvo ni niikdar značilo in ni moglo značiti organizirane borbe med Ju-gosloveni, marveč je značilo čustvo in ljubezen svobodnih Jugoslovenov, Hrvatov, Slovencev, Srbov in Bolgarov, svobodnih ne samo v odnošajih do tretjih, marveč tudi v medsebojnih odnošajih. Rada tega njegovo Jugoslovenstvo nikoli ni bila meglena obstrukcija, marveč je stvarno vsebovalo ideio narodne zajednice, sestavljene iz svobodnih in enakopravnih Jugoslovenov. Naravno je, da pacifist v svojem miroljubju, s ka^ terim je zaobsegel vse človeštvo, ne more biti imperialist v odnošajih z najbližjimi, pa tudi ne more trpeti imperializma najbližjih.« Govoru so sledili «slava«-klici in nato so poslanci KDK s Svetcfzaa*jem Pribićevićem in dr. Mačkom na čelu korporativno odšli v seljašJti dom, kjer so se poklonili zemskim ostankom pokojnega predsednika Stjepana Radića. Neurje v Ameriki Nevarnost poplave - Strela ubila tri osebe NEW YORK, 11. Po ciklonu, ki je razsajal na obali Floride in o kate«rem smo že včeraj poročali je pričelo deževati s tako silo, da obstoja nevarnost poplave. V nekaterih krajih je dosegla višina padavine 45 cm. Skromen potočič, Tavlors Creek, ki meri navadno v širini 5 do 6 metrov, se je tako razširil, da meri razdalja med obema bregovoma skoro 2 km. V Palm Beachu so med ciklonom izginile štiri osebe, o katerih usodi ni doslej še ničesar znano. V bližini New Yorka ie tekom viharja, ki je divjal sinoči nad mestom, ubila strela tri osebe. Nevihta pa je odpanvila končno vročiLui, ki je bila v Ncw Yc;ku zu-dnjo čase neznosna. TOVARNIŠKE CENE! H0V3ČC, IK€l*€*f3lHe in mizarje samo pri PELLER, KAHAN & C. d. z o. z. Tr»l. Via S. Wico»6 it, 12 Lastna skladišča v prosti Itaki* TOVARNA REMSCKEIC - HEMČUA PuEi:a Račić izročen soiču BEOGRAD, 11. V narodni skupščini je danes vladna večina izglasovala zaupnico vladS v obliki predloga o prehodu na dnevni red. Za zaupnico je glasovalo 310 poslancev, proti pa 10. Ostali niso glasovali. Narodna skupščina je nadalje sprejela bernske prometne konvencije ter odredila, da se P u niša Račić izroči sodišču. Jutri narodna skupščina ne bo zasedala, v pondeljek p pride kot prvi na dnevni red predlog o ratifikaciji nettunskih konvencij, kot drugi predlog o izročitvi sodišču poslancev Po-povića in Jovanovića-Lune. Obletnica feMstcrske ustave Svečanosti v Berlinu BERLIN, 11. Po vsej Nemčiji se danes praznuje obletnica weimarske ustave, na podlagi katere je bila us.ta.novl i ena republika. Glavno mesto Berlin je v zastavah, V državnem zboTju se je vršila danes svečana seja v prisotnosti predsednika republike, članov vlade in zasto]> niikov posameznih nemških dežel. Bivši minister Radbrucli je imel slavnostni govor, v kate^-rem je govoril o političnih dolžnostih nemškega podanika* in nemških strank. Poudaril je, da je glavni smoter nemške notra nje politike enotna država do centralizirana £ avtonomijami Kaa- se tiče potrebe združitve z Avstrijo in osvoboditve zasedenega Porenja je rekel, da so si v tem ožjim vsi Nemci edini'. Nato je govoril kancelar Mul-ler o ustavi kot osnovi probuje-nja Nemčije. Po obredu je predsednik republike pregledal častno četo diržavne brambe, ki se je bila razporedila pred palačo državnega zbora. CGOl!ti§g]eue izjaue o Kellog&ovi protivojni pogodb. SUPERIOR (VVUscousin), 11. Predsednik Coolidge je imel včeraj govor, v katerem je načelno izjavil, da ne namerava v ničemer zmanjšati vojske in mornarice Združenih držav, kakor bi bilo to mogoče predvide vati spričo Kelloggove proiivoj-ne pogodbe. Vojsko in mornarico smatra Coolidge kot posvečeno izključno obrambnim namenom Dodal pa je, da bo pogodba vplivala mogoče na one o-brambne ukrepe, kj so še v razpravi, četudi pakt ne sme zade vati osnovnih temeljev ameriške narodno-obrambne politiko Coolidge ie nadalje izjav*, da je še prezgodaj, da bi človek za mogel napovedati učinek, ki ga bo Kelloggova pogodba napravila na ameriški zakon, ki se nanaša na gradnjo vojnih ladij. Rekel je tudi, da Kelloggova pogodba nikakor ne krši ustanovne pogodbe Družbe narodov in da nima pravice obstoja nikako nasprotovanje protivoini pogodbi, ker jo bodo podpis i le. naj-, večje vojaške velesile. Nesreča na gorah DUNAJ, 11. Iz Schladminga poročajo, da je na pori Dachr stein sedem dunajskih hribo-lazcev radi megle izgubilo pot, pri čemer se je eden od njih spodrsnil na ledu ter padel v prepad, kj-er je obležal na mostu mrtev. Drugi pa je obtičal v snegu in zmrznil. Ostali so bili rešeni. t ahstoiJ0I3 t c EDINOST* n. M ipđ® Poroola? Belgija in Francija pripravljeni za pogajanja z Nemčijo .LONDON, 11. «Daily Tele-graph» poroča o intenzivni akciji nemške diplomacij e in zunanjega ministrstva po vsej Evropi v zadevi izpraznitve Pore-nja. 1M tem beleži senzacional-iki v >t, da je vlada v Parizu že prM-jla, da s»e prične o tem pere l v vprašanju podajati z nc-viško vlada. Postavila je pogoj, da se uvede aktivno in stalno mednarodno nadzorstvo nad Pore njem, čim bi ga zapustile francoske, belgijske in angleške čete. Tudi belgijska vlada je po tem poročilu že pristala na izpraznitev pod gotovimi pogoji finainčneg-a značaja. Nadalje je baje zastopnik italijanske vlade izjavil, da se tudi Rim ne na.-merava odreči soudeležbe pri tozadevnih pega j*an jih, ker vpraš an j e iz praznit v e Por e nj a po mirovnih pogodbah ne zadeva le one države, ki so Por enj e pajsedle, marveč vse zaveznike. PARIZ, 11. «Eeho de Paris» poroča o veliki diplomati Čni akciji, ki jo je započela nemška vlada za izpraznitev Porenja. Nemški zunanji minister Stre-semann je bil baje pcoblaščen; da pristane v gotovem slučaju tudi na zahtevane odškodnine, ne sme pa dopustiti, da bi se Nemčiji odvzel najmanjši del o-zemlja ob njeni vzhodni meji niti da bii se Poljska vmeševala v zadevo o ureditvi porenskegra vprašanja. Strašna tragedija blaznosti v Parizu PARIZ, 11. V okraju Faubourg Du Temple se je včeraj popoldne zgodila strahovita tragedija, katere povod je najbrž treba pripisovati blaznosti. Včeraj zjutraj je prišel v majhno prodajalno zlatenin, katere sta lastnika zakonca IIenet- Vanneste, neki mladenič in izjavil, da bi raid kupil poročni prstan- Ker pa ni imel dovolj denarja pri sebi, je rekel zlatar je vi ženi, ki je bila tedaj sama v prodajalni, da se bo vrnil popoldne. Okoli 14. u-re se je mladenič res vrnil in si začel ogledovati prstane, ki: mu pti je razkazoval lastnik zlatarnice. Čez nekaj časa pa je nenadoma potegnil £z Žepa avtomatično pištolo t ar i^palil dva strela proti zlatarju, ki se je zgrudil mrtev, zadet v srce. Žena nesrečnega zlatarja ki se je medtem mudila v ozadju preda^ jalne, je začela vpiti na pomoč in zbežala po stopnicah, ki vodijo v zgornje nadstropje, kjer se nahaja zlatarjevo stanovanje. Ker jo je pa morilec skušal dohiteti, je reva v smrtnem strahu skočila skozi okno na u-lico. K sreči je padla na platnen zastor, razpet pred trgovino v pritličju, zato se je pri padcu le neznatno poškodovala. Medtem se je morilec plavil PJ"i oknu zlatarjevega stanovanja ter začel streljati s pištolo na ljudi, ki so se začeli zbirati v velikem š-tevilu pred hišo. Krogle so zadele in več ali mam j hudo ranila tri osebe. Medtem so prihiteli policijski agenti, ki so, skriti za nekim tovornim avtomobilom, otvorili z revolverji op:enj proti morilcu, ki je neprestano streljal. Enemu agentu se je posrečilo raniti pobesnelega mladeni-ni-ča v roko, kmalu nato pa ga je drugi stražnik, ki se je ne-opaženo priplazil do njega, pogodil z drugim strelom in ga ubil. Pri morilcu niso našli nikakih osebnih listin, zato ni bile mogoče ugotoviti njegove istovetnosti. V njegovih žepih so našli le ruski časopis in listnico z zneskom 51 frankov. Zdi se, da je nesrečnik izvršil krvavo dejanj e v blaznosti.__ Drobne vesti "Pravi povod potovanja Devetnajstletni maroški sul"-tan Si-di Mohamed Cen Jussuf Je prišel te dneve na francoska tla, da se seznani z moderno cr-Vili^za-cijo. Ta sultan vlada osamim milijonom Beduinov, seveda je njegova vlada bolj dozdevna, ker se nahaja Maroko pod francoskim pokroviteljstvom. Toda. kakor se trdi, ni prignala sultana v Evropo u kaže 1 j no st, pač oa dediščina po njegovem očetu. Po očetov* smrti je namreč podedoval vse nj-egove žene, Štiri glavne vdove hi tri sto stranskih žen. Vse se trudijo, da Ini postale glavna žena- mladega vladarja in mu darovale prestolontusledntka. Tega pa ne znvcrc mladi Jussuf. Zato se je odtegnil vsem intrigam svojega harema in šel študirat mo pokojnega RdfcFBča je bik) naslednjega dne obdrucira-no in balzamirano. Pri obdukciji so zdravniki ugotovili, da >e bila sladkorna bolezen vzrok, rana, ki jo je zadobil Radič 20. junija, v narodni skupščini, in o-slabelost srca pa povod njegovi smrti. Tekom popoldneva tistega dne je bilo truplo prepeljano v seljaški dom in v veliki dvorani poistavljeno rta mrtvaški o-der. Pogreb se bo vršil v nedeljo dopoldne. V Zagrebu in po vseh jugoslovanskih mestiih se je v sredo zvečer bliskoma raznesla vest o Radi če vi smrti1- Naslednjega dne je pričel v Zagrebu zasedati poslovni odbor KDK, ki je sklepal o pripravah za čim bolj svečan pog-.i-eb svojega predsednika. Za danes je bila napovedana žalna seja poslanskega kluba KDK. V Beogradu se je sestal pod predsedstvom kralja ministrski svet, ki je udkrenil vse potrebno, da bi se v državi ne kršH mir. V četrtek je imela narodna skupščina žalno sejo, na kateri je imel podpredsednik Kujund-žič primaren govor. Medtem so se pričeli v Zagrebu zbirati pogrebci iz vseh krajev države, pretežno so to sel jaki. Par dni'pred Radićevo smrtjo •je brl Zagreb pozornica še nekega drugega žalostnega dogodka. Iz Beograda je prispel v soboto v Zagreb novinar Ristovič, ki je v svojem «Jedinstvu» vodil odločno borbo proti KDK in njenim voditeljem. Bil ie nanj izvršen atentat, ravno ko se je vračal v spremstvu detektiva na policijo iz bolnice, kjer je bil obvezan, ker so ga bili hrvats ffi lil krajši spisi pet in osemdesetih slovenskih pesnikov in pisateljev od prvih začetkov slovenske književnosti pa prav do najnovejše dobe. Er. Budal je rbral od vsake^ ga ivekaj, od tega več, od onega manj, od vsakega pa spis, ki dotičnoga pisatelja na kratko najbolj oamaičuje. Zato bo pa ta knjiga dobrodošla v sedanjih razmerah tudi drugim in marsikdo bo za-mogel sklepati po teh jedrnatih izvlečkih na bogastvo naše književnosti. Stvarno oceno prepuščamo strokovnjaku, v tej notici smo le opozorili na§o javnost na lepo in posrečeno zbirko. Zdravilna vrednost radia Sadje se je že od nekdaj rado TAr ufcivalo, čeprav ima v primeri z mesom malo beljakovin in v pri-rrz maslom malo tolščobe. Da vsebuje sadje mnogo vode, ni smatrati za prednost Prava hranilna vrednost sadja tiči v sladkornih snoveh in v ogljikovih vodanih. Izjemo tvorijo orehi in mandlji, ki vsebujejo mn%"o beljakovin in ma-ftčobe, a razmeroma zelo malo vode. Beljakovine tega sadu, ki ga obdaja tenka kožica, nudijo možnost prebavilnim sokom, da jih izborno izkoristijo, pa na ji se uživajo oTehi tudi sirovi. Za drugo sadje je vsebina ogji-kovih vodanov, ki niha med desetimi in dvajsetimi odstotki, najvažnejši hranilni činitelj. Nezrelo sadje ima več škroba, zrelo sadje pa več topljivih ogljikovih vodanov kakor trst ni, grozdni in sadni sladkor. Ce se dovažajo telesu v obilni meri ogljikovi vodani, ne potrebuje telo toliko beljakovin in z izdatno prehran i t vi jo s sadjem se zmanšajo potrebne količine mesa. Cim nežnejše je sadje, tem bolj hrepeni jezik po njem. Vrednost okusa sadja pa zavisi tudi od vsebine organskih kislin, citronske, vinske in jabolčne kisline. Sadje, ki je dozorelo pri vročem, suhem vremenu, nima mnogo kislin. — Sadje, ki se hrani kakor iccimo, jabolka izgublja polagoma svojo kislinsko vccbino. Pol.^g kislin so važne tudi soli, pred vsem kalij in fosforna kislina. Ker se zavživa sadje v nasprotju z zelenjavo, po veČini sirovo, prihajajo vse njego-voli v telo, medtem ko je zelenjava med kuho izgubila mnogo soli, ki so preSle v vodo; ta pa se navadno stran izlije. Ce se pa sadje kuha, oe gre nič soli v izgubo, ker se navadno tudi voda, na kateri se je sadje kuhalo, popije. Dober okus sadja zavisi poleg zmesi sladkornih snovi in sadnih kislin tudi od tako zvanih JiSečih snovi, ki obstojajo po večini iz e-teričnih olj. Ko je sadje popolnoma dozorelo, tedaj ima največ aromatičnih snovi, ki jih sicer vročina uniči aH vsaj izprement, tako da » ma kuhano saJ ;e nikdar nnega f ra: nega vonja kakor nekuhano aalje. SlednjiC so važni tudi vitamini za zdravo, posebno pa za razvijajoče se telo. Posebno se nahajajo te izpopolntrjoče hranilne snovi v citronah, v pomarančah, bananah in jagodah. Radi vsega tega je sadje dragocena jed. 12 NAŠEGA URADA Greg. Bostjančič in Ana Bole: Na tukajšnji finančni inteadanci ne izhaja, da hi bila postojnska prestura poslala «pristanek»; poizr vejte, kdaj in kam je spise odpre-mila. Amalija Mihelcič - Bizjak: Od te strani se ne da ničesar ukreniti. Edino odpošiljatelj tamkaj reklamira pri banki, radi nepravilne iz-piačitve. Eržen - Idrija: Ne spada v naž delokrog, pa tudi izjemoma se ne moremo spuščati v take čisto kup-čijsko posle. Svetujemo Vam, da oglašujete v «cEdinosti»- K. Kosovel j - Zagrajec: V zadevi vojne škode se nam je posrečilo spraviti spise v likvidacijski urad. Tam bodo vso zadevo pregledali m kakor zagotovljeno, v kratkem rešili. Za kar je pa bilo oddano rekvizidjskemu oddelku za rešitev, j>e treba imeti še malo potrpljenja Čei nekaj časa se bomo zopet javili na dotičnem uradu in se prepričali, kako stvar stoji. O izidu boste pravočasno obveščeni. Tajništvo. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 10. avgusta 1928. Rojeni: 5; mrtvi: 3; poroke: nobene. Iz tržaškega življenja Tragičen požar v Miljah Dva otroka našla smrt v plamenih V bližini letališča, ki se gradi pri Orahku v Zavijah, ima svoje posestvo neki Anton Loredan, 31 lot star. Včeraj zjutraj ob 8. uri se je jx> svoji navadi odpravil z doma proti letališču, kjer je zaposlen. Koj za njim je zapustila hišo tudi njegova žena Ana, da ponese mleko v Skedenj. Doma sta ostali le njiju hčerki: triletna Pierina in osemnajstmesečna Valburga ter stara mati Ivana Vatovaz, katera }e okoli 8-30 šla na dvorižčo, da opere perilo pri bližnjem vodnjaku. Ko sia oba otroka ostala sama v svoji sobici, v drugem nadstropju, se domneva, da je starejša deklica našla v sobi Škatlico vžigalic in pričela prižigati vžigalico za vžigalico v veliko veselje male sestrice. Pri tej zabavi pa je menda odskočila goreča žveplenka na slamnato posteljo, ki je v hipu zagorela Požar se je v kratkem silno razširil, tako da so plameni nenadoma obkolili otroka, Ki nista u-te^mla zhežati- Sosedje, ki so zapazili požar m slišali vpitje nesrečnih deklic, so prihiteli koj na pomoč. Nekaj jih je udrlo tudi v hldo, da bd otroka reši4i, a čim so napravili par korakov, že so morali opustiti svojo namero, ker je bilo radi dima in plamenov nemogoče prodreti v hišo. Medtem je bil obveščen o požaru tudi nesrečni oče, ki je prihitel domov. Tudi on je plandl v hišo, da bi rešil svoja otroka, a stopnice so se pričele že podirati in tudi strop se je že rušil. Ko se je vrnil na prosto, je imel ožgane brke, lase, obrvi, in na prsih je imel hudo opeklino, ki mu jo je povzročil goreči tram, ki ga je oplazil. Med tem so bili poklicani na pomoč tržaški in miljski gasilci, ki so prihiteli v kratkem na lice mesta: prvi pod vodstvom pod častnika Puntellija, slednji pa pod vodstvom častnika Robba. Ker je bila Loredanova hi-ša med tem dogorela žo skoro do tal, ni gasilcem preostalo drugega, kot da preprečijo. da se požar no razširi na bližnje hiše, kar se jim je tudi po^ polnoma posrečilo. V posebni nevarnosti je bila hi&a Loredanovef?a brata Franca, ki jo uslužben v ladjedelnici S. Rocco, kot bolniški strežnik Po napornem delu je bil požar končno popolnoma udušen in Šele tedaj se je gasilcem posrečilo izvleči izpod ruševin trupelci nesrečnih deklic, ki sta bili grozno ožgani. Kmalu potem, ko se je mati, ki ni znala, kaj se je zgodilo, vrnila domov, je našla svoje domov je vpepeljeno in svoja otroka mrtva. Škoda prekaša 25.000 lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Na lice mesta so prišli miljski orožniki v svrho primernih ukrepov. Radovedni otrok Koliko nesreč je že zakrivila o-troška radovednost! Požar v Miljah je v glavnem posledica otroške brezskrbnosti. v kolikor ni kriva temu neprevidnost staršev. Iz radovednosti bi se bila včeraj malone zastrupila mala enoletna Lucija Taria, stanujoča na Scali Monticelli št. 3. Včeraj je hišni gospodar poslal v njeno stanovanje elektrotehnika da izvrši neke popravke pri električni napeljavi. Proti večeru je delavec delo prekinil in pustil na stanovanju vsa orodja s namenom, da se vrne naslednji dan in delo nadaljuje. Ko je odšel, je mala Lucija pričela brskati med orodjem in iztakniia malo stekleničico, napolnjeno s solitrno kislino. Ni dolgo pomišljala In izpila polovico tekočina Več ni mogla ker so jo nenadoma pričele obhajati slabosti, in mati, ki ji je prihitela na pomoč, jo je koj ponesla v mestno bolnišnico, kjer so J4 izprati ie»o- V Trstu, dne 12. avgusta 1928. dec in pridržati v I. oddelku. Zdra viti se bo morala 6—8 dni. Z nožem se jo ranil. 18-letni Emil Domonella, stanu joč v ulici S. Marco št 10, je včtf raj popoldne v prodajalni svinjini na trgu Garibaldi ŠL Z, odpiral i nožem zaboj, v katerem se je nar-hajaJ sir. Pri tem pa so mu jo nedfi izpoddrsni 1 in ga ranil v levo roko. V mestni bolnišnici, kamor je prišel iskat pomoči, ao mu rano iz-prali in obvezali Ker pa je bila poškodba neznatna, so ga koj izpustili. Ti nesrečni avtom ob ilil Ne mine dan,, da bi ne imeli leži ti kake avtomobilsko nesreče. Tudi včeraj zjutraj bi so zgodilj kmalu nesreča, ki hi bila zahtevala čl o vodko fcrtev, da nI šofen pravočasno zapaz.il nevarnosti. Ob 11.30 je zapuSčal i"il>jt trg 32-letni Dominik Villan, stanujoč vi ulici del Pozzo bianej št. 9, ravna v hipu, ko je vozil tam mimo avto TS 1110 v smeri proti postaji pri Sv. Andreju. Šofer, ki pa je vozila precejšnjo hitrost^, ga je kljub temu z enim blatnikom sunil ia vrgel s silo iml tla. Villan ie zado-btl prt padcu poškodbe po vsem teleeu. Z istim avtomobilom je btl prepeljali v mestno bolnišnico, kjeai so ga sprejeli v ktrurgični oddelek. Zdraviti se bo moral kakih 15 dni. Nekaj aretacij Z cndrom na rop, ki so je izvršit pretekle dni pod Konkonelom, so openski orožniki aretirali več o- < sumljenih oseb in sicer: 24-letnega j Henrika Visentinija, iz Prvačine; 46-letnega Ivana Živica iz Duto-velj; 47-letnega Andreja TVampu-ša; 38-letnega I tal a Zaninija; 32-letnega Josipa Marmija; 24-letnega Petra Vregneza in Je nekaj drugih. Omenjene osebe so orožniki našli, da so spali v duplinah v bližini Opčin. Vesti z Goriške^ Goriške mestne vesti Premestitev Tukajšnji sodnik kazensko proture dr. Leonard Scio je premeščen, v Bellano (Como). Avto ga je povozil Avto št. 6G9 G. O. je povozil 75-letncga Jakoba Blaziča iz Cerove-ga. Ponesrečenec je zadobrl voČ ran na glavi in po rokah. Voz Zelenega križa ga je prep^jal v mestno bolnišnico. Odprte lekarne Danes, v nedeljo, dne 12. avgi*-sta, bodo odprte v Gorici sletlečel lekarne: ves dan z nočno slutbo ves prihodnji teden lekarna Con-tin, Corso G- Verdj St. 17; do enci ure popolckie pa lekarni: Ale«anl, via G. Carducci št. 12 in Pontoni, via Ras teli o 2G. Mati, fci pošilja svojo otroke beračit. Orožniki iz Št. Petra so ustavrli 8-letno Lojzko in 4-letno Marico, kii sta raztrgani in zanemarjeni prosjačili po cestah. Dekletci sta pri^ znali orožnikom, 'da jih pošilja beračit njih stara mati Alojzija Krivec, stara 83 le4, doma i-z Štover-« jana, stanujoča v ul. Rabatta 15 Orožniki so Krivčevo kaznovali a kontravencijonom. IZPRED PRETURfl Suknja« ki roma. Pred goriškim sodnikom sta so morala zagovarjati Florijan Gre« gorič, star 18 let, iz Prvačine. in Jožef Kavčič, star 61 let, iz Dorn-berga. Obtožena sta bila P**vi, da jo hotel zakriti tatvino, drugi pa, da, je ukradel nekemu Jožefu Trampužu suknjo, v kateri se jo nahajalo 200 lir. Trampuž je namreč žo pred meseci pustii suknjo v restavraciji Gru treba kaj podreti. Grozovita suša je uničila vse, kar je bMo zelenega. Koru»a sploh ni i-mela sadu. Krompirja je malo in ponekod gnije. Po zadnjem dežju, ki pa je zmočil le par prstov prsti, kmetje sadijo vrzote in drugo , dolivajo ubogemu sadežu, a če dežja ne bo, vse to ne bo nič pomagalo- V tem letu je kmet tako u-darjert, kakor še nikoli ne. Država bi morala ljudstvu od pomoči s črtanjem davka za dobo enega leta, ali pa podeliti sorazmerno podpore. — (Op. ur. - Akcija zato — kot smo svoj čas že poročali — se je od strani pokr. gospodarskega sveta že začela. Upajmo, da bo uspela.) Iz tržaške pokrajine IZ BO L JUNCA Čudno, res čudno, da m v «Edinosti« nikdar nobenega dopisa fz naše vasi. Saj je med nami nekaj takih, ki bi lahko spisali kako poročile©, tako da bi bili tudi drugod informiram o naših razmerah. No, v teh pasjih dneh nimamo nič dobrega poročati. Suša nam je uničila vse poljske pridelke: fižola ni bilo nič, krompir je droben kakor orehi, sadja ni niti, da bi ga pokus i 11 Z grozdjem jo od začetka kazalo dobro; sedaj pa so trte vse ožgane, in grozdje se ne more de-beliti. Zadnji dež ni skoraj nič za-legel. ker ga je bilo malo. Upajmo, da se bodo nebeško z&kk>pnico kaj kmalu odprle in nam poslale zaže-ljenega dežja. Dovolite, gospod urednik, da omenim še nekaj boljunskih »posebnosti«. Piva posebnost je ura na zvoniku. S ploščo so so namreč zbrisale številke, tako da se lahko samo približno ve, koliko je ura, če se na to uro pogleda. Mislim, da ni prav prijetno slišati, kako se tujci, ki pridejo v vas, norčujejo iz ure. Skrajni Čas bi bil, da se ura nanovo pobarva. Druga posebnost je struga «na jami«. kjer se zajema pitna voda. Struga je polna mahu in druge primesi. Tudi tu bi bilo treba poskrbeti, da bi bila struga vedno čista. Toga ne bi omenil, če ne bi bil slišal pritožb od raznih strani- Tretja posebnost: cerkveni pevski zbor. Sestoji iz dveh pevcev in treh pevk. Imamo dobre pevke in pevce, ki bi v zboru lahko sodelovali. Naš mladi organist se na vse načine trudi, da bi zbral nekaj mladeničev in deklet, ki bi bili. pripravljeni sodelovati v zboru, a vsa njegova prizadevanja so zaman. Pisal sem o teh treh «posebnostih«, da opozorim sovaščane, da se o njih govori tudi drugod, kar menda ne dela «posebne» reklame. Boljunčič. Znanost ijuimetnost Motorne ladje Posebno v Trstu šmarno prelepo priliko, da opazujemo silino hiter razmah v uporabi Dieselo-vih motorjev za pogan ladij. Pred ji o pa preidemo k številnim podatkom, hiočemo v glavnih obrisih pojasniti, v čem obstoji bistvo Dieselovega motorja. V glavnem razlikujemo p"i poganu ladij dvoje vrst strojev: 1. stroje z zunanjo kurjavo in 2. stroje z notranjo kurjavo. K strojem z zunanjo kurjava štejemo predvsem parne stroje. Izraz «zunanja kurjava?) nam bo takoj jasen, ako si ogledamo delovanje takega stroja. V kotlu sega-evaano vodo itn jo tako pretvarjamo v pare, ki prehajajo v Ci&mder, kjer gionijo bat. Proces gorenja se ne vrši torej v cilindru samem, kjer se pre-mđka bat, temveč zunaj kotla K strojem z zunanjo kurjavo spadajo tudi parne turbine, ki so v zadnjem času zlastii pri zgradbi vojnih ladij začele izpodrivati pesne stroje, n Pri strojih z notranjo kuirjavo zgoreva ktertvo v cilindru sa- mem. Pri tem pa sta dani dve možnosti. Ali se vžge zmes zraka in kuriva po zunanjem pripomočku, večinoma po električni iskri, ali pa se vžge sama po sebi, seveda pod močnim pritiskom. Stroje prve vrste imenujemo motorje na eksplozijo in so v raihi predvsem v avtomobil-gtvu in letalstvu. Kot kurivo u-porabljajo lahko neti j ivi, toda dragi benem. Pri strojih druge vrste, ki nosijo ime po izumitelju Dieselu Dieseiove motorje, vžge zmes kuriva in zraka že radi samega pritiska. V cilindru je treba najprej stiskati zrak tako, da doseže pritisk okoli' 35 atmosrfer. Ko je dosežen zadosten pritisk, se vbrizga seveda s primernim pritiskom tekoče kurivo, navadno težka olja, ki preostajajo pri destilaciji kamenega olja in ki so znana pod imenom «ma-zout». Tako vbrizgano kurivo se vžge, kajti zrak se. je radi močnega pritiska silno segrel. Pri motorjih na eks>plozijo pa je proces bistveno različen. Predvsem se zmesita kurivo (bencin) in zrak že zunaj cilindra. Ta zmes se zgosti v cilindru samem le največ do kakih 7 atmosfer in se nato vžge po e-lcktriški iskri. Snov zgori trenutno (eksplozivno). Pri Diese-lovih motorjih pa traja gorenje razmeroma deij časa, dasi je seveda tudi ta fes- silno kratek. Dleselova ideja je bila od začetka, iammiti stroj, kjer bi se v močno zgoščenem zraku vžgalo zmleti ptremog. Njegov trud v tej smeri je bil brezuspešen. Šele tedaj, ko je mesto premoga u-porabil tekoče kurivo, je bil uspeh dosežen. Toda tedaj je bilo že prepozno, da bi Diesel v miru užival sad svojega sanja m svojega dela. Iskal je večni mir v hladnih morskih valovih. Po njem imenovani motorji p>a so sli zmagovito osvojili svet. Sicer pta se že poroča, da se bliža tudi njegova prvotna miseJ, u-porai>ljati zmleti premog kot njotranje kurivo, k uresničenju. Prvi poskus z Die-sekuvimi motorji gx>irkti trgovinsko ladjo je iz 1. 1912. Tedaj je opremila ladjedelnica Burmeister & Wain v Kodanju 5000-tonsko Ladjo «Selandia» z dvema DieseLovi-mzL mortorjema po 1200 konjskih sad. V naslednjih dveh letih pred vojno je biil napredek silno ne-zjiatear. Med vojno, naravno, ni bilo govora o kakem razmahu, ker ni biilo časa misliti na nove poizkuse. V povojnih letih pa je raij-mah naravnost velikanski. Leta 1922. je od vse tonaže, ki se je gradila, odpadlo že 11 od sto na ladje z Dieselovimi motorji, 1. 1923. poskoči ta odstotek že na 24, 1. 1924. na 60 in 1. 1925. na 58 5Š. Za tekoče leto poroča Lloyds Regiister of Shipping, da prekašajo motorne ladje, ki ste gradijo po vsem svotu, pomike, ki so v delu, za 115.000 ton. Nepoučenega čitatelja opozarjam, da ne gre tu za utežno tono, temveč za takozvano registrsko tono, ki' je prostornisaska mera in odgovarja približno 2.83 kubičnim metrom. Ako upoštevamo samo motorne ladje, ki so že v rabi po i^ačrtu iz 1. 1927., adi ki se še gradijo v ladjedelnicah, toda tuidji od teh le one, katerih prostornina prekaša 10.000 ton, gre prvo mesto Angliji, ki izkazuje 17 enot od 10.000 do 27.000 ton. Celotna tonaža znaša 240 tisoč ton, gonilna sila pa 182 tisoč konjskih sil. Za Anglijo pride Italija s 7 enotami od 10.000 do 32.000 ton in s celotno tonažo 122.000 ton in s 104.000 konjskimi silami. Itatfiji pa gre prvenstvo v-dveh oezirih. Predvsem je dosegla rekordi v tonaži posamezmih Iaddtj. kajti motornik «Augustus» ima največjo tonažo sploh, namreč 32.000 ton. *Saturnia» pa, ki se je gradfflai v Tržču, je s svojimi 23.500 tonami in 24.000 konjskimi silami, dosegla pri preizkusih največjo hitrost, namreč 21 milj na uro. In isto si obetajo od njene sestre «Vulcanie>>. Tretje mesto zavzema Holand-ska s 6 enotami in s celotno prostornino 102.000 ton ter s 77.800 konjskimi silami. Emko število ladij iizkazuje tudi Nemčija, toda celotna tonaža maša le 77.000 ton in celotna goniina sila le 54.000 konjskih sil. Druge države z večjo trgovinsko mornarico kakor Švedska, Japonska, Španska, Danska, Zdruiene države Severo-ameriške imajo le po 2 ali 3 e-note. Nič bolje bolje ni s Francijo, ki izkazuje 3 enote odi 10 do 20 tisoč ton, toda vse te tri enote se šele gladijo. Manj ugodni so podatki glede vojne mornarice. Le Anglija in Nemčija se bavi ta resno z idejo opremiti nove ladje z Dieselovimi motorji. L. Č. Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen. Sestavil Josip Brinar. Založila Goričar in Leskov-Sok v Celju. Brinarjev «Slovarček» zemljepisnih imen je v Slovencih prva publikacija te vrste ter jo bodo z veseljem pozdravili osobito učitelji in dijaki, katerim je knjižica predvsem namenjena. A tudi turisti, ljubitelji prirode itd., bodo našli V «Slovarčku» nanirano obilico zanimivih razlag domaČih krajevnih imen, a poleg tega tudi zanimivo zbirko tujih zemljepisnih imen, ki šele po razjasnitvi njih izvora in pomenaa ožive iz skupine mrtvih nerazumljivih črk v jasno sliko. Na stotine najzanimivejših krajevnih imen nam »Slovarček® poHjudno raz tolmaču je. Iz (Dalje na IV. strani! Vsem, ki so nam stali ob strani ob priliki Izgube naše nepozabne mmm mm Izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo Posebno zahvalo smo dolžni našim b!iž-njikom, nositeljem vencev in vsej oni množici. ki je spremljala našo nepozabno pokojni co na njeni zadnji poti. BARKO VLJE, 11. avgusta 1928. Žalujoči ostali. POSIANOI ZAHVALA Izrekam najtoplejšo zahvalo Zavarovalnici LTnion oziroma g. A. Ravniku v Gorici, Via Bax- zeiilni No. 2P za najboljše cenjeno in izplačano od^odnino za moja pogorela poslopja in premičnine. Priporočam vsakemu to zavarovalnico. (704) Miha Skok, Topole 43. *) Za članke pod tem naslovom odkla- nja oredniStvo vsako odgovornost. ALi OC1LAS1 MLEKARSKE STROJE, nemški izdelek, ima na prodaj Mlekarska zadruga v Trnovem (Torrcnova di Bisterza), m sicer: a) nove: posnemalnik z učinkom 80 1 na uro za L 360, posnemalnik z učinkom 160 1 na uro za L 460; 50-Jitrsko pinjo {Sturzbuttennaschine) za L 810 in 30-litr-sko pinjo za L 240; bi rabljene: 2 hladilnika za mleko z učinkom 500 lrtr. na uro; 2 hladilnika za smetano z učinkom 200 1 na uro. Cene po dogovoru. 831 ZALOGA VINA v Gorici, via Formica 1, kol naslednik »Vinarske zveze«, razpolagam z raznimi domačimi vini, kakor tudi kraškim teranom. Se priporočam Pirec J osip. 833 NA VRHNIKI pri Ljubljani, poleg sodišča, prodam enonadatropno hišo, pripravno za trgovino ali cbrt. Več »e izve pri lastnici, v glavni tobačni zalogi na Vrhniki št. 25. 832 IZŠLA je znanstvena knjiga »Naš svetovalec v bolezni in zdravju* (750 strani in več slik), spisal med. Kunze, poslovenil Dr. Gostinčič in prof. Brodar. Cena L 110. Predplačilo L 25, ostalo po povzetju. Zastopnik M. Antonini, Nabrežina. 837 ■ ' SREČO, preteklost in bodočnost življenja pove avtorizirani gr*k>log. Via Pieta št. 12, vrata 6. 842 SLUŽKINJA za gostilno se iiče. Via Co-logna 21, gostilna Pavalec. 83S GRADEž - HOTEL AURORA za Vas 26 lir dnevno. 839 SLUŽKINJO, veščo v kuhanju, sprejme takoj gostilna, Campo Belvedere 1. 840 PRODAM 50 hI belega in črnega vina. Cena 2.40 do 2,60. Marc Ivan, Planina 43, p. Vipava. 841 POROČNA soba iz parjenega bukovega lesa, zajamčena L 1400, jesenova 1600, mahagonijeva, topolova 1800. — Ttirk, Cesare Battisti 12. Pazite na številko! SOBICA se odda. Naslov pri upravi. ZASTOPNIKOV išče bogata stole t^ družba zavarovanja v vseh občinah z najboljšimi pogoji in zaslužkom. Natančnejša pojasnila daje glavni zastopnik Teodor Brešan, Corso Vitt. Em. III. 28. Gorica. TRGOVSKI pomočnik, vešč slovenskega in italijanskega jezika, s štiriletno prakso, išče slu-ibe. Naslov pove goriška u-prava. VINO ISTRSKO najboljše vrste, pristnost zajamčena, dobile založnki in gostilničarji v vsaki množini: Istrski teran, burgundec, pinot in belo malvazijo. Najnižje cene. Vsaka pošil|atev sc izvrši takoj, Naslov: Nikola Draghicchio - Pa-renzo. 693 VIPAVSKO VINO. Kmetijsko društvo v Vipavi ima veliko zalogo izvrstnega domačega, namiznega in desertaega vina in refoška. Kupci 6e vabijo. 760 ZALCGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G, Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 252 POZOR! Radi selitve prodam vse manufakturno in galanterijsko blago, po zelo znižanih cenah. Cenjeno občinstvo ima sedaj najugodnejšo priliko nabaviti si za mal denar najboljše blago. Pridite in prepričali se bodettl Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini. 816 BABICA, diplomirana, sprejema noseče dnevno. Govori slovensko. Bodulich An-na, via Madonna del Mare 19, II. 843 14-LETEN DEČEK, ima veselje do btfv-t ske obrti, iiče mesta. Postojna 57. 829 BRIVSKI pomočnik in učenec se sprejmeta takoj. Cubr - Bistrica. . __830 BABICA, avtorutrana, sprajema Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 323 BABICA Emersch.itz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noaeče, moderna opre-^ ma, zdravniška pomoč, dnevna branari-na L 25. Via Farna4o 10 (Gmnastica, podaljšana), lastna vila, taleion 20-64. 308 BABICA, diplomirana, »prejema noseče, Hladiš, cia Madonnina 10/11 821 Klor se ta! i spis je posebno izpostavljen hitrem? ohlajenju po končani vaji. Dobro je, da se športnik obvaruje pred eventuclnl i posledicami, ki so navadno : revmatizem, bol v kolkih, glavobol, zobobol itd. V ta namen služijo najbolje .BAYEK", ki so izborno sredstvo proti vsem boiezntm tc vrste. Zahtevajte vedno tablice ,BAYER" v originalni Izdelavi z zelenim i ovitkom in križem ,BAYERU. JM bmo MM' pri Sv. Jakobu v Trstu registrovana zadruga z omej. poroštvom vabi članstvo na Izredni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. avgusta 1928. ob 10. uri zjutraj, ** društveni dvorani. DNEVNI RED i 1. Zadeva posestva. 2. Slučajnosti. (708) ODBOF NAJBOLJŠE OBUVALO za ženske, moške In otroke v najmodernejših barvah in po najniiji ceni dobite edtno § PRI REBCU Trst, Via Cnrducoi 36 ku um oiEm z mazilom FARMACIA SPONZA, Trst. V tTor S Pfero 1<) Pazite na ponaredbe. — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3.—, FRATELLI ZAMPOLL! TRST, Viale XX Stttefr.br« St. 25 Najboljši sladoled lastnega izdelka ® canri Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravnikih avterltet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE LEKikUMA ZANETTfi - TEST - Via MazzEnl PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: '163) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. Grof je slonel »a p>rstoževalca. Pogovor se je bližal koncu. _ Ne bova se prepirala, gospa; niaem prišel eato semkaj, ampak da vam priobčim sklespe, ki se tičejo vaše os^be. Vaše ravnanje bi zaslužilo ostro kazieoi; toda ta o«iaw do va-še^a mo&a, do vaše mladosti iin upoštevajoč nekatere olajševalne okolnosti, ki dokazujejo, da ste delaii skoraj vedno i j-d trenotnimi vtisi in brez premišljene neroere, — vas neče soditi po takonu, am- pak želi samo onemogočiti vam kaj takega v bodočnosti. Prekiniti nitrate vsako zvezo s svojo prejšnjo domovino, preaietsti srvoje kapitale v Nemčijo ter procbafci vse svoje nepremičnine^ ki jih roseduje-te v Rusiji. Lihermanov s hi in šarlo-tenCulski kokmilsti so pripuTavljeni kupiti Turovo m Vseevjatsko proti piačHu v gotovini, ki se vam izplača v dveh ali treh obrokih, kakor vam bo lepše kazalo. Pametno boste ravnaii, če si kupite p;'j-norae nerpremiČKme pri nas, grerf pa vam bo pomagal upravljal vaše posestvo, kjer boste morali* pač živeti, ker povratek v Rusijo vam je za, cio de.v tih let prepovedan. Po preteku imeno vaittegta roka se nadejamo, da boste z zakonsko in materinsko ljubezaiijo tako navezani na svojo novo domovštno, ki se je boste privadili, da boste mogli vnovič obiskati svojo rotdno deželo brez nevarnosti za nas. S široko odprtimi očmi, ne verujoč svojim užesom, je Milica poslušala te zahteve; prvotno presenečenje se je umaknilo besni jezi. Z rdečicama srda im licih in bleščečimi se očmi je skočili a na noge in grozeče stopila za korak naprej k svetnriku. — Če ni to, kar ste mi sedaj povedali, samo prazna šala, tedaj vedite, gospod, da- je moj odgovor na važo nesramno zaihtevo tale: niti koščka zemlje srpi oh nikomur ne prodam, poaehoo pa ne temu lakaj ske mu sinu, ki se ponaša s tem, da je njegov oče o kradel svoje gospodarje. Jax obdržim svoja posestva in moje glavnice ostanejo v Rusiji Rajši se ločim od grofa In ostavim «sveto zemljo» Nemčije za vselej, kakor hi sc pokorila takemu nasilju. — Gospa! Jeza je slab svetovalec, toda nadejam se, da ko se umirite, pravilno precenite našo prizanetsljivost. Sicer pa prepuščamo vašemu možu, cki vas privede do pametnega sklepa. Moram pa pristaviti, da je sklep nade vlade nespremenljiv. Ni druge izbire, ali se udiati, grofica, ali pa iti Ko gre za blaginjo držaive tu njenih podanikov, tedaj ne poznamo šale, a tako nevarnih, dasi neprevidnih dejanj, kakor so bila. vaša, ne moremo trpeti. Premislite si vse, upoštevajte, kaj ste dolžni- možu, in tedaj bo&te priteaali, da vam je od nas naložena naloga izvedljiva. Sicer pa imate dva tedna Časa za premislek. — Nikoli! Čujete? Nikoli se ne pokorim tej podli samovolj«! Ne dovoljujem, da ravnate z menoj kaikor s sužnjo in nimate pravice žaliti n*>ja maj^vetejša čuvstva. Vi ste rekli*, da se mo- rami udati ali iti Tedaj si izberem poslednje, — je vekliknila Milica vsa iz. sebe ter zbežala iz sobe. Svetnik pl. Kuhi je zmajal z glavo ter se o-krenil k Berenklavu, ki je ves čas molčal, ter mu pnotžal roko. — Umirite se, grof, ter zberite ves pogum in skušajte prepričati vašo ženo in zlomiti njeno upornost. Razumem, da če je človek zaljubljen, se težko bori s tako očarujočo žea&ko; toda s tem si zagotovite svojo bodočo srečo m družinski mtir. Z nad51o»veš kim naporom, je grof potlačil vihar, ki mu je divjal v duša. — Pokorila se bo, ali pa se ločfcra, — je rekel s trdim, toda ubitim glasom. Po kr»/tkem razgovoru se je vladni svetnik poslovil. Milica se je vrnil a v svojo sobo kakor vfihar. Bacoburjenje, gnev in obup so jo danrilil, a črez vse je previ adovaio hrepenenje po svobodi in nepremagljiva želja, bežati te dežele, ki jo je brezmejno sovražila. V teh občutkih zoprnosti in sovraštva je utoniJa cek> moževa osebnost; «sirov i Nemec*, ki jo je na Brit način zaroojerv&d ter dovolil, da so jo ponižali in ofcrekii, je bil tudi njen sovražnik. Ah, kakšen dober prerok je bU Rosti-staiv, ko je rekel, da pride treootek, ko se njeno arce in njen ponos upreta sinovemu nasiflju nad njentaifl najsvetejšimi čruvstvi. Ta treootek je rastopi sedaj, ko so jo tako hnrih užiUfll. •Da, bežali je treba... bežati, sa ivafco ceno, le te prekJeie dežele,» — to apoenan^a se JI Jo trti-no vtepilo t glavo. Hodila Je gori In doti po bodosrju In Cen drpat Jd je M po teksu; nato as fk jenje nekoliko poleglo, sadla Je k vkmtaš mizi to mRhantčng rložiia v kovčeg se je naslonila n-a mizo, poikiila obličje z rokami in se zamislila, XIII. Bi>la je zatopljena v svoje mislit in ni opazila, ko so se odprle duri ki je vstopil mož. Grof ji je prinesel škatlo, ki jo je pozabila v njegovi robi, in šele ko jo je položil na mizo, se je Milica zdrznila in dvignila giavo. Zakonca sta se sovražno spogledala. Grof je bifl Se vedno smrtno bled in nekaj neprijaznega, krutega je bHo v njegovih očeh. Ni izpregovorfl besede, ampak odšel v spalnico ter zaprl vrata v garderobno sobo. — Tako skrbno zapiraš vrata, kakor da me matedid uiHti, — je rekla posmehljivo Miflka. — Morda je tako. No, na vsak načini moram prtti na jasno s teboj in nočem, da bi nas slikalo kakšno nepoklicano uho v teku najinega pogovora. — Če pa ne moram govoriti zdaj s teboj t Za danes mi1 je dovolj pojasnjevanj in fca^tev. Hočem si nekoliko odpočiti in se umiriti-, predno kan i o kje in no prenesem semkaj ni rablja svoje gla^ olce, — Je odgxa»vortta Mavca jasno m trdo. — Rasen tega nečem žfcvet* v tej deželi nasid ja; in -ker postaja njtjfcw> življenje pri teh razmerah ne-nf*", teefaj naman ne preoetasve đru^e^a nego ločtov. Ostocava pri tem to BoklJnčwat pogovor, j Iv. « EDINOST* V Trstu, dne 12. avgu&ta 1323. obilice zanimivosti nekaj zgledov! Iz ^Slovarčka* se poučimo, da je na pr. vas Cret (Začret) itd. va« na močvirnem ozemlju, zakaj «Creta» pomeni močviren travnik. Knjižica nas pouči, da je ime «Vojnik« nastala iz «Hvojmk» (t. J. kraj ob bojevem gozdu); ali, da je ime vasi Volog spojenka iz logu«; da je iskati izvir «Grosup-lam» v staroslovenski besedi «gra-slup» močviren kraj, itd. »Slovarček » nam tudi pojasnjuje jugoslo-venska imena v tujem oblačilu, kakor «Ada-Kale», Alibunar, A-rangjelovac, Balkan. Kale-meg-dan, Majdanpek, Novi-Pazar, Palanka. Tuzla Vakuf in dr. Prvi del « Slovarčka* prinaša vsa zanimivejša imena z ozemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev. V drugem delu pa so zbrana zemljepisna imena iz vseh delov sveta Kako tuje, čisto «kinezarsko» nam n. pr. zvene imena: Tong-king, Si-kiang Pe-king! A kako se nam zasvita, ko nam «Slovarček» razloži, da pomeni Tong — vzhod, Si — zahod, pe __ sever, King — mesto, Kiang — reka! Ali kaj naj počnemo na pr. z zveriženko «Popocatepetl», dokler ne vemo, da je Aztekom : lJopoeani» značilo «kaditi se» in «Aepetl>r — gora (torej ognjenik)! Kako se nam osvetio «Cordillere» Šelo potem ko nam «Slovarček» pove, da to špansko ime ni nič drugega kot naše gorsko «sleme» (greben)! Ali pa, da jo «Philadel-phia» mesto «bralske ljubezni«, to je pribežališče vseh onih, ki jih je verska nesTrpnost prisilila, da so zapustili svojo domovino! Z razlago zemljepisnih imen — kakor jih prinaša «Slovarček». — so se začeli pečati šele v novejšem času, ustvarivši posebno vedo «Toponomastiko», to je znanost o krajevnih imenih. S tolmačenjem jugoslovenskih zemljepisnih imen po so do sedal bavili lo maloštevilni jezikoslovci (Miklošič, Luka Pintar. Dr. Ramovš in dr.), in še to razpravo so raztresene po raznih revijah. Šo le Brinarjev «Slo-varček» je zbral v celoto ves ta drobiž ter gra izpopolnil z lastnimi razlagami. V «Slovarčku» jo( sire- navedeno tudi nekaj zemljepisnih imen, ki jim irvir še ni povsem jasen ter so možne različne razlago. Taka imena naj bi pač /zbujala zanimanje za nadaljnjo raziskovanje na tem polju, kjer skoraj vse svoje značilno ime? Kako blago-zvočno nam zveno imena studencev jarkov in križpotii! Koliko poezije nam diha iz nazivov posameznih dreves, pečin, lazov itd.! Brinarjev «Slovarček» pa bo že v sedanjem svojem obsegu najbolje služil najširšim krogom. Tčite-ljstvu bo pri pouku omogočal poživi ian:o suhoparnih geografskih imen; dijaštvu bo služil kot izbo-> ren pomožen učbenik zemljepisa; turistom in vsem onim, ki se zanimajo za domovino in tujino pa bo « Slovarček- odprl globlje pojedo c postanek in razvoj zemljepisnih imen Skrivnosti mleka Da se da na mleku sploh še kaj raziskovati in razkrit-i, se bo zdelo marsikomu čudno. Ali je v njem sploh šte kai nezna-nepi, česar ne po-zaiamo že tisoč -et i a sem? Vkljuh temu &e ponaša najmlajša veda s celo vrsto novih dragocenih uspehov, ki so praktično velikega pomena. Naj navedemo na tem mestu kot primer le tole: Večkrat se dogaja, da deluje tako pri materi kakor pri dojenčku prebava silno počasi. Neki dunajski zdravnik je ugotovil, kje tiči vzrok te bolezni pri materi in pri otroku, in na podlagi tega odkritja mu je uspelo, da je oba ozdravil. Dognal je, da se nalmja v m Le k u doklej popolnoma neznani Činitelj. Oslabelost prebave pri materi je povzročilo pomanjkanje hormona žleze ščitnice. Ko je zaužila miti tablete žleze ščitnice, je o-zdravela in z njo tudi njen otrok. Tudi otroku je primanjkoval hormon kakor materi. Donos hcmiona materi je vplival zdravilno tudi na otroka. Iz tega izvina pomembno dejstvo, da prehajajo hormoni od matere do otroka z mlekom, da dovaja mleko dojenčku hormone. Stara ljudska izkušnja uči, da dobe otroci mnogo lastnosti cd svoje dojilje in le lastnosti so prisesali z njenim mlekom. To se posebno opaža tam, kjer ^e pojavljajo pri otroku take lastnosti, ki jih niso imeli njegovi roditelji, pač pa otrokova dojilja. Prehod hermonov v mleko in z mlekom v dojenčka bi zna lo pojasniti to skrivnostno podobnost med dojiljo in dojen-cein, ker imajo hormoni velikanski vpliv na telesni in rtu-Žk.vmi razvoj otroka. To je tudi en vzrok več, na j bi vsaka mati Stana dojila, svojega otroka Toda mleko ne dovaja le hormonov, ampak ono dobavlja o-troku tudi vit an; i ne. Ako mati ji Ima. mnogo vitaminov, je rev- no tudi njeno mleko in tako postanke tudi otaoče. Posledice tega ao rakitična (angleška) in druge bolez2i±, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov. Ugotovilo se je, da zamorejo solnčni žarki In umetni ultravtk^iCasii tarki žepremeniti gotove mar šftohiia snovi v uCtokonrKe vitamin©. Dejstvo je, da pridobi mleko mnogo vitaminov. aJto ae izpostavijo matere in dojilje vplivu ultra vijoličastih žarkov in to že v dobi nosečnosti. To je najboljša obramba zoper rahitično bolezen pri otrociih kakor tudi zoper kostne bolezni nosečih žensk. Da postane tudi kravje mleko bogato z vitamini, posebno ob Času, ko se krmi živina s suho krmo in ko se nahaja v hlevu, so se postavile v mnog-ih modemih hlevih velike teremenjaške s v etil j ke, ki naj nadomeščajo naravno solnce in viftamine, ki jih ustvaaja solnce. PrepiK>stejše je seveda, če se izpostavi mleko samo takim žarkom, kar se je že uvedlo v nekaterih velemlekarnah. Množe se pa glasovi, ki pravijo, da zna tudi preotrelica dobrega škoditi in da nastopajo bolezni, ki jih ni povzročilo pomanjkanje vitaminov, pač pa natrpanost z vitamini. Prav vitamin, ki sil uži zoper rahitično bolezen, lahko povzroči bolezen radi preobilice vitaminov. Ako se izpostavi mleko prej omenjenim žarkom, se škoduje drugim vitaminom, ki se nahajajo v njem. Na vsak načini rtaj se izpostavi' mleko le pod nadzorstvom zdravnika in to le v nadomestilo za naravno mleko, ki je beg-ato z wtammi. Ker se pri kuhanju oziroma zavret j u mleka unijči precejšnji ded vitaminov, skušajo doseči v novejšem čaisu nov izhod, da se ohrani mleku njegova vitaminska vsebina, lažja prebavljivost in okus presnega mleka, obenem pa da se uničijo vse kiice ki ka,li. Tak postopek so uvedli na no-katerih posestvih na Saksonskem in po.strečilo se jim je, uničiti klice in ohranili mleko presno. Žal, da ne pride ta način. ki je v higijeničnem oziiru najboljši, za veliki konsum mleka v poštev. Treba bo torej žrtvovati vUamine v mleka, da se za to ceno kupi brezklicnost mleka. Saj pa tudi m potrebno, dobivati vitamine prav ir še danes krotijo in nadzorujejo žens-ke strožje kakor pri nas. V severnem delu doline Jordan v Palestini žive brezšteivil-ni rodovi Beduinov. Ti ljudje so se navzeli, radi svojega dolgega sožitja s Samaiitanci, obreda žrtvovanja, ki je bil zelo v navadi pri' starih Muslimanih. Če torej rodi kaka ženska, ki pripada tem rodovom in se n. pr. zakliinja med porodnimi bolečinami proti možu, da mu ne bo več redila oti-ok, mora ta prestopek poravnati. To pa se izvrši na sledeči način: Porodnica mora žrtvovati eno jagnje. Radi tega ga zakolje in natoči kri v čašo. S to krvjo pomaže razžaljeni mož hišne d liri Med temi opravilom pa moli žena, ki je zagrešila prestopek, nekatere moiitviice. Nato poljubi roko duhovnika in s tem je sprava končana. Kakor smo videli, se tukaj poravna prestopek na zelo pri-} rost način. Bolj zamotan način sprave pa je pri) ženskah, ki pripadajo Druzoan, ki živijo v Mezopotamiji in v Afganistanu. Ker so njihove ženske zelo lepe, so tudi bolj podvržene padcu. Po tradicijonalnih zakonih se kaznuje ženska^preše^tnaca s smrtjo. Samo če žens»ka sprejme obisk kakega tujega moiikega ali če je nepokorna možu, je to že zelo hud predstojnik. Kdor ga zagreši, se mora podvreči neki vrsti poravnave, ki je vse prej ko prijetna. Žensko, ki je kaj takega zagrešila, sodi neke vrste sodišče*, imenovano «Makkamah». Ko je izrečena obsodba, izroče greznico kaki stari materi pokrajine, ki je navadno tajšča. Ta pelje potem obsojeno ženo v osami j&i kraj, kjer se nahajajo med divjimi pečinami posvečeni grobovi, ki so pa ptneni. Tukaj mora grečiuca poklekniti itn jav**o izpovedati svoj greh, izjavljajoč se pripravljeno podvreči se kasni. Nato jo oblečejo * mrtvačko oblačilo, a katerim leže v enega »med1 pracaiah grobov. Tedaj prične opisa vati tadča (s kakšnim veseljem, si lahko saro? predstavljamo) v najtemnejših barvah grozote pekla in vse mogoče kazni, ki lahko zadenejo grešnaco že v tem in posebno v posmrtnem življenju. To opisovanje traja kar po par ur. Nato se prične okrog groba brezkončna procesija modrijanov, ki pojejo mrtvaške ptesmi in kličejo duhove. Lahko razumemo, da se dvigne uboga grešnifea iz svojega nekcimod'nega položaja več mrtva ko živu ter se predstavi možu, ki ji lahlco odpusti ali pa jo izžene. Preidimo sednj k Felahom, ki prebivajo vzhodno od reke Jordan. Tukaj se dogajajo poravnave redkeje, ker je v zakonskem življenju strog red in ženske niso lerpe. Proti prešest-nicam postopajo tukaj prav po drakonsko. Če pa napravijo kak lažji prestopek adi oškodujejo materiail no moža, jih zadene prav čudna kazen. Tn sicer obstoja ta kgzen v tem, da ne sme žena dlje ča,sa jahati konja, ampak mora slediti možu oeS večkrat zelo dolgo pot. Na glavi nese navadno vso svojo prtljago itn stopica počasi za konjem na katerem jezdi mož. To kazen pa ne more naložiti mož, ampak jo izreče sodišče, ki je sestavljeno iz modrih mož tistega rodu. Arabske žene pa s>o podvržene osveti. Tradicija zahteva, da mora grešnico usmrtiti oče ali brat. Da se rešijo Arabke-kr-ščanke smrti, zbežijo večkrat v samostan. Ali pa se podajo, o-bi e cene v poročno obleko, na božjo pot na Kristusov grob. kjer prebijejo ure in ure v pobožni molitvi za odpuščanje grehov. Kukt grobov je zelo razširjen tudi pri Hebrejcih. Oni častijo grobove nekaterih mož, ki jih smatrajo za svetnike. Gr<*-nitce se podajo na te grobove, da opravijo tam svojo pokoro. Na katerega si izberejo, prižgejo po eno svečo. Z dimom sveče napišejo svoje ime n;< košček papirja, ki ga potem z volkom prilepijo na nagrobni kamenu Niato se zberejo v dolgi moditvii. Ti in še drugi načini pokore oziroma poravnave obstojajo na Vzhodu. O moških naj raje niti ne govorimo. Tudi na Vzhodv. moški radii obsojajo, nočejo biti pa sojeni. ^ M* HeKdanll mm\ (Mimci in Žejancl). Takoj boste, bralci, na jasnem o kom mislim govoriti, čo vas spomnim na ono čase, ko se je po naši deželi prodajal istrski jesih. Gotovo vam je še živo v spominu majhen konjič, voziček s par sodi m bariglo, zraven pa Cič v rtarodm noši, ki je v enomer kričhl skoei vas: je«iha, jesiha. Hvalil je svoje blago in se primojdušai o njegovi pristnosti, da so morale biti gospodinjo prepričane o izborni kakovosti jesiha. Hoteli smo poznati jesiharje, tudi od drugih strani, ki so zelo zanimive, zato smo jih obiskali na njihovem domu v Ci čari ji — v Mu-nah in Žejanah. Izstopili smo iz vlaka v Sap-janah v Istri in krenili proti Pasjaku, vasici ob državni cesti Reka-Trst, -zahodno od Šapjan. Izredno strma je ta cesta, menda je ne prekašajo glede strmine niti one v visokih Alpah. Prijatelj B., ki baje (pravim baje) pozna tudi ono na Veliki Zvonar, je to cesto krstil s »krvavi pot potil«. In vendar se j« voizniki skoraj bolj poslužujejo kot one skozi Bistrica, ker apotezajo za ta kratko*, kakor je ugotovil B. Dobro, da smo nad Sapjanami krenili s p rajne ceste na levo po krajšenci, za katero smo nalašč najeli v Šapjanah vodnika Treba je bilo prekoračiti precejšnjo strmino med razredčenimi bukovimi debli in njihovimi vejami katerih senca nas je tako prijetno obsenčala. Pred 50 leti so ra-stle tukaj orjaške bukve. Danes kažejo izčrpano lice; največje debla imajo mogoče premer 3 dm. Gozd jo skoraj edina zn*lomte Šapjancev, Starotcev, VišiČanov, Muncev in Žejancev, ki tukaj og-l jari jo. Vodnik nam je pravil, kako so prednikip ravili o volkovih ▼ teh gozdovih, kako so se za časa Francozov ljudje skrivali po gozdnih kotlinah in kako so v onih časih prerokovali: Tod bo tekla Žs-lezna kača. voz bo brez živine drve* po cesti, in v zraku bodo žele-■zni ptiči. Takrat se bo dogajata, da bodo kokoši znesle v popoldanskih urah in v gozdu ne bo skrivališča skoraj niti za zajca. Slabo bo takrat. Prerokbe to se uresničile. B. je celo pot nekaj godrnjal in se jezil nad stezo, ki jo je nazval krajšenca-daljšenca. Ko jo izpotil nad 2 litra telesne vode — vsako uro 1 liter, — smo dospeli v Velike Mune, ki leie v sredini gole kamenite planote, kjer ni vsega polja za dobrega kmeta In ven-dar šteje vas 146 hiš. Ni to kaka istrska vas z bornimi kočami Lepe, trdno zgrajene hiše so, krite z opeko in pobeljene, nekatere imajo obcidano dvoriŠČo z lepim portalom. Malokatera vas pozna tak red in snago kot Mune: na dvoriščih, ob gnojiščih in gospodarskih poslopjih — povsod odseva čut Muncev za snago na način, da smo se celo mi, ki nas jo prešinila večja izobrazba, čutili pod njimi. Še prijetnejšo občuiko imaš. če pokukaš v notranje prostore: povzel belo, Čisto, svetlo. Tako je v veži, v kuhinji, v sobah, pa naj si l>o kajžar s pritlično hišico, ali pa boljši posesetnik. Skoraj vsaka hiša ima železen štedilnik, vedno svetel ko solnce, nikjer ne manjkajo zavese pri oknih. llišni prostori so slikani. Tudi posoda in perilo je tako snažno, da si bolj ne moremo misliti. Ljudstvo ima torej visoko razvit čut za snago in le-poto, in če bi merili kulturo po količini porabljenega mila (po snagi), bi morali postaviti Munce v prve kulturne vrsta Kar se tiče značaja so precej živahni, zgovorni, vljudni in uslužni ter zelo dovtipni. Govorijo za-tegnjeno pojoče. Zelo so čustveni in mehkobni, kar veje tudi iz domače govorice in narodno pesmi. Evo del ene pesmi: Ljcpa mi je šipkova rožica još mi ljepša mlada djevojčica. Drage so mi va polju rožice, još mi draže tvoje bjelo tičice. Majko moja, moj Mu je dragi. Gdjo si, dragi, serco mi te traži. Ljubav gine, povenit će mladost i. t- d. Govorica vsebuje marsikatero sloveresko besedo, ker Čičarija je prehod Slovencev na Hrvate. Razen hrvatskih listov («Istarska Ili-jec», «Pučki prijatelj«) čita jo tudi sL liste («Edinost» in «Mali list»). / Vel. Munah je lepa cerkev in aola, in narod rad moli in so tudi rad uči." Zato tudi ljubijo in spoštujejo duhovnika in učitelja. Ravnokar so brez duhovnka, kar zelo pogrešajo. Kako so spominjajo bivših slovenskih učiteljev! Čudi->i smo se veliki naravni inteligenci ljudstva. Le nekaj mesecev naj gro v svet, pa se vam popolnoma prelevi na zunaj in znotraj. Še vedno se poznajo močne družinske vezi, kjer se očituje medsebojna pomof* in spoštovanje r* pram starišem in starejšim. Imeli mi o priliko videti občevanje rr ed materjo-vdovo in njonim že odreu-slim in oženjenim sinom. Krasen zgled ljubezni in udanosti sina do matere. Nagovarjal jo je z «mamica«, jo lepo prosil in jo poslušal. I'red nekaj tedni je umrl gospodar in vsi hišni občutijo težko izgubo. A ne očitujejo bolesti, vsak zase jo pritajeno in udano prenaša in no toži. Zapeli smo par pesmi, a smo prenehali, ko smo zvedeli o nesreči. Opravičili smo se. «Što čete» — pravi gospodinja-vdova, «on je tamo i ne muže nam pomoć. Mi pak moramo, da živimo i gledamo, da bo za sve prav i dobro. Mužeto pjevati, jer Ijepa pjesma no žali nikoga ne žive, ne umrle.» Ali ni to izraz moralno kreposti in zdravega življenjskega smisla? Ce primerjamo to preprosto in zdravo naziranie z modernim in v žalni pajčelan zastrtim žalovanjem, pomešanim z vedi Bog kakimi sanjami ob svežem grobu — kje je več življenja ali narohe: kje je pot vara? Primerjajmo ta prikupljiva se-Ilšča in njih prebivalce z njih pusto in nago prirodo in vrzimo pogled v bolj oddaljene šibko p<*goz-deno hribe, imamo lahek odgovor: Trdo življenje utrjenega ljudstva. Les je njih edini dohodek, les, ki srre v obliki oglja v Trst in Reko. Polja ni, živine zelo malo. Male Mune, ki so pet minut od Velikih Mun, n. pr. imajo okrog 150 glav goveda, okrog 50 kanj in okrog 100 ovac, dočim so nekdaj redili do 40 kvarnarov ovac (kvarnar jo 40 ovac). Iz mleka narojajo jako okusen sir. Tem skromnim gospodarskim razmeram morajo primerno prilagoditi njihovo zahteve. Vendar pa ee tudi tukaj opaža nove nazore in potrebe. Stara noš-a izginja- le naj-starši moški in Ženske nad 25 let .stare so jo Še ohranile. Prvotna moška obleka je obstojala iz belih voPnenih hlač do kalen, iz belega telovnika iz trdega sukna, obrobljenega z relenim trakom in iz belih volnenih nogavic. Nosili so srajce iz domačega platna, srednje visok in izbočen klobuk iz trde klobučevine in opanke. Ženska narodna noša je bolj pestra Na črnem krilu s kratkimi rokavi — pravijo mu kamižot —, ki je vedno rdeče obrobljeno, je kratek različno barvan predpasnik. Srajca -opleče - je vedno snežno bela in z dolgimi rokavi; prej so bile delane na roko. Tudi ženske imajo vedno Najlepša je volnena ruta (faculet) z rdečo temeljno barvo in razMčno okrašena najčešče pa s sliko cveta vrtnice. Rob rute ima vedno cofi je. Dotrivajo jih iz Budimpešte. Prvotno so Munci in Zejancl prodajali bruse, ki so jih kupovali v Brkinah. Na kljuse so naložili 8 do 12 komadov in šii ž njimi precej daleč. Bruse so -zamenjevali za živež. L. 1754. pa jim ie M. Tereziia na njihovo prošnjo izdala posebno dovoljenje za prodajo istrskega jesiha in to radi njihovega izredno slabega gospodarskega položaja. Res so tedaj imeli lepe gozdove, a les ni šel. To dovoljenje (za ku-ć aren je) je veljalo le za Munce in Zejance in se je moralo vsako leto obnoviti. Na to misel (prodajo jesiha) so prišli po nekem trgovcu iz Podgrada ki je prodajal tak jesih in jim pozneje dajal tudi špirit, da so si ga sami lahko napravi jal i. Najprej so poskušali srečo po bližnjih krajih, a ko je prodaja procvi-tala, so potovali po vseh avstrijskih deželah. Jesih je bil dober «za eno oko«, tako pravijo. Prvotno so ga napravljali s špiritom, ki so ga naročali v Pragi, pozneje pa ^o rabili esenco. Za »pristnost« istrskega jesiha jo značilna pesem —• kupite jesiha ljutega, več vode neg^ druzega, Cič kamo počiva, tamo doliva. —• Aprila so napregli in so vrnili v oktobru. V tem času so zaslužili od 7—800 gl., torej lep zaslužek, ki so ga skupno porabili za nakup raznih potrebnih reči, za popravo hiš itd. Sedaj je ta obrt prenehala in se, kot jo povedano, bavijo z ogljar- stvom. Žejanci so ločijo od Muncev le po narečju, ki ga vedno govore med seboj. Podobno je romunščini. Sicer pa so potomci Romunov, ki so došli rja v srednjem veku (menda v 16. stoletju). Ljudstvo pa pravi, da so so prvotno tamkaj naselili le trije Romuni - bratje. Pismen jezik Žejancev pa je bil prej hrvatski; s sosedi in tujci občujejo v narečju kot Munci. Čvrsto, telesno in nravno zdravo je tio ljudstvo. Kot kremen je. Če je iz civiliziranega sveta zašla med nje kaka pesga, jo to kot šibka okužena lupina na zdravem jedru. Loterijska Številke zmivosTi Knez Gerčakov Na trgu v ruskem mestu S mol ensku je bilo opaziti staret-gsu moža v razdrapani vojaški obleki. Prodajal ie kramarsko robo polet? in pozimi. Ta krošnja r je s^daj v najhujši bedi u-mrl. Bil je to knez Gcirčukov, si!n ruskega kanclerja in pred rue.ko revolucijo edt>n med najbogatejšimi v cari'stioni Rusiji. Nastanil se je bil v Smolensku, ker je njegovo zaplenjeno p -e-msoženje leyxxlo v okolbci) tega mesta. Njegov grad je sedaj po-poiiKj*iiKi zanemarjen. Po-hišt-vo yd večini od nošeno. V gradu j>e ljudska knjižniica. glavna siaViKfctLna dvorana je v razsu-lu, v čajnS dvorani zboruje komunistični klub. V garaži pleše vaška mladina, v kleti ie polno vodic, vino so bili izpili kmetje že ob revoluciji. Mučenik vede V Pragi je umrl kot žrtev znanosti docent za notranjo me-dUcr'no- na češkem vseučilišču dr. Ilarak. Bil je priznan raziskovalec tuberkuloze. V okviru znanstvenih raziskovanj je napravil poskuse na samem sebi. Tako si je vbriz^nil bakcile je-tike pol kožo iin opayx>val z drobnogledom učinke. K^mčnj si je dal kos kože odrezati in je nadaljeval svojja raziskovanja. O ViS-pehu teh raziskovanj, ki so dovedla do pozitivni k zaključkov, je poročal dr. Horak na zborovanju zdravnikov. Še isti dan je zbolel. V mrzlici je nadaljeval svoje predavanja. Objave svojega spisa o tuberkulozi ni dočakal. Princ kot farmer Princ Edmund S h \v aiz mberg, ki je l>il pred približno enim letom zapleten v neko sleparsko zadevo, iz katere se ie izmazal le s posredovanjem njegove družine, ki je plačala zanj velikanske vsote, je odpotoval v vzhodno Afriko, kjer mu je kupila redbina Schwajrzenberg v Mombassi v angleški koloniji Keniji veliko farmo za dobo sto let, kakor je pač tam navada. Princ bo torej obdeloval ro-dK>viitni svet pod pekočim afriškim solne em. izžrebane, dne 11 avgusta 1828. veinezia 13 88 35 17 62 torino 66 55 13 73 3 roma 29 51 41 21 60 palekmo 20 47 31 38 8 napoli 31 36 13 83 72 milano 41 28 68 1 60 firenze 36 37 81 72 61 BARr 80 56 65 60 53 Darovi Preč. gospod Josip Štrancar je daroval Dij. kuhinji L 100. — Naj-iskrenejša zahvala blagemu darovalcu! ■■iHaiiBBiaHaosBiHaaHSH ■ ŠIRITE i „Naš glas" S Mesečno družinsko revijo ! 3 Naročnina za celo leto 15 L ] Naslov: i Trleste, Casella postale 348 fiuiomo&ls&i šola Trst — Via Irabriani štev. 14 Popolni tečaji teorije, vožnje in poprav od L 100 — naprej. (7l>6) Državni patent zajničen v 8 do iS dneh- FALCERI LUIGI ZALOGA POHIŠTVA Trst, na FciJteia 10 (žM iS) is 12,!. oafitfr. Poročne sobe, orehove, bukove, topolove, kostanjeve, mahagonijeve itd. Lakirano kuti nj-ko pohištvo z mramorjem ali brez tega. Žiuinice z žimo aii volno. - Vzmeti od - 60.— naprej. 506 Prodajajo se tudi posamezni kosi. --Najnižje ceno v Trstu.-- BflBV" * VELIKI DOHODI POHIŠTVA dunejski tipi. navadni in luksuzni, po zelo znižanih cenah. i mm Clale XX Seneatre 33 vsebuje kinin, Id i« dobro srsdstvo prod IZPADANJU LA3 in fisli kri UKUHA CmEUJM - TRST LASTNIK F. BOLAFFIO via Giuiiani 42 ($v. jafcoO) Gorica — Fieg«!, Vta O. Cardneci 9 - — I=rgsr 2SX2= ZDRAVNIK ordinira V TRSTU VIA S. LAZZAHO 23, II. n. (zraven kavarne Roma) od 10. in pol predp. do 13 V N ABREŽINI ordinira samo popoldne od 14 do IS (m lastnem dom) LE nnro(s]te in širita JEMHOSr IfeConKo^&mo zagrada v Trsta mcrON 145-04. ItlJTU 16-04. rrtftttrTrnu z. Tla IlUano a. 20, prtoioe («Hjai XXX odoDre) OM-eslsie hroitiiac iKHjc po 4% TcQe rtatfc, voćne na •O®*«1 P® tc*o«c Čekovne rafmt - »are* mm Izmolc nakazila pod ugGdainri poM za Juiosloint tn ostale Inozentsfic (rte. •kromie In tjtn rmu »t«Je * K*oO rmtaa « dinauid ter i mdte. - Dale paMJU M nealCn« poroltr« In zastamm «n «r«6Mcatia - Cskampora Otanfec m «ep*Mne M Ml la p« i» 4. H I. U.