Lienbaherjev nasvet zastraii Ijudskih šol. Celib 10 let veljajo nove šolske razmere pa se je pokazalo, da jib je treba v marsičem predelati, ako hočemo, da ngajajo ogromnej večini prebivalstva. Osem let po vsej sili vso deco, na kmetih ravno tako kakor v mestih in trgih, v šole zapirati, to je zadelo ob tolik upor, da je uže liberalni minister g. Stremajer dovolil marsikterib olajšav. Vendar z DJegovimi olajšavami imele so šolske gospo8ke, počenši od krajnega šolskega sveta tijan gori do deželuega šolskega sveta, samib sitnih potov, znatnih potroškov, brezpotrebnib pisarij in še nialo uspeba.  Najbolj nemilo dirnoli so kmetske davko- plaeilce rastoči potroški, ker se je ob enem bila cdpravila šolnina in vse na davkovski goldinar kot naklada vrglo. Negledč na to, da so srenje bile mnogo primorane šolska poslopja predelovati ali iz nova staviti, rastlo je število razredov in učiteljev in učiteljic. Samo na Štajerskem bi v kratkem, ako bi vse pri starem ostalo, plača učiteljstvu znašala 1,300.000 fl. Jednako je po drugib deželab, kder je 81etna šolska dolžnost uvedena. Ogrotuna večina stroškov tukaj zadene kmetsko prebivalstvo, ki pa vendar nima znatne koristi od 81etnega šolovanja, velikovec se prej nepoznanih sitnob. Kajti zvečinoma so na kmetib le lrazredne, 2- ali 3razredne sole z 1—3 učitelji; 4razredne jn 5razredae so v trgib in menjših mestih, 6- in 7razredne pa le v večjih mestib in 8razredne sanio v Gradci. Večrazredne šole imajo tudi boljše plače ufiiteljem in zato poberejo vse boljše učiteljske moči prepustivši slabše kmetom. Plačevanje šolskih potroškov tedaj ni v pravi razmeri do dobrot od ondot piičakovanih. Druga sitnoba je se prikazala v tem, da so starši bili pogosto kaznovaui, ako niso otroka od 6. do 14. leta starosti redno v šolo pošiljali. To pa je zlasti na kmetih pogosto zelo nemogoče. Tem več nevolje delalo je tedaj kaznovanje starSev. L. 1878 so bili starši kaznovani v brežiškem poglavarstvu ter 80 plačali 144 fl. globe, v celj- skem pa je bilo ziaveu 538 fl. globe se 87 dni in 5 ur zapoia odnaerjenega, v maiiborskem 818 fl. in 65 dni, v ptujskem 1037 fl. in 2 dni, v slov. graškem 1043 fl. in 39 dni, na celem Štajerskem 6570 fl. globe in 436 dni in 853 ur zapora. V 10 letih bi toraj štajerski starši imeli za 65.000 fl. kaznovani in skupaj blizu 13 let zaprti biti. Take iolske razmere so neznosljive. Naposled je se prikazalo marsikaj pomanjkljivega zastran krščauskega nauka in krščanske izgoje otrok. Vse to je uplivalo, zlasti na nemško kruetsko prebivalstvo v plauinskih deželab, da je le takšne poslance kouservativce volilo, ki so besedo zastavili, da bodo jiin šolska bremena polajšati pomagali in krščansko odgojo otrok na trdnejšo podlago postavili. Izvoljeni poslanci konservativci so, da ostanejo mož beseda, zvezali se s českimi, poljskimi in južno-slovan8kiini poslanci v državnem zboru, potisnili nemske liberalce v manjšino in sedaj pomagajo drug drugemu, da vželjam svojih volilcev ustrežejo. Tako so dohili Čehovje česko vseučilišče, Poljaci novo železaico, Slovenci zaaneresolucije o jednakopravnosti slovenščine. Takojebilo mogoče dognati oderuško postavo in uiai sikaj, 6esar bi od liberalcev zastonj pričakovali. To velja posebDO zastran olajšar kmetskemu ljudstvu pii šolab. Konservativni poslanec Lienbaher je sprožil dotioni nasvet in sicer dvakrat. Prvi nasvet, po katerem je hotel, da bi naj deželui zbori olajsave določili, bil je od gosposke zbornice zavržen. Drugi nasvet je sedaj prenarejen in bil v državnem zboru sprejet, čeravno so nemški liberalci grdo nasprotovali, kričali in ropotali pa tudi povedali, zakaj so boteli deco do 14. leta v šoli imeti. Liberalec Suess je namreč jamral, da sedaj ponemčevanje ne bode uspeba imelo in liberalec Hoffer je javkal, da bodo otroci premalo nrazsvitljeni" se ve, z novošegnim neverstvom. Vse ropotanje ni pomagalo nič. Lienbaherjev nasvet bil je sprejet. Starši dobijo postavno pravico otroke po 61etnem šolauji iz šole vzeti ter jim ne bo treba beraŽiti pri raznih šolskih svetih in tudi kaznovanja se jim ne bo treba toliko bati. Naposled bodo stroški menjši, ker zaradi 13 in 141etnih učencev ne bo treba novih učilnic, novib učiteljev itd. Tudi verski nauk zadobi dostojnejse mesto in večjo veljavo. Glavna točka Lienbaherjevega nasveta se glasi: ,,otrokom na deželi, ako so se v 61etnem šolanji dovolj naučili verskega nauka (tega prej ni bilo v postavi), branja, pisanja i n računjenja, j e n a zahtevanje njihov staršev dovoljeno namesto vsakdanjo obiskavati ponavljalno in napredovalno šolo, ki se ima vsaj za 2 uri na teden uvesti. Jednake olajšave smejo se, ako treba, tudi otrokom v mestih dovoliti." Za ta praktični nasvet glasovali so tudi nasi slovenski poslanci in njihovi volilci jim bodo zato vselej hvaležni. Treba je sedaj se le, da gosposka zbornica pritrdi in cesar podpišejo.