_,oeee»i  Solske stvari. Spisal Franjo Ceh, Strmski. Naše ljudske šole razdelimo v tri rede iu sicer. a) v prvi red. Sem hodijo otroci od 6. do dokončanega 8. leta: V prvem redu se uči: 1. Krščanski nauk po malem katekizmu. O krščanskern nauku povem le to, da tudi svetni učitelji morajo dotične gospode katekete v kršeanskem nauku podpirati, kolikor je mogoče, posebno takrat, kadar zbolijo ali jih motijo druga duhovska opravila. Ta uk se začne z vidljivinii rečmi, ki jih otroci v šoli, doma in okolici vidijo. Razložiti se zraven morajo naj imetnejle lastnosti teb reči ter tudi povedati odkod so? kakšne so ? zakaj so ? in kako se unino rabijo ? Pri teni nanku se mora posebno paziti tudi na to, da se otroci misliti in prav govoriti vadijo, kajti oni pridejo večidel v šolo, neznaioči misliti, govoriti in dobro paziti. Zraven tega pa so še boječi in sramožljivi, ker so menda doraa od starišev ali norčavih poslov slišali praviti, kako težko jih bode učitelj v šoli izpraševal, za usesa navijal, pretepal in Bog ve, kaj še več, kakor da bi bila šola samo za strahovanjein otroška pokora. 3. Glaskovanje in branje v zvezi s pisanjem. V naših Ijudskih šolah so v prešlih letih učitelji otrokom ilabikovanje (Buchstabieren] v glavo zabijali in sicer v časi bez vsega vspeha. Še le v dmgem šolskem letu seje otroče zavedlo, da iz takih črk ali pismenk zlogi in besede pri- raščajo. Glede na takšne težave se leliko vidi, kako težko in počasno je slabikovanje, kako naravno in lehko pa gla- skovanje (Lautiren). Pri glaskovanju se otroci brez velikega truda že v prveni polletu gladko brati nauče, ako se le pravi način glaskovanja pozna. Kako abotni so tedaj taisti stariši, kteri temu učbinemu načinu nasprotujejo. Da pa učitelj z otroci v glaskovanju čvrsto napreduje, mu je ireba vseb 23 (Čujte vi gospodi šolski odborniki: Dvajsti iu tri jih moramo inieti. Pisatelj) slovenskih abecednic in najmanj 2 abecedi izrezanih ali gibljivih črk za glaskovavnico (Lautiertafel). So se otroci s dobrim vspehom po glaskovavnici in abeednicah glaskovati in za silo brati naučili, se potem branje po nabecedniku" nadaljuje. Za naše šole pa imarao 2 abecednika in sicer za celo slovenske in slovensko-neunške šole. Abecednik za celo slovenske šole je izvrstno sestavljen ter nam da v svojem prvem delu mnogo tvarine za nazorni ali ogledni uk; jegov drugi del pa je kaj važen za poDavljanje krščanskega nauka in za poduk o otročjem lepem vedenju. On naj bi se rabil po vseh šolah našeškofije, razun oviii, ki so mešane. Mešane šole pa so po mestih, trgih in nekterih nemških pokrajinah kakor v Radgoni, Apačah, pri sveti Ani na Krembergu, Mariji Snežniči, Ljučah itd. Tam naj bi se rabila slovensko-nemška knjiga.