SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 grld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	©
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. % V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedielja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne.
Štev. 230.
V Ljubljani, v ponedeljek 8. oktobra 1894.
Letnil* XXII
Socialistični shod in slov. kat del. društvo.
Za včeraj je sklical odbor socijalno-demokrat. društva .Bodočnost" ljudski shod v kazinskem salonu v Ljubljani, kakor je naročilo strankarsko vodstvo plačanim ljubljanskim agitatorjem. Ljudskega shoda se je vdeležilo tudi jako veliko udov. slov. kat. delavskega društva. Vseh udeležencev na shodu je bilo kakih 800. Socijalnodemokratična stranka se je z najsilnejšo agitacijo pripravljala za ta dan; zvlekla je vse na shod, kar je dobila; poleg malega številca znanih modrijanov: Brozovič a, Grablovic a, Barte, Železnikarja i. dr. je bilo tudi nekaj zastopnic slabšega spola, bitjic, katerim so socijalistiški plesi in »zabavni večeri" izbili še tisto mrvo pameti, kar je je bilo mogoče v zvezi z dolgimi lasmi in poleg pameti tudi sramežljivost; zraven smo pa opazili jako veliko nedoraslih po-bičev, o katerih bi bili mislili, da so prišli z atom v gostilno, če ne bi rudeči trak na njihovih ozkih prsih oznanjal, da se zavedajo, da so že zdavnej odstavljeni.
Ti pobiči so stali ponosno pri vratih in so spuščali dohajajoče v dvorano. Samo štirih niso hoteli spustiti. Trtnika, Gostinčar j a, Potočnika in Cilerja, češ da jih predobro poznajo iz Kamnika. Toda vladni zastopnik g. Vrač ko je zavrnil dečake in gromoviti .živio" je zaoril, ko je vstopil predsednik slov. kat. del. društva Trtnik s tovariši v dvorano. Grablovic je pozd/avil navzoče in potem se je pr.čela volitev predsedstva. Za predsednika je bil izvoljen Trtnik, za podpredsednika U r b a n č i č in za zapisnikarja Gostinčar, vsi odborniki slov. kat. del. društva. Nič ni pomagala niti zvitost, niti prošnja Grabloviceva, naj se izbere vsaj za podpredsednika sodrug Zeleznikar. Toda ni šlo. Komaj 15 rok se je vzdignilo zanje; do 700 pa je zahtevalo svojega kat. moža.
Prvi je govoril Gostinčar, v krepkih besedah in neovržno dokazujoč, da so socijalisti s
svojimi načeli in svojim postopanjem največ vzrok, da ne dobodo delavci svojih političnih pravic. Opi-saval je sebičnost in židovski značaj socijalističnih voditeljev in našteval ogromne svote, a katerimi se iz delavskih žuljev bogati. Socijalisti so jeli vmes rujoveti in kričati, vzlasti Grablovic je kričal govorniku, naj molči, nekateri socijalisti so začeli rabiti pesti in seveda je nastal takoj tak šum, da zborovanje ni bilo več mogoče. Par sccijalistov so redniki postavili na hladno, toda miru vendar še ni bilo, zato ker so socijalisti s svojo surovostjo hoteli preprečiti shod, ker ga niso mogli s svojim številom. Vladni zastopnik je mej šumom in krikom zaključil ljudski shod. Slov. kat. delavska stranka bi bila včerajšnji od socijalistov sklicani shod vporabila v to, da bi bila razvila svoj program in pokazala ne-možnost in budalost socialističnega programa, toda surovost socijalistična je to preprečila, zmagala je pa najsijaj nejše kat. delavska stranka ker najmanj lOkrat toliko je bilo kat. delavcev, kot socijalistov; pokazala je dalje, J« je V Ljubljani socija-listični Jjudski shod" ne mogoč in konečno, da je krščansko socijalni program mej delavci na Kranjskem postal v dveh mesecih že silnejši in mogočnejši, nego socijalistični v desetih letih. A trebalo je društva. Kedor se hoče prepričati o neizrekljivi potrebi slov. kat. del. društva, naj premišljuje o shodih, kakaršen se je vršil včeraj v ljubljanski kazini.
Dva shoda.
Iz Gorenjske Doline 6. okt.
Iz naše dokaj obsežne doline le redkokedaj pride kak glas v javna glasila — kakor bi nas ne bilo ali bi sploh nič ne delovali v prospeh slovenskih teženj. Vendar temu ni tako, po svojih skromnih močeh kažemo i tu, da v naših srcih, premda nas obdaja bolj mrzla narava iu je v naših planinah pred nekaj dnevi globoko doli že pobelil sneg — ki pa hvala Bogu spet zginjuje — venderle žari
ljubav za mili naš slovenski dom. V zadnjih tednih se je to lepo osvedočilo. Temu je dal povod raz-vesehlni prihod presvetlega nadpastirja zbog birmo-vanja v Jesenicah in Kranjski Gori. Oba kraja sta dostojno sprejela visokega dostojanstvenika in pokazala svoje slpvensko lice bodisi z zastavami, slavoloki, napisi, razsvetljavo, bodisi z nagovori. Čast našim županom, kateri sedaj v lepi materinščini občujejo tudi z najvišjimi dostojanstveniki. Bili so časi — ko so menili, da je imenitnejši to storiti v (spakedrani) nemščini. — Dokaz, da pravo mišljenje prodira v razne sloje, sta nam tudi dva shoda v Kranjski Gori dne 4. oktobra. Kakor ste že poročali v svojem listu, napovedana je bila ustanovitev posojilnice za naš sodni okraj in zborovanje naše podružnice sv. Cirila in Metoda .Gorenjaka Dolina". Vkljub neugodnemu vremenu došlo je dokaj zborovalcev. Ker je bila povodom cesarjevega godu levitirana sv. maša, udeležili so se najprej službe Božje. Slučajno bil je isti dan tudi kontrolni shod — in glejte prav dobro je to vplivalo na naše vernike, da sta se poslujoča častnika kakor tudi vsi drugi uradniki naravnost podali v cerkev in prisostvovala sv. opravilu. Ali bi se tako lahko ne godilo povsod ter — Bogu dajalo, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega ? In naše ljudstvo čisla tako inteligencijo, kar se je koj pokazalo pri naslednjem zborovanju. Poleg duhovstva udeležilo se je shodov tudi uradništvo, učiteljstvo, vsi župani naše doline in več uplivnejših posestnikov. Posvetovanje ob osnovi .posojilnice za sodni okraj Kranjska Gora z neomejenim jamstvom" vodil je naš občečislani okrajni sodnik Andolšek povdarjajoč v svojem nagovoru, naj delujemo v napredek svojega naroda po svetlem zgledu Njega, čegar god uprav ta dan slavimo in čegar zvesti podaniki smo — neomahljivi kakor naše plauine krog nas — „z združenimi močmi" vsi višji in nižji. Notar Kolšek pojasnil je namen .posojilnic in hranilnic" in predložil pravila, ki so stična onih drugih posojilnic. Navzoči so odobrili vse priprave ter se soglasno
LISTEK
Gozdni požari v Severni Ameriki.
Strašna nesreča je pred nekaj tedni obiskala ameri-kanske zvezne države. Dolgo trajajoča suša, katera je mnogo škode provzročila, se je končala s katastrofo, v kateri je nad 1500 ljudij zgubilo življenje, mnogo tisočev zdravje in najmanj 50 000 ljudij vse imetje. V Minesoti, kjer je tudi veliko Slovencev naseljenih, je zgorelo šest, v državi Viskontin sedem mest. Razven tega je veliko hiš po gozdovih z nesrečnimi prebivalci vred popolno izginilo s površja zemlje. Osodepolna dneva sta bila 31. avgust in 1. september. Najhujše je nesreča zadela mesto Hinklej v Minesoti. Prebivalci so v soboto sicer videli požar v sosednem gozdu, a ob 4. uri popoludne se je obrnil veter naravnost v mesto. Predno se je moglo dati svarilno znamenje z zvonom, bilo je že vse me^to v plamenu. Prebivalci, 1700 po številu, zbežali so z otroci, bolniki in starčki na vse strani. Najsrečnejši so bili tisti, kateri so z živino vred zbežali v bližnji 4 čevlje globok ribnjak. Vsi, kateri so se hoteli rešiti v reki Sandton, so se
zadušili, ker je bila voda preplitva. Pozneje so dobili v reki trupla, katere je živina popolnoma shodila, ko je skozi reko bežala. Veliko stotin jih je bežalo proti kolodvoru, kamor je ravno dohajal vlak, čegar vodja ni slutil, da je požar tako blizu. Strojevodja tako-le pripoveduje: Iz Duluta smo se odpe jati v gos tem dimu, tako da smo morali prižgati svetilnice na stroju. Tri minute po 4. uri pripeljali smo se na hinklejški kolodvor, kjer je čakala prestrašena množica, obležena z otroci in bolniki, katera je takoj zasedla ves vlak. Kacega povelja nisem sprejel, zato sem sklenil s prenapolnjenim vlakom naprej voziti. Na mostu za kolodvorom pa je deset črevljev visok plamen pretrgal gosti dim in kar najedenkrat je bila lokomotiva v ognju. V trenotku sem dal nasprotni par in peljal nazaj. Misliti nisem imel časa, toda spomnil sem se na bližnjo močvirje in sklenil, vlak tjekaj pripeljati. Druge rešitve ni bilo. Veter je plamen gonil ravno na tisto stran, kamor smo peljali in visoka suha trava je gorela na obeh straneh. Zavil sem se v debelo suknjo, moj kurjač je pa zlezel k posodi za vodo. Kadar je bila vročina neznosna, polil me je z vodo. Tako smo prišli do skunškega jezera, 2 minuti poprej nego
ogenj. Vozili smo za smrt in življenje. Komaj smo poskakali v vodo, že je švigal plamen nad nami. tako da smo se nekaj časa morali držati pod vodo. Pa tudi pozneje je bila vročina neznosna. Okoli in okoli je gorel gozd, gorel je naš vlak, in vročina od vlaka sem je bila ravno tako huda, kakor ona od gozda. Štiri ure smo ostali v vodi, potem pa so se tla tolikanj ohladila, da smo zamogli stati na bregu. Glave smo imeli zavite v mokre suknje. Sel sem potem k svoji lokomotivi, katere ogenj ni poškodoval in bil sem brez zavesti toliko časa, dokler je prišel rešilni vlak.
Izmed vseh ljudij, katere sem imel v vlaku, sta se samo dva Kineza ponesrečila. Zgorela sta v vlaku, ker nista hotela poskakati v vodo.
Vsi rešeni spričujejo junaštvo strojevodjevo. — Trikrat je med grozno vožnjo padel s svojega sedeža in ko je vlak prišel do jezera, zgrudil se je nezavesten poleg stroja. Kurjač iu potniki so ga nesli v vodo. Vožnja od Hinkleja do jezera je trajala sedem minut. Ko bi bila Ie samo za jedno minuto daljša, bilo bi zgorelo vseh 350 popotnikov.
Od vseh stranij so s trudom pr.šli gasilci in vojaki v Hinklej. Pogled na mrtve se ne da popi-
S M M

zrekli za tak zavod, ki je potreben naši dolini, Krog 30 deležnikov je takoj pristopilo in podpisalo — oziroma vplačalo se je dokaj vlog. V načelstvu so izvolili: Ravnatelj Vinko Kolšek, notar; pod-ravnatelj Anton Žlogar, župnik; odborniki: dr. Pr. Kogoj, župan F. Budinek, kontrolor vitez Fodrans-perg, veleposestnik Sraj in poštar Mali. V nad zorstvo: Župnika Aljaž in Turek, davkar Vavpotič, Treven in župan Soklič. — Jednako važno je bilo drugo zborovanje naše podružnice, katero je vodil podpredsednik župan Budinek spominjajoč se zamrlega prvomeBtnika župnika Arteljna. Kot slavnostni govornik dospel je iz Ljubljane vodstveni član Anton Koblar, živahno pozdravljen od zboro-valcev, katere je s svojim jedrnatim govorom vnel za blage namene družbine, da se je bojda zanjo nabralo do 90 gld. in sklenilo še intenzivneje zanjo delovati po vsej dolini. Načelništvo je : Prvomestnik A. Žlogar, tajnik nadučitelj Bregar, blagajnik ko-operator Cuderman, podpredsednik župan Budinek. Odborniki namestniki za Belo Peč: župnik Fertin in poštar Mali; za Rateče: župnik Polaj in župan Pintbach ; za Dovje: župnik Aljaž in župan Janša; za Jesenice: kapelan Matijan in poštar Sraj ; za Kor Belo : župnik Turek in župan Šoklič. — Da se je spregovorila mej skupnim obedom marsikatera zdravica — prva cesarju, umljivo je pri taki priložnosti. A najbolj nas je motilo to, da je čas prehitro potekel, kajti ravno, ko je hotel blagajnik razprodavati družbine knjižice, morali so zborovalci oditi na vlak — bratje, odšli ste sicer sedaj — šaljivemu srečkanju, ali vlovimo vas pri bodočem shodu — ki bode, kakor čujemo, v kratkem na Jesenicah — torej na veselo svidenje!
Iz davčnega odseka v državnem zboru.
D un a j, 3. oktobra.
(Konec.)
Kakor sem že navedel, je za male kmetovalce največje važnosti § 85 in v tem nahajajoča se določba, da imajo gospodarske zadruge, katere skupno svojih zadružnikov pridelke podelavajo in prodajajo, biti tega davka proste. Davčni odsek je skoro soglasno sprejel predlog pododseka in tako je še go-toviša nada, da bo tako predelan paragraf tudi v celi zbornici sprejet, s tem pa bo za gospodarske zadruge dokaj pomagano in upati je, da se bodo kmetovalci združevali v zadruge bodisi že za boljše raz-pečavanje mleka, masla in sira, bodisi sadja, vina itd.
Nadaljni paragrafi 87., 88., 89. in 90. določujejo, koliko davka imajo velika povzetja odrajtovati, ako deloma ali večinoma trgujejo s svojim blagom v inozemstvu.
Paragrafi 91., do 97. določujejo, kako se ima odmeriti davek in za koliko časa. Kot podlaga izra-čunanja davka ima služiti čisti dobiček dotičnega podvzetja v preteklem letu.
V prvem letu povzetja — ker se še ne ve o čistem dobičku; se zaračuna kot letni dohodek 4 odstotke od glavnice ali kapitala vloženega v dotičnem podvzetju.
Kot čisti dobiček veljajo vsi preostanki v denarju, obresti, dividende ali v razširjenje podvzetja vporab.
sati. Gele rodovine so ležale zadušene in sežgane v skritih kotih in na ulicah. Veliko jih je smrt dohitela med molitvijo. Pri človeških truplih ležali so poginoli konji, voli, jeleni, volkovi itd. Izmed 96 mrličev, katere so na jednem kraju dobili, spoznati so mogli samo štiri.
Veliko prebivalcev iz sosednih vasij se je rešilo v neki peščeni jami, v kateri je bila slučajno velika luža. Jeden druzega so ometavali z lužo. — Dve sto oseb je prebilo požar v dvorani za stroje. Vsi so opečeni. Železnični vlak, kateri je bil s ponesrečenimi prenapolnjen, prišel je s 27 ur zamude v Markete. Vse je mislilo, da je zgorel. Zeleznična družba v Dulutu je poslala prazen vlak v ponesrečene pokrajine. Vozil je počasi in sprejemal begune. Pripeljal je nazaj 250 na pol golih, na obrazu in rokah obžganih ljudij.
Minesota je najbogatejša gospodarska dežela v zveznih državah. Požar pa je uničil neštete čede najlepših goved, najkrasnejše pašnike in gozdove. Kakor sedaj računijo, je uničene 60.000 kvadrat-kilometrov zemlje, torej približno šestkrat tako velika pokrajina, kakor je naša vojvodina Kranjska. Vsa škoda se ceni na 200 milijonov goldinarjev. — Velikansko pogorišče je pogasil slednjič zdaten dež.
ljeni izdatki. Odšteti pa se imajo vsi stroški n. pr. darila, katere razne hranilnice deli dobrodelnim namenom in zavodom.
Po vladnem načrtu imel bi se obdačiti ves dejanski dobiček, ali prebitek kake hranilnice, torej tudijona svota bi se obdačenju imela podvreči, katera se iz čistega prebitka porabi in razdeli za dobrodelne namene. Odsek pa je zahteval, da se take svote ne vštevajo v skupno obdačenju podvrženo svoto, ker potem bi taki zavodi (hranilnice) prenehali deliti darila in podpore za dobrodelne namene in mnogo pre-koristnih dobrodelnih naprav bi silno bilo zadetih in oškodovanih. Treba poštevati, da se ima načelno vsem delniškim družbam in tudi hranilnicam ter zavarovalnicam predpisati precejšni davek desetodstotni in pri tolikem obdačenju bi ti zavodi potem štedili z darili itd.
Odštevati se bo smelo tudi, za koliko so stavbe, stroji naprave itd. slabše ali izrabljene, kajti osobito v današnjem času, ko tehnika leto za letom nove zboljšane stroje izumi in le on zamore tekmovati, ki se poslužuje, najboljših strojev, je opravičeno, da se ne ovira podvzetnik s prehudim obdačenjem, ampak da se mu omogočuje zboljšavanje notrajne uprave podvzetja. Naj za jasnejši zgled le navajam naše mline. Pred par desetletji so bili naši mlini navadno urejeni in imeli so vsi dovolj dela in zaslužka. Odkar pa so nastali parni in umetni mlini, so morali naši mlinarji predelati svoje mline in uvesti tako-zvane francoske kamne, na valarje preosnovano upravo i. t. d.
Sprejel se je tudi odstavek, da se imajo od obdačenja odšteti zneski iz čistega dohodka, katere je podvzetnik (tovarnar, ali delniška družba itd.) odločil ali podelil svojim delavcem za zaklad bolniški ali za slučaj ponesrečenja ali za dotiranje zaklada za čas onemoglosti ali starosti. S tem je hotel odbor pospešiti v interesu delavcev darežljivost podvzetni-kov, kajti jedno je gotovo, da bi socijalno vprašanje dokaj omililo se, ko bi premožni lastniki raznih velikih podvzetij iz prostovoljnega nagiba svojim delavcem kazali se dobrohotne ter iz svojih mnogokrat res ogromnih čistih prihodkov en del odločili za napravo zaklada, n. pr. za starostno preskrbovanje svojih za' delo onemoglih" večletnih zvestih delavcev.
Tudi na zavarovalnice, ki niso osnovane na podlagi delnic ampak na vzajemnosti, se je v toliko oziralo, da se ne ima vštevati kot čisti dobiček ona svota (bonum imenovana), katero vzajemno zavarovalno društvo svojim zavarovalnim članom k dobremu zapiše za nadaljno leto, torej da od svojega prebitka za toliko odstotkov zavarovalna premija za bodoče leto manjša postane. Nihče ne more zanikati velike narodno-gospodarske važnosti zavarovanja proti požaru, toči, živinskim boleznim itd. in želeti bi bilo, da se osnujejo na vzajemnosti sloneče zavarovalnice, zato je več kot opravičeno, da se je ta izjema za take zavode v tem paragrafu vsprejela.
Jako obširna razprava se vrši sedaj o § 98. o velikosti občenja ter v tem poročilo sledi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. oktobra.
Skacel. Z odgovorom vojnega ministra zastran vojaškega kurata Skacela v delegaciji so nekateri konservativni listi še precej zadovoljni. Vojni minister je rekel, da vojaški kurat Skacel ni bil kazno van in tudi ni bilo povoda, ga kaznovati. Bosenske garnizije niso kazenske garnizije. »Grazer Volks-blatt" misli, da ta odgovor popolnoma zadošča, kar se tiče načela. Stvar sama na sebi je še malo nejasna, ako oblastva malokdaj reko popolno mea culpa in tudi tega vselej* niso zavezane. — Po na šem mnenju bi se pa vendar konservativci ne smeli tako z lepa zadovoljiti. Prestavljenje Skacelovo se je zgodilo pri tacih razmerah, da je vojni minister moral vedeti, da se bode smatralo za kazen in zgo dilo se je brez dovoljenja vojaškega škofa.
Rusija. Zadnje dni so v Varšavi zaprli zopet več oseb, mej drugim tudi mnogo dijakov. Ker so zaprli tudi več Rusov, so najbrž zopet prišli kaki nihilistični zaroti na sled.
Pruski Poljaki. V „Kreuzzeitung" se nekdo pritožuje, da so Nemci sami krivi popoljčenja na Poznanjskem. Nemški kmet z nemškim imenom jemlje poljske hlapce, ne pa nemških, iu ž njimi govori poljski, naj znajo tudi nemški. Nemec je še ponosen, da pokaže svojim hlapcem, da tudi poljski zna. Nemec vzame Poljakinjo za ženo in v njegovi hiši otroci le poljski govori, če Nemec proda kme
ti jo, pride več poljskih kupcev. Proda jo Poljaku. Ne gleda na to, da bi ostala v nemških rokah, tfemški meščan ne kupuje od nemškega kmeta, temveč od poljskega, če ta le malo ali celo nič ceneje ne d&. Nemec daje inserate najprej v poljske, potem še le v nemške liste. S kočijažem rajši govori Nemec poljski, nego nemški, naj tudi on slabši poljski zna, takor kočijaž nemški. Nemec pozablja na svojo narodnost, Poljak pa nikdar. Nemec povsod kaže, da joljski zna, Poljak pa spoštuje svoj jezik in ga povsod rabi. Tako Nemci sami pospešujejo popoljčeva-nje. — Ce je to res, pač ue vemo, čemu tak krik jroti Poljakom. Tega pač od njih ne more noben zahtevati, da bi Nemcem branil se popoljčiti, če se sami želi.
Belgijski socijalni demokratje. Čudno je pri letošnjem volilnem gibanju v Belgiji, da de-avska stranka postavlja jako malo pravil delavcev za kandidate. V Bruselju je voliti 18 poslancev, in socijalisti postavili so le tri delavce za kandidate, potem pa 8 odvetnikov, 7 pa odpuščenih učiteljev in krčmarjev. Sploh se pa po stanu socijalistični kandidatje ne ločijo prav nič od druzih strank. Da bi odvetniki najboljše zastopali delavce je jako dvomljivo. Tudi nikdo ne bode verjel, da bi takim kandidatom bilo na stvari kaj ležeče, temveč le begajo prebivalstvo.
Slovstvo.
Vodnik za savinjske planine. Tak je naslov novi lepi knjigi, katero je izdalo »Slovensko planinsko društvo" ter jo namenilo zlasti hribolazcem in sploh prijateljem narave. — Cena ji je 60 kr. Dobiva se pri Sokliču pod Trančo in pri Wolflingu v Spital-skih ul:Cih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. oktobra.
(Slovensko katoliško drnštvo za kamniški okraj) je od deželne vlade potrjeno. Ustanovni shod bode
—	ne 14. oktobra, kakor je bilo v »Domoljubu"
—	ampak v nedeljo, 2 8. oktobra v Kamniku.
(Ljubljanski — uradni list) poroča o včerajšnjem kazinskem shodu in pravi samo: „Ehe es jedoch zur eigentlichen Verhandlung des Programmes kam, musste die Versammlung vom Regierungs Vertreter wegen tumultudser Vorgiinge aufgelost werden". »Slov. kot. del. društvo" se tu ne omenja niti z besedico ; a stavi se pa v jedno vrsto s soc. demokr. rovarji. Mi menimo, da bi morala biti tudi popolnoma v 'vlad nega lista smislu zmaga odločno patrijo-tičnega, cesarju in cerkvi zvestega društva nasproti pogubnemu internacijonalizmu. Menda jih vsaj ne bode katoliško, slovensko ime?
(Iz Maribora.) Dne 4. t. m. obiskal je princ Emanuel Orleanski mil. knezoškofa dr. Napotnika.
—	V ponedeljek (danes) blagoslovili so mil. knezoškof novo s krasnimi slikami ozaljšano kapelo v knezoškofjem deškem semenišču.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Prestavljen je P. Konrad S t a z i n s k i, kapelan pri cerkvi oo. minoritov v Ptuju, kot kapelan k Sv. Trojici v Halozah. — Novomašnik Lovro Šlamber-ger je nastavljen za kapelana v Loki pri Zidanem Mostu.
(Priznanje.) Odbor kmetijske družbe za Kranjsko izrazil je zahvalo okrajnemu živinozdravniku Fola-kovskemu, da je uvedel pri prešičih cepljenje proti perečici (šen), ker se skazuje zelo koristno.
(Ustavljen sklep tržaškega mestnega zbora.) Dne 1. t. m. sklenil je tržaški mestni svet, da se odstranijo iz slovenskih ljudskih okoličanskih šol, katere vzdržuje Tržaško mesto, karte s Trsta in okolice, ker so imena krajev tiskana v hrvatsko-slovenskem jeziku. Namestu teh naj bi se uvedle zemljepisne karte z laškim imenikom krajev. Ta sklep mestnega zbora je c. kr. namestništvo po § 111 mestnega štatuta začasno ustavilo.
(Slovensko gledišče.) Igra »Knjižničar" je sama na sebi jako hvaležna, za predstavljanje menda najboljša šaloigra, kar se jih je zadnji čas v Ljubljani igralo. Predstava bila je splošno jako dobra ne oziraje se na to, da bi bilo želeti nekoliko več točnosti v zadnjem aktu. Pred vsem moramo povdarjati, da je bila predstava dobro araužirana, za kar gre hvala režišerju g. Freudenreichu-Veseliču. Posamezne vloge bile so dobro naučeue. Sploh se nam zdi da se po-prijemajo letos igralci z večjim veseljem svojih vlog nego lani. Reči se mora, da je bil vsak nn svojem
mestu. Med posamezniki odlikoval se je g. Inema po svoji izborni mimiki kot knjižničar. G. Freuden-reich-Veselič je vseskozi izvrstno karakterizoval ne-obzirnega odurnega Makdonalda, g. Perdan pa Gip-sena posili-gentlemana. G. Anic se nam je takrat bolj prikupil. Tudi igralke gdč. Polakova in Slav-čeva in gospa Aničeva so pogodile svoje vloge. — Gledišče je bilo le srednje obiskano.
(Poročil se je v Metliki) gospod Franjo Guštin mlajši z gospo Stanko Fuksovo.
(Zagorski socijalisti) so imeli včeraj shod. Govorila sta jim Grablovic in Brozovič. V Zagorju je dozdaj jedina posadka socijalnih demokratov na Kranjskem. Štirje udje slovenskega kat. delavskega društva so tudi včeraj šli v Zagorje na shod. Brez spremstva, nikogar ne poznavajoč, so hoteli vstopiti, toda nekaj nahujskanih ljudij, moških in ženskih se je obrnilo proti njim in jih surovo napadlo. Morali so oditi. Lepa svoboda socijalnih demokratov se tu kaže in še lepši pogum. Štirih mož se boji skupščina, ki je imela več nego 200 udeležencev! Nič ne dene! Tudi Zagorci bodo spregledali !
(Mestna ljudska šola na Barju.) Zidarska dela te stavbe so se izročila tvrdki G. Tonniesa, katera je že tudi pričela s temeljnim delom na kupljenem prostoru nasproti »Mokarjevemu* poslopju. To šolsko poslopje bode imelo v pritličju dvoje šolskih sob, knjižnico iu pisarno, zgoraj pa stanovanje za nadučitelja in učitelja ter rezerviran prostor za event. razširjenje. Poleg poslopja zgrajen bode prostoren šolski vrt, telovadnica i. dr. Poslopje bode kaj praktično zidano in stalo nekaj čez 16000 gld. — Šola se morda že preseli notri začetkom prihodnjega šolskega leta 1895/6.
(Goriške novice.) Gosp. L. L a c i n a, kapelan šempeterski je odšel na dunajski konservatorij spo-polnjevat svojo muzikalno izobražbo. — V B r g i n j u je zgorel hlev s senom vreden 1000 gld. — V Gorici pod Kostanjevico je ogenj uničil senik v vrednosti 700 gld. — Kako goriška visoka gospoda polaščuje s silo, zvedeli smo prezanimiv, krut slučaj. Objavimo ga o pravem času.
(Ogenj.) V Dol. Suhoru pogorela je 28. septembra hiša s hlevom mizarju Jakobu Malenšek-u. Škodo cenijo na 2000 gld. in za blizu toliko je po-gorelec zavarovan.
(Nesreča.) V Vodicah, okraju Vipava, se je hlod, katerega so valili na koze, da bi ga prežagali, zvalil na tla ter popolno razdrobil glavo Francu Sre-botu, ki je *eveda takoj umrl.
(Nezgoda.) Danes popoludue n«koliko pred jedno uro, padel je deček 4—5 let v Ljubljanico. Od sv. Jakoba mostu sem je priplaval pomočnik ključarni-čarski iz delavnice g. Crneta in ga je potegnil na suho. Deček ima na desni strani čela veliko rano in ravno tako okoli ust. Prenesli so ga v vežo hiše gospoda Crneta in potem prepeljali so ga v bolnišnico.
(Vinarski zadrugi isterski v Pulju) dovolilo je c. kr. poljedelsko ministerstvo 4000 gld. podpore vkljub temu, da se je deželni kulturni svet v Poreču — bivši vprašan po ministerstvu za mnenje — izjavil proti bodi si kaki podpori. Ministerstvo je obljubilo podporo povišati od 6000 do 8000 gld. Vsled tega ministerskega odloka razpravljal je kul turni svet v svo;i poslednji seji ter sklenil, naznaniti c. kr. vladi, da naj nikoli več ne vpraša njega za svet, ako ga noče uvaževati. Torej tudi na splošno kmetijskem polju so gospdda politiki I
(Komedijanti.) Kakor nam iz Istre poročajo, zahvalili so se vsi trije italijanski deželni odborniki isterski na svojih službah, in sicer vsled tega, ker jih je — tako vsaj pišejo — razžalil v svojem časopisu „11 giovine pensiero" znani renegat Martinelich, predbacujoč jim, da gledajo le na svoje osebne koristi. Deželni glavar, sprejevši to odpoved, poklical je namestuike na njih mesta, poslednji pa so tudi poziv odbili, izgovarjajoč se na razne načine. Da deželna kola vendar naprej morejo, gospodje odpo-vedniki opravljajo svoja dela pri odboru kakor poprej, čakajoč, da se o njih odpovedi izreče prihodnji deželni zbor, ki se bode sestal neki prihodnje leto. Ali ni to le pesek v oči?
(Razpuščen zastop.) K vesti, priobčeni pod tem naslovom v številki od pretečenega četrtka, pojasniti nam je to, da je bil razpuščen le čreski zastop, mej-tem voloski ne, ampak le neki ožji odbor treh oseb, katerega so sestavljali dva Hrvata m jeden Italija-naš in ki je bil izvoljen v seji voloskega zastopa na predlog samega okrajnega glavarja v namen, da sestavi volilno listo iu volitev h koncu privede. Ker
s tem odborom niso bili italijanaši in deželni odbor poreški zadovoljni, protestovali so proti njemu iu glej, c. kr. namestništvo je zadovoljilo nj h protestu ter izvoljeni odbor razpustilo in imenovalo zraven občinskega zastopa — tudi vladnega poverjrnika.
(Barja in mraz na Notranjskem) Mej tem ko je dne 29. in 30. septembra pri nas v nižavi de-žilo, po planinah pa zdatno snežilo, brila je po notranjskem hribovju mej dežjem ostra burja, tako da je v krajih kakor so : 2iri, Vrh (sv. trije kralji) in Rovte, kazal dne 30. sept. v jutro barometer na prostem -f- 3°, opoludne pa mej 4° in 64 -f- R.
(Praktifino.) Iz Trsta: Ko se tržaški poštni uradi preselijo v novo poslopje — menda dne 25. t. m. — uvedejo pri istih to novost, da bodo pismo-noše ob jednem naslovniku nakazu c dotično svoto izplačali, isto tako bode se godilo tudi z zaboji. Kdor torej ne želi, da se mu nakaznico z denarjem ali zaboj s spremnico vred na dom prinese in vroči ter želi isto sam pri pošti poiskati, mora to pravočasno pri pošti priznaniti.
(Občinske volitve v Podgradu) bodo kmalu razpisane, kajti občinski odbor je izložil volilne liste, ki so na ogled razpostavljene do 29. t. m. Opozarjamo, da se vsak pravočasno poskrbi, da ne bode iz listin izpuščen, kajti sestavitelji istih niso Slovencem čisto nič prijazni, marveč se pajdašijo z narodnimi našimi nasprotniki — Lahi in Nemci, ki bi želeli zasesti to slovensko občino. Čas za reklamacije je določen od 30. oktobra do 6. novembra. Kadar pa bodo volitve razpisane, to je vprašanje časa in slavnega odbora.
(Junaški čin.) Iz občinstva se nam javlja sledeče: Pretekli teden odposlal je ljubljanski pozlatar svojemu naročniku v žtaj. Sevnico zavitek blaga s spremnim listom in slovenskim naslovom; minulo soboto pa dobi blago nazaj in na naslovu opazko: „Retour zur deutschen Adressierung!" Pripomnjeno bodi še, da nosi zavitek edin pečat tuk. oddajalue pošte, in se torej ne ve, doklej je priromalo blago, za kojega slov. naslovom se tako junaško skriva — nemška razposajenost!
(Gregorčičeva »Oljki" v prestavi.) Gosp. Ant. Funtek ponemčil je krasno Gregorčičevo pesem »Oljki". Prestava se kaj gladko sliši in dela čast gospodu prestavljalcu. Prevod je ponatisnjen v današnji »Laib. Zeitung".
(Heilserum.) Naše čitatelje opozarjamo na to zdravilo dr. Behriugovo za davico, ki se je po dosedanjih poskusih dobro obneslo proti davici in so slavni zdravniki se že izrekli jako ugodno o tem zdravilu proti tej zlasti mladini tako nevarni bolezni.
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) so od dne 15. avgusta do 20. septembra darovali: Gosp. Ka-tinka Verbajs iz Litije lepo zbirko koristnih knjig; vzgledna delavna ženska podružnica v St. Jurju na južni železnici po blagajničarici g. Tončiki Kavčič-evi 100 gld.; vrlo se razcvitajoča moška podružnica v Kamniku po g. blagajniku J. Milohnoja 100 gold. , kot prebitek veselice z dne 2. sept. t. 1. s prošnjo, da postane pokroviteljica; »Delavsko bralno društvo" v Idriji ob slavnosti desetletnico nabranih 42 kron 36 vin. po tamošnji naši delavni možki podrušnici; bi. gosp. Marija Gruntarjeva v Ribnici 36 kron nabranih ob raznih prilikah mej tamošnjimi rodoljubi; sl. posojilnica v Gorenji Radgoni 10 gold. 97 kr.; čč. gg. duhovniki zbranih pri dekanijski vizitaciji v Slovenjem Gradcu 10 gld. na besedo preč. g. dekana dr. Šuca; vrli gostje na primiciji č. gosp. Ernesta Trstenjaka pri sv. Barbari pri Vurbergu po č. gospodu bogoslovcu F. Gomilšku 9 gld. 40 kr.; vrli gostje na primiciji č. g. patra Severina v Radencih 8 gld. 12 kr. po mariborski moški podružnici; vesela narodna družba v Selcih 7 gld. 50 kr., ki jih je nabrala gdč. Anka Slibar-jeva, poslal pa gospod A. Dermota iz Železnikov; družba „Omizje" v Mozirju zopet 5 gld. z željo, da bi delovali v slogi za slovenski narod, in dijaki na novi maši č. g. Alojzija Rožinaua v Kraplji pri Ljutomeru po g. Fr. Ciri-ljevem 3 krone. — Zopet s zuovim šolskim letom poučuje na naših zavodih nad 1000 slovenskih otrok, ki bi se potujčili, da jih ni vzela v svoje varstvo naša družba. Bog nam nakloni pa tudi nad 1000 dobrotnikov, posnemovalcev vrlih rodoljubov, ko jih imena s hvaležnim srcem danes objavljamo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Pariz, 7. oktobra. Štiri vojne ladije dobile so povelje, da naj odplujejo v vzhodno Azijo, da podkrepe tamošnje francosko bro-dovje za kake morebitne slučaje.
Tientsin, 7. oktobra. Vlada je tientsin-sko tvrdko pooblastila, da zanjo vzame na posodo 10 milijonov funtov sterlingov. Jeden m ililon tega posojila podpisali so /e zasebniki. Kako visoke bodo obresti, še ni znano.
Brno, 7. oktobra. Danes dopoldne je bila demonstracija za občno volilno pravico. Delavci so šli v sprevodih po mestu in klicali „Živelo delo! Živela občna volilno pravica!" Popoldne bi bil imel biti shod delavcev, ki se je pa prepovedal.
Line, 7. oktobra. Danes sta bila tukaj dva shoda, na katerih se je zahtevalo občno volilno pravico. Po shodih so šli delavci v sprevodu broječem kakih 800 oseb po mestu in kličeč: „Živela občna volilna pravica!"
Beuthen, 7. oktobra. Porotno sodišče obsodilo je zaradi motenja miru in reda 1 zatoženca v dveletno, 3 v poldrugoletno, jednega v petnajstmesečno, t) v jednoletno, dva v devetmesečno, 8 v jednomesečno ječo, 81 jih je pa bilo oproščenih.
Budimpešta, 7. oktobra. Pri podrobni debati o vladni predlogi o svobodnem bogoslužju je gospodska zbornica s 122 proti 96 glasom vsprejela predlog, da naj odpade tretji oddelek, ki se tiče brezverstva in četrti stopi na njegovo mesto. Po končani podrobni debati je bilo tretje branje, pri katerem je le 20 članov glasovalo za premenjeni načrt zakona. Ta sklep se sporoči zbornici poslancev. Jutri se začne debata o jednako-pravnosti zidov.
Budimpešta, 7. oktobra. Včeraj je bil delegacijski obed. Po obedu je cesar govoril z raznimi delegati. Izrekel je zahvalo poslancu Promberju za njegov patrijotični govor v delegaciji. Badeni je pa cesarju v pogovoru razložil, da Poljaki letos niso govorili pri budgetu vnanjih stvarij, ker se jim ni zdelo potrebno, ko se položaj od lani ni nič spremenil. Kake druge govorice o vzrokih poljskega molčanja niso utemeljene.
Milan, 8. oktobra. Na oknu policijskega ravnateljstva našli so bombo z gorečo uži-galnico. Več oseb so zaprli.
Peterburg, 7. oktobra. Carjevo zdravje se boljša in ni povoda za kako bojazen.
60.000 gld. znaža glavni dobitek levovskih srečk, kateri se s samo 10% odtegljajem v gotovini izplača. Opozarjamo naše Častite Čitatelje, da je žrebanje dne 16. oktobra.
Telegrami.
Vojska mej Kitajci in Japonoi.
Kolonja, 7. oktobra. Mej raznimi evropskimi vlastmi se vrše pogajanja o varstvu svojih podložnikov na Kitajskem. Upati je, da se kmalu doseže kako sporazumljenje.
Umrli no:
5.	oktobra. Jožef Istenič, krojaeev sin, 8 mesecev, Dolge ulice 6, boijast. — Antonija Bolba, delavčeva hči, 3 mesece, Sv. Petra cesta 69, oslabelost. — Amalija Uranič, ključarjeva hči, 12 let, Ililšerjeve ulice 12, basilar meningitis.
6.	oktobra. Luka Koporo, delavec, 54 let, Kravja dolina St. 11, mrtvoudnost. — Marija Remžgar, delavčeva vdova, 50 let, Tržaška cesta 28, jetika.
V bolnišnici:
4. oktobra. Marija Gostinčar, gostija, 74 let, prsna vodenica.
Tuj ci.
E. oktobra.
Pri Slonu-. Kussbach, Winder, Sturli, Sokup , Gobel, Kraus, Polak, Herzl z Dunaja. — Taege, Pelk iz Berolina. — Kremžar, Reichmann iz Prage. — Maulwurf iz Barcstelep-a. Aufmuth iz Gradca. — Raveneg iz Višnje Gore. — Jeglič s Sela. — Ditrich iz Postojine. — Smetana iz Smihova.
Pri Maliču: Steiner, Jolly, Bosch, Pokorny, Hartig, Laverth, Schwarz, Pamer z Dunaja. — Šuntar iz Idrije. — Walzer iz Celja. — Bernardis iz Červinjana. — Gautsch iz Pulja. — Kubaczek iz Brna. — Radi iz Novega Mesta. — Globočnik iz Kranja.
Pri Juinem kolodvoru: Hoge iz Starega Loga. — Zenarg iz Gorice.
Vremensko »poročilo.
a a	Cas	Stanje				| Mokrine 1 na 24 ur % mm
				Veter	Vreme	
opazovanja		lrstoiner* T mm	toplomera po Celziju			
6	7. u zjut i n. pop. 9. a zveč	733 6 733-7 735 1	60 15-1 10-4	~ brežvr-sl. jvzh. n	megla jasno »	000
7	7. u. zjut i. u. pop. 9 ». zveč.	737-1 737-2 738-2	6-6 13-2 10-0	brezv. sl. svzh. brtzv.	megla del. jasno t»	0 00
za	Srednja temperatura obeh 2-3° in 2-9° pod normalom.			dni 10 5»	in 9-9°, oziroma	
t
635 1
Ignacij Premer javlja v svojem in v imenu svojih otrok: Frančiška, Josiplne, Julljane in Engelberte, v imenu svojega zeta Frančiška Oregorača, kakor v imenu v.eh sorodnikov
pretužnega srca vsem prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je njegova preljubljena in nepozabna soproga, oziroma mati in tašča, gospa
Julijam Premer roj. Skreni
po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umiraioče, 43 let stara, danes ob 7. uri zjutraj mirno v Gospodu izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne ranjee bo v soboto, dne 6. okt., ob 2. uri popoldne.
Svete maše zadušnice se bodo brale v Metliki in v Podzemlju.
Prerano umrlej bodi blag spomin !
Primostek pri Metliki, dne 5. okt. 1894.
Lingerjev hram v Ljubljani
Lingerjeve ulioe štev. 1
priporoča prijateljem pristne in dobre pijače po nizki ceni.
"V i n o :
Istrljanec, rudeč..........liter 28 kr.
Tirolec, bel............„ 32 „
Dolenjec, rudečkast.......... 36 „
Tirolec, rudeč, stari.........„ 40 „
* Zelenika, bela..........„ 56 „
♦Teranec, črn...........„ 60 „
One z * zaznamovane vrste so iz vinokletarstva kneginje Hohenlohe.	531 3—3
Pivo:
Koslerjevo marono........l/> litra 9 kr.
s/ 6
d	i» ........no » ° »
Za nepokvarjenost se jamči kakor pod pečatom!
V množini po 50 ali več litrov skupaj mnoga ceneje.
Glavni dobitki
Zadnji teden.
60.000,10.000,5.000
v gotovini le z 10% odbitka.
Levovske srečke a 1 gld. priporoča
„MERCUR" menjainična delniška družba 309 3 na Dunaju, Wollzeile 10. 418 23
Zahvala.
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani je na prošnjo tukajšnje kmetijske podružnice pri kranjskem deželnem odboru izposlovala 50 gld. podpore za nakup vožne moštne stiskalnice. Slavnemu deželnemu odboru se za ta znatni dar izreka najiskrenejša zahvala.
Kmetijska podružnica v Kamniku,
dnž 5. oktobra 1894.
Za odbor:
Emil Janezič.
predsednik.
Valentin Burnlk, _____
tajnik.
Dr. Behringovo ♦
zdravilo za davico j
(Heilserum)
napravljeno pod nadzorstvom gospodov profesorjev dr. Behringa in dr. Ehrlicha, ter
^ zdravstvenega svčmika dr. Libbertha ♦
f
dobiva se v
534 2-1
t
lekarni Trnk(5czy-jevi
v Ljubljani.
se takoj sprejme 527 3-3
v prodajalnici z mešanim blagom pri Antonu Merzel-u na Studencu poleg Ljubljane.
lzborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritik in nekritih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
Naročila izvršujejo »e točno po nizki ceni.	533 3-2
crr&njo austin
Strnili a § uši in vdova čhix roj. Clt)eibl
poročena.
SHetliho. v vinotoku 1894.
536 1-1
Doftro se Miri papir za nalagaj.
6°|0no bolgarsko
hipoiekarno posojilo.
V Zlatll obrestljivo in povračljivo.
Hinnfpbrnn zagotovljeno s prvohi-III |l tli I,-Rti I UU poteko na železnici Ru-
ščuk-Varna in Kasplčan-Soflja-Klstendil
in na pristanišča Burgas in Varno.
*Se more podražiti, ftj f5
8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. ^
Popolno davka in pristojbin je prosto **Jedaj in za vso prihod"
Donasa
po sedanjem stotka.
kurzu okolu 61,. od-
menjarnični
delniški družbi
Po dnevnem kurzu dobi se pri
jMercur', L
58 40-37
Dunaj,
Wo 11 z e i 1 e 10.
525 3—3
Oklic.
Graščina Rakovnik pod Zelenim hribom v Ljubljani proda svoje ostale hribe na drobno.
Kdor želi kaj kupiti, oglasi naj se
dne 9. oktobra 1894
ob 9. uri dopoldne na lici mesta.
1> u n a j 8 k a borza.
Dnč 8. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 75 kr.
Skupni državni dolg v srebru..........98	„ 70 „
Avstrijska zlata renta 4%......123	„ — „
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„ 75 rt
Ogerska zlata renta 4%.......121	„ 30 „
Ogerska kronska renta 4 200 kron . .	96	„ 25 „
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1027	„ — „
Kreditne delnice, 160 gld, ...........366	„ - „
London vista. . < • •	124	„ 60 „
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	61	„
20 mark........................12	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5	„
Dne 6. oktobra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke 4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 75 kr.
155 „ 75 „
196 96 142 127 107
76 60
50
60 50
Kreditne srečke, 100 gld........195	gld.	50 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	-	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	40	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	60	„
Salmove srečke, 40 gld.......69	„	50	„
St. Genčis srečke, 40 gld.......71	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	,	-	,
Ljubljanske srečke.........24	„	76	„
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	165	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. 3385	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	478	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	107	,	15	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	-	„
Montanska družba avstr. plan.....84	„	30	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ........ 133 „	25	„
__Nakup in prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja
najmanjšeza dobitka. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„n E B C V B"
Kollzeile it. 10 Dunaj, ■ariahilterstram 74 B.
ftl* Pojasnila "JEJS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnie