ANNALES 10/'97
pregledno izvirno znanstveno delo	UDK 75.052(497.4 Koper)
OB ODKRITJU KRISTUSOVE PODOBE NA OBOKU MARIJINE ROTUNDE
V KOPRU
Janez HOFLER
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, 51-1000 l.jubJjafta, ASkeičeva 2
IZVLEČEK
Članek opredeljuje novo odkrito Kristusovo podobo na oboku Marijine rotunde v Kopru Na podlagi možnih italijanskih primerjav avtor domneva, da gre za slikarja, ki je deloval v okvirih predgiottovskega asiškega sloga druge polovice 13. stoi., vendar ¡e pri (em uporabil vzorec, ki je bil bržkone razširjen v krogu Pietra da Riminija. Freska je morala nastati okoli leta 1317, ko je bila rotunda predelana in obokana.
Ključne besede: krstilnica, Koper, freske
Odkritje centralnega dela prvotne obočnc poslikave Marijine rotunde pri koprski stolnici,, nekdanje krstilnice, (si. 1, za celoto g!, si. 7 naslednjega članka) je že na prvi pogled obogatilo slovensko spomeniško posest z delom, kakršnega glede na slogovno usmeritev in čas nastanka doslej še ni bilo, ne na obalnem področju in še manj v notranjosti države. Upodobitev prestolujočega in blago-slavljajočega Kristusa v mavrici na temenu kupole, ki so jo - četudi verjetno nezavedno - med baročno prenovo prostora leta 1747 obvarovali tako, da so jo uokvirili v štukiran okvir in preko nje razpeli platno z novo sliko Kristusovega kista, je skoraj gotovo le del neke celoviteje zasnovane kompozicije. Fo številnih analogijah sodeč si jo moramo dopolniti - recimo • z angeli, ki drže Pan-tokratorjev medaljon, z upodobitvami evangelistov ali njihovimi simboli, morda tudi s cerkvenimi očeli pri pisanju, skratka z motiviko, ki se z ikonografskim kompleksom Kristusa v slavi že od zgodnje romanike sem pojavlja kot ena najpogostejših tem apstdalnih in obočnih poslikav po vsej zahodni Evropi in posebej na Apeninskem polotoku. Seveda pa smo pri ugibanju o ¡em, kako je bila zasnovana poslikava oboka koprske rotunde, negotovi, dokler se odkrivanje ne bo nadaljevalo.
Ikonografske nadrobnosti določajo Kristusa kot podobo Kristusa Pantokratorja, Vsedržca oziroma Vladarja sveta, ki jo je zahodna umetnost prevzela iz bizantinske.
Božji sin strogega bradatega obraza sedi na mavričnem loku v Irontalni postavitvi na zelenkaslem ozadju, posutem z zlatimi zvezdami. Oblečen je v zeleno haljo in ogrnjeri v rjav plaJč, ki mu ovija trup in mu z enim koncem sega preko levega ramena rta oprsje. Ta je krajši od halje, tako da mu v bistvu pokriva le kolena in pušča spodnji del halje odkrit. Izpod oblačila se vidijo gole noge, obute v sandale. Levo koleno je make privzdignjeno in ustvarja diagonalno napetost v spodnjem delu figure. Z desnico, ki jo drži pred seboj in ne vstran, kot bi tudi bilo mogoče, blagoslavlja, z levico pa drži proti gledalcu odprto knjigo, in sicer naslonjeno na koleno; na straneh preberemo latinski napis "figo sum lu.x mundi" ("jaz sem kič. sveta", po grški predlogi "Ego eimi to fos tou kosmou", iz Janezovega evangelija, 8, I 2: "laz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi, temveč bo imel luč. življenja."). Gre za izrek, ki ga ima bizantinska ikonografija že od nekdaj za kanoničriega pri podobi Kristusa Pantokratorja in ga je takšnega posredovala tudi zahodni umetnosti
Kanonična podoba Kristusa Pantokratorja, ena naj-markantnejših standardnih podob bizantinske umetnosti, se je na bizantinskem vzhodu izoblikovala nekako v 10. in 11. stoletju, sklenjeno pa se v svoji najpogostnejši funkciji v okviru apsidalnih in kupolnih poslikav pojavlja šele od 12. stoletja dalje.' Skorajda hkrati s tem se
1 Temeljno delo: Capizzi S, t. O (M). Nadaljnji bibliografski napotki: Wessel, 1966, 1014 sq.; Kirschbaum S. |„ 196$, 371 sq.; Schiller, 1971, 230 sq. (za prestolujočeg.) Kristusa v ikonografskem kompleksu Majestas Domini 240 sq.).
ANNALFS í0/'<í7
Ijocz HÜFI.fR OR ODKWTJU KRISTUSOVE t'OOOBF HA OHOKU MARJÍII !C KOTUWD£ V KOPRU. ZS-ítO
je uveljavila (udi na zahodu, najprej seveda v čisli formi v okviru mozaičnih ciklov na Siciliji (Paiermo, Ceraltj), zatem po vsej Italiji in drugod, pri čemei je vsaj v Italiji vedno znova podlegata bizantinskim vplivom, Staro-svetni naravi le podobe in njenemu pomenu v teoloških zgradbah stenskih poslikav je treba pripisati, da se je bizantinska predstava Kristusa Pantokratorja zlasti v Italiji obdržala tudi v spremenjenih slogovnih okvirih, ko so stare romansko-bizantinske forme izpodrinile gotske v okviru novega slikarstva trečenta, in ie celo dalje v čas renesanse. Na obrobnih predelih italijanskega kulturnega območja, kamor je sodila npr. tudi Furlanija, kjer so vsebino stenskih dekoracij Se dolgo krojite stare ikonografske sheme, najdemo upodobitve Kristusa Panto--kratorja z osnovnimi bizantinskimi potezami Se ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja (kot "pars pro loto" omenimo obok prezbiterija Amonijeve cerkve v S. Daniele del Friuli, delo Pellegrina di S. Daniele iz okoli leta 1500). Ne bo odveč opozoriti na to, da se pod furlanskimi oz. italijanskimi vplivi, in sicer na položaju, ki ga drugje po Sloveniji v okviru tako imenovanega "kranjskega prezbiterija" zavzemata Kristus Odreienik ali Kristus Sodnik, Kristus Pantokralor pojavlja tudi na prezbiterijskih obokih zahodne Slovenije (npr. Gažon, Famfje pri Divači, Naklo pri Divači, Popeire pri Gra-čiSču, Svino pri Kobaridu).2
Ko ocenjujemo slog novo odkrite koprske freske in jo poskušamo krajevno in časovno opredeliti, se moramo toiej zavedati, da je bila podoba Kristusa Pantokratorja v zahodni Evropi in posebej v bližnji llaliji aktualna v dolgi dobi od 12. do IS. stoletja in pri tem doživela raznolike slogovne spremembe ob ohranjevanju nekaterih temeljnih bizantinskih potez. Ob upoštevanju tega delu ¡e koprska upodobitev na prvi pogled precej bizantinsko. Na lej podlagi bt jo lahko datirali precej zgodaj, vendar nas njena preprosta in razmeroma ohlapna forma svari pred tem, da bi jo povezovali, denimo, z aktivnostjo potujočih grških slikarjev 12. in 13. stoletja na zgornjem Jadranu. Z "odprtim" izrazom obraza in figure ter z gubami na oblačilu, posebej padajočimi, ki so modelirane s pomočjo Irdih paralelnih potez v dveh tonih iste barve in belih nanosov (lazur), se v grobem uvršča - če lahko pri tem uporabimo ta izraz - v pozni komnenski slog druge polovice 13. stoletja v Italiji, kakor ga predstavljajo slikarji prve dekoracije Prančiškove cerkve v Assisiju s Cimabuejern in tako imenovanim lzakovim mojstrom na čelu. Na podobi kakšnih tre-
čentisličnih slogovnih novosti ni - pogrešamo predvsem mehko tonsko oblikovanje za doseganje plastičnosti figure, na drugi stiani pa tudi ni najti vpliva novega umetelnega bizantinskega slikarstva iz dobe Pa teologov, ki je po letu 1300 zaznamovalo razvoj lokalnega beneškega slikarstva. Tradicionalne, od bizantinskih proto tipov odvisne poteze koprskega Pantokratorja, ki bi govorile še za 13. stoletje, so: ohlapno spuščen rokav Kristusove desnice, razmeroma 5irol< život v pasu s poudarjeno zaokroženim trebuhom in napetim deiom plašča, ki na Kristusovi desni strani povezuje život in desno nogo, cikcakasto nabrana halja na oprsju, do gfežnjev vidne gole noge, ne le prsti, izpod halje. Posebej je treba opozorili na privzdignjeno levo koleno, na katero opira Kristus knjigo, saj gre za zelo star motiv, ki ga je mogoče pri presfoktjoči Kristusovi figuri v carigrajski umetnosti zaslediti vsaj že v 11. stoletju.3 Kol nebizantinsko lahko ocenimo predvsem preprosto podajanje plašča pod koleni, katerega spodnji rob se na enem mestu viha v obliki ušesa, ter mehko oblikovanje prstov blagoslavljajoče desnice. Ob upoštevanju možnega primerjalnega gradiva bližnjih italijanskih regionalnih slogovnih smeri je zato morda najprikladneje, če jo primerjamo z rimtneškim slikarstvom zgodnjega 14. stoletja, od koder po vsej verjetnosti izvira tudi naš mojster,
Splošni slogovni vtis koprskega Kristusa je kljub slikarski izvedbi, ki Se korenini v predgiottovskem asiškem izročilu, med vsemi možnimi primerjavami v resnici morda Se najbliže načinu zgodnjega rimineškega slikarstva. Med nadrobnosfmi nas v to smer vodi oblikovanje Kristusovega obličja. Tu se je naš slikar še najbolj oddaljit ocl bizantinskih modelov. Zdi se, kot da gre pri Kristusovem obrazu z gladko, nespleteno pričesko brez obvezne preče na sredini in padajočega čopa las na čelu, s sledovi vodoravnih gub na čelu, ki jih je slikar naslikal i belimi nanosi, z odprtimi, a v kole h rahlo zašiljenimi očmi in na poseben način poudarjenimi usti 2 debelejšo zgornjo ustnico za poljuden odvod obraznega tipa, ki ga je v prvih dveh desetletjih 14. stoletja uveljavil vodilni slikar te skupine, Pietro da Rimini,4 četudi mu seveda manjka tista "pointiranost", ki je tako značilna za vselej in povsod razpoznavni rimineSki obrazni lip. Kristus Panlokrator iz kompozicije Deests; ki jo je v refektoriju benediktinske opatije Pomposa pri Ravenni verjetno leta 1318 naslikal Pielro da Rimini (si. 3), izdaja v obrisu figure in urejenosti oblačila
2	Na to ikonografsko pomembno dislinfccijo Kristusove podobe v okviru obočnih poslikav taziskovsnje slovenskega srednjeveškega stenskega slikarstva doslej nI bilo dovolj pozorno. Za gradivo fil. Hdfler, 1997,
3	Npr. na znanem votivnem mozaiku cesarja Konstantina IX. Monomacha in cesarice 2oe v Sveti Sofiji (1028-1034).
4	Temeljno delo o ritnineškem slikarstvu 14. slolelja ostaja Volne, med novejšo I ¡letalu ro in posebej o Pietro da Riminiju gl. Benatr, 1986; II Cappellone di S. Nicola a Tolendno, 1992; ¡1 Trecento rimmese, 1995. Kar zadeva obrazni tip, je koprski Kristus rnoida 4e najbližji tistemu v prezbiteiiju Avguitinove cerkve v Riminiju (si. 2), ki se pripisuje anoiiimneniu mojstru, ki mu je strokovna literatura po tem delu dala zasilno trne Maestro del Cono di Sant'Ago$iirio. Ci. navedeni razstavni katalog II Treccnto rimirtese, 1995,44-45 in 290 ter si. 12.
AMNALES i D/'97
l.niRZ i lOriCR. OU ODKRITJU KRISTUSOVE PODOBE NA OBOKU MARIJINE ROTUNPE V KOPRU, 7S-80
Si i: Kristus Pantokmtoe (izrez) (Koper, rctimda Kar-mehke matere Božje).
Fig. i: Cbmt PantocMor (deteti) (Koper, Siokimia oi Our lady of Moimt Carine!).
skupaj z nerodno skrajša iim "gornjim delom desne noge veliko podobnost s koprskim - vse kaže, da je bil Paritokratorjev figuralni tip, ki mu je sledil slikar v Kopru, domač prav v kiogu tega pomembnega umetnika. Pri tem pa ni težko ugotoviti, da Pantokrator Pietra da Riminija v Pornposi nima več toliko bizantinskih recidivov: trebušna partija ni tako poudarjena, zgornji rob halje pod vratom ni več na bizantinski način cikcakasto nabran, ampak lepo zaokrožen, spodaj halja zakriva noge vse do pistov Iva upodobitvi Kristusa Pantokrntorja, ki jo je v glavni apsidi cerkve misiega benediktinskega samostana sredi M. stoletja (1351), v eni najmoriumentalnejših kompozicij ie vi ste italijanskega trečenta, prispeval Vitale da Bologna, je, denimo, ta vzorec že povsem predelan (Gnudi, 1962, 53 sq , si 49).^
- nano je, da je rimmesko slikarstvo, izoblikovano na
SI, 2; Kristus PanfobrMor (izrez) (Mojster kora cerkve S»nt'Ago$tinof oh. 131S~131»i; Rtmisti, SmVAgostim). fig.. 2: Chrisl Pmtocrator (delati) (Maestro de! coro di SanfAgostmo, c, 1315-1318*; Rimmi, SartfAgosimo).
osnovi Giottove asižke dediščine, v prvih dveh ali treh desetletjih 14. stoletja in delno tudi na osnovi izkušenj Giottove rimineške in padovanske "šole", odigralo veliko vlogo pri uveljavljanju novih trečentističnih umetnostnih načel na severovzhodu Italije. Padova, Južna Tirolska in f'urianija so bila področja, ki jih je v tem času zaznamovala ekspanzija rimineških slikarjev, dokler ni prestopila ožjih zemljepisnih meja neposrednega italijanskega kulturnega vpliva (Rasrrio, s.i., s.cl., 126 sq.; Ri?zi, ! 975, 61 sq.; Hofier, 1990, 127-134). Bilo bi sicer narobe, ko bi novo odkrito fresko v Kopru interpretirali v tem zgodovinskem kontekstu, saj ni na njej Se nič tako tipično rimineškega, kar bi upravičevalo njeno uvrstitev v ekspanzijski tok tega sloga. Vendar nam ta pojav po svoje omogoča bolje razumeti njen nastanek, in to v času in zemljepisnem prostoru, kjer bi veliko prej priča-
Se bolj posodobljena je Fantek raior jeva figura v levi stranski ¿pekli te teikve, delo VI:.'lovih naslednikov, ki so ok. leta 1360 poslikali ladjo

77
ANNALES IO/'<)7
Jane« HÔflBt OD OPKKITiU KRISTUSOVE POOOBf NA OBOMJ MARIMNE ROTUNOE V KOPRU. 75-80
SI. 3: Kristus Pantokrator (Pietro da Rimini, 1318; Pomposa, samostanski reflektorij), Fig. 3: Christ Pantocrator (Piciro da Rimini, 1318; Pomposa Abbey, refectory).
kovali bizantinsko vzgojenega beneškega umetnika/1 glede na Šibko dokumentiranost prehodnega obdobja med zadnjimi mozaičnimi cikli v cerkvi sv. Marka in nastopom Paola Veneziana okoli leta 1320, ko dobi beneško slikarstvo trdno začrtan slogovni profil, seveda ne gre zavreči možnosti, da bi naš slikar pripadal temu kulturnemu krogu, vendar otipljivih paralel ni.7 Zalo se moramo v tem trenutku, ko nam še manjka bolj konkretnih primerjav, zadovoljiti le z nekaj splošnimi ugotovitvami. Vse kaže, da gre za slikarja, ki je deloval še v
SI. 4: Jakob na prestolu (Benetke, San Marco, atrij, drugi Jožefov cikel, ok. 1260).
Fig. 4: Jacob enthroned (Atrium of San Marco, Venice, the second Joseph cycle, c. 1260).
okvirih asiSkega sloga druge polovice 13. stoletja, a se je vsaj v določeni meri seznanil tudi z rimineško tipiko zgodnjega 14. stoletja. Ob upoštevanju tega, da se pri Pietra da Riminiju, ki $e nam zaenkrat ponuja še kot najbližja paralela, že v drugem desetletju nekatere bizantinske poteze, kt jih naš slikar še goji, izgubijo, bi fahko fresko datirali najkasneje v čas okoli leta 1320. Glede na znani podatek, da je bila koprska rotunda leta 1317 predelana, ni nikakršnega zadržka za domnevo, da je bila takrat - vsaj na oboku - tudi poslikana.
6	Poučna je primerjava s podobnimi figurami v mozaičnih ciklih cerkve sv. Marka, kjer je tudi na poznejših, časovno bližjih partijah iz 13. stoletja, delu domačih naslednikov giildh mozaicislov (npr. upodobitev sedečega starozaveznega Jakoba, jo2efovega očeta, ko mu ta v navzočnosti bratov pripoveduje o sanjah, prizor iz drugega jožefovega cikla v atriju Sv. Mart;.» i? ok, 1260, si. 4; Dernus, 1584, 2/11, Pl. 247). še vedno mogoče najti zamotane in zalomi jene bizantinske poteze, kakršnih na koprskem Pantokralorju ni več.
7	Prim. Bettini. 1954. Opozoriti je treba na določene sorodnosti v obrazni tipi ki omenjenega drugega jožefovega cikla (k temu tudi De-ituis, sup., 2/1,157 sq.), z nazaj počesanim čopom las na sredini glave in s Širokimi očmi z razmeroma majhnimi zenicami (si. 5>, vendar so tu v bizantiski msniri izvedeni obrisi figur povsem drugačni kot v Kopru, lito velja za domnevnega Paolovega predhodnika, t.i. Mojstra Marijinega kronanja (Maeslro delfincoronazione della Vergine), ter za mozaični okras krstilnice pri Sv. Marku, ki ga Michelangelo Muraro na podlagi starejših namigov pogojno pripisuje Paolu in njegovi delavnici (Muraro. 1969, 33 sq., 142),
78
ANNALES 10/'97
SI. 5: Detajl figure (Benetke, San Marco, atrij, drugi Jožefov cikel, ok. 1260). Fig. 5: Détail ofa figure (Atrium ofSan Marco, Venice, the second Joseph cycle, c. 1260).
& Gl. v nadaljevanju.
!/. . . ■
(.Hira HOFI.ff? OR OOfcRITIU KRISTUSOVE PODOBE N'A OBOKU MARIJINI KOlUNDt V KOPRU. 75.80
Z datacijo v leto 1 317 dobtva koprska upodobitev Pantokratorja razmeroma prepričljiv, četudi ne opredeljen Časovni okvir. TakSno datacijo podpirajo tudi najnovejša odkritja v sami zgradbi, ki so potrdila obstoj pozneje odstranjene polkro2nt> apside. Ob predelavi leta 1317, o kateri govorijo napis ob vhodu v tolundo in podenj vstavljeni heraldiCni reliefi, so preoblikovali njen vhod z že gotskimi elementi in jo, kot kaže, žele takrat tudi obokali Kot pravilno ugotavlja
Mojca Guček v svojem poročilu,8 Pantokrator ni postavljen v osi nekdanje apside, kot bi bilo sicer pričakovati, marveč v osi vhoda, ki je postavljena pravokotno na njo. To pomeni, da so takrat po vsej verjetnosti tudi odstranili apsido, hkrati pa, da je treba tudi njeno poslikavo, kakorkoli obsežna je že bila, razumeti kot del celostne prenove tega slarosvetnega koprskega arhitekturnega spomenika.
I
s
ANNAI.K5 10/'9 7
_____HOHÊîToFobklîmU KWSTUSOVU^OBTNAOT	ROTUNDt V KOPPU. 75-âo	...............
SOME OBSERVATIONS ON THE OCCASION Of THE NEWLY DISCOVERED CHRIST'S FRESKO ON THE VAULT OF THE ROTUNDA OF OUR LADY OF MOUNT CARMEL IN KOPER
J A NEZ HÔFLER
University of Ljubljana, Faculty of arts, Department of l-listory of Art, Sl- 'l 000 Ljubljana. ASkeiCeva 2
SUMMARY
The iconographie details of the newly discovered fresco of Christ on the vault of the rotunda of Our Lady of Mount Carmel in Koper have shown thai the painting represents Christ Pa nf ocra tor. In every essential outline it follows the established Byzantine prototypes, while its qualities clearly deviate from the Byzantine traditions. Its style can in general be linked to the style of the first decoration of the Church of St. Francis in Assisi from the second half of the ? 3th century (Cimabue, Isaac Master). As far as the type of the figure itself is concerned, there- are some clear relations with the Rimini school of painting from the early century (Pietro da Rimini in the refectory of the Benedictine monastery at Pomposa, 1318). Irrespective of the geographical position of Koper, the painter's links with Venice remain questionable In comparison with Christ Pantocrator by Pielro da Rimini at Pomposa, where such Byzantine recidivations me not present any longer, the Koper fresco can be dated to about 13.10 at the latest. By considering the fact that the rotunda was reconstructed in 1317, it can be assumed that the dealt with painting was made at that very time.
Key words: baptistery, Koper, frescoes
LITERATURA
Benati, D. (1986). V: Castelnuovo, E, (ur,): La pittura in Italia. II Duecenlo e il Trecento. Milano, 3 94 sq. Beüiui, S. (1954): I mosaici dell'atrjo di S. Marco e il loro seguito. Arle Veneia, VIII, 22 sq. Capizzi S. jv C. (1964): namtokwue, Saggio letterario-iconografico. Orienta lia Christiana analecla 170. Roma, Demus, O. (1984): The Mosaics of San Marco in Venice. Chicago-London.
Groidi, C. (196?): Pittura bolognese del '300. Vitale da Bologna. Milano.
Höfler, (1997): Srednjeveške freske v Sloveniji, II. Primorska. Ljubljana.
Höfler, J, (1990): Steiermark und Milielosleutopa zwischen Italien und Böhmen - Kunstgeographisches zur
Malerei des späten 14. Jahrhunderts. Kuiisthisforisches
¡ahrbuch, Graz, XXIV, 127-134.
II Cappellone di S. Nicola a Toi entino (1992). Milano.
ti T recento riminese / katalog razstave Rirntni 1995.
Kirschbaum S.J., L tur.) (1968): Lexikon der christlichen
Ikonographie, I. Freiburg/Brsg etc.
Murarn, M. (1969): Paolo da Venezia. Milano.
Kasino, N.tAffreschi medioevali atesini, s.l,, s.d.
Rizzi, A, (197S): Profilo dt storia dell'atle in Friuli, 1.
Dalia preistoria al Gótico. Udine.
Schiller, G. (1971): Ikonographie der christlichen Kunst,
III. Gütersloh.
Volpe, C. (1965): La pittura riminese del '300. Milano. Wessel, K. (ur.) (1966): Reallexikon zur byzantinischen Kunst, I. Stuttgart.
HO