Posilne delahiice. Po letu, kedat* solnce raočno piipeka, o tacih . neh ima kraet skoraj najvee dela. In to se godi po večjem vse na solncu. Tu se ve, da trpi kmet veliko vročino in senea bi mu včasih nič ne prišla neprav. Toda on, naš kraet, ze ni za v senco, kajti prav o taeih dneh so pri njera dela silna; Łe jih ne opravi, ima škodo, katere niu nihče ne povrne. On toraj dela. Ali kaj vidi, posebno, kedur peljo, recimo, seno doinov po kaki veeji costi ? Skoraj pod vsacim drugim drevesom, ki daje kaj senae, leži vam elovek, mestno suknjo pa kako butaro kiaj sebe, ter se veseli njegove senee. To so vam pa ljudje, ki so več manj v resnici doraa s kmetov pa so bili prišli v mesto, v fužine i. t. n. Tam so kedaj, dokler se je njih obrt, katere so se naueili, dobro obnesla, bili svoj kruh irneli, ali ko je to prenehalo ali pa so se tacega kiulia preobjeli, pognali so se po svetu, češ, da jih naj redi, čeinu pa jih sicer nosi? To so pravi praveati potepuhi — taki, ki jili dobi kmet v obilem številu pred O(:i, ee ve, da na svoje obžalovanje, Prihaja mu drug za drugim k hiši, kedar se bliža poludne ali pa več-er, ter ga pro.si ali včasib že terja denavja, živeža ali prenočišea. Pi-i bišah, ki stoje bolj na sainem ali kjer je le kaka ženska doraa, se celo groze, če ne dobodo, kar želijo. Njih druga vrstn pa je tacih, ki žive doina po vaseh, pri mestih in že bolj v me.stih bioz delu, brez zaslužka, brez požtenja. Nihče ne ve, pasluti, knj jih živi, — tatvina. T-ika se jim včasih dokaže, pa kaj pomaga? Kmet si jih ne upa tožiti, ali če jih toži, tedaj pridejo v zapor, se ve, da na stroške države, tedaj tudi kmeta in kaj je potem ? Huje, kakor prej. Sedaj še ubogi kmet po noti, ko mu je toliko treba poeitka, ne spi več brez straha, kajti eisto lehko, da mu tak človek požene rdečega petelina na streho, češ, da mu je bil krivico storil. Ne yemo, pa je menda že samo'naključje, da teh ljudi čedalje yeč postaja, eem bolj so liberalne po- btave po cesarstvu vživele. Pred kacimi 20 leti videl si le sem ter Ije kacega nbuiša" na poti, iskat si dela, toda tak ni hodil nikomur v nadlego. Kmetica, katero je za požirek mleka poprosil, dala mu ga je rada in še po vi*h kos kruha; mojster pa, pri katerem**je po delu vprašal, dal mu je dela ali če tega ni imeK par krajcarjev na pot. Ia 8 nverge)t's Gott" jdpfcirno si ubral daljo pot pod noge. Sedaj teh n_ieč, pač pa srečava na nekaterih cestah človpk^fdi, katerim bi se najraji izognil, ko bi se dajf" Zoper ljudi teVrste človek posebno kmetje na samem, blizo ve/ko ceste niso dosehraal nikjer iraeli varstva. D« ima država varstvo za to, da se ji odrajtuje davek o pravem času, za to nam ne manjka postav. In to je prav, nismo nikakor zoper nje. Ali da so ni skibelo bolj za varnost iraetja poštenjakov, to nas boli, posebno od tiste stranke, ki sebi vedno in na vsa usta pripisuje — rešnjo moe eesarstva. Za do.sta dolgo je bila irnela krrailo vlade v rokah.  Pa ne, da bi bila to storila. Kar je ta stranka glode tega ukrenila, s tem je stoprvo razvezala potepnL\om roke in noge. Ne vemo, kako človeko Ijubje jo je na to speljalo, resnica pa — ona jo čuti že sama — je, da je z njim — zavozila v blato. Naš kmet pogodi jo v tem bolje. če mu hodi živina v spašo, ne podere ograje, še le vtrdi jo, in potlej gleda, kje in doklej ji pusti pašo. Za nepoboljšljivo živinče ima pa še kljuko k redu. Drugače naše liberalne vlade. Naj bi si revni Ijudje našli kruha, za to so jira dovolile iti križem sveta. To ni bilo .še krivo, dobro pa bi v tem vsekako bilo, ko bi bile to le do neke, gotove meje dopustile. Ktivo pa je — Bog jim odpusti! — bilo to, da one niso bile bolje ,,kljuke" oskrbele za ljudi, ki po svetu niso toliko dela, kolikor le jela iskali. Kar se je z njirai dosehmal smelo storiti, bilo je to, da so jih na drage stroške občin pošiljali domov; to pa, kolikorkvat se jim je bilo zljubilo iti z doma. Vsak elovek je lebko ugenil, da taeim ljudem pride le še posilna delalnica prav. Samo liberalai možje aa krrailu vlade niso bili, samega človekoIjubja, ali ka-li, tega umeli. Kar se je glede tega pisalo ali govorilo, to jim je bilo le bob v steno. (Koaee prih.)