St. u. t V Trstu, v sji 1 mio 17. junija 1881 Tefeaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.) »V eJinosti j« mo8i •EDINOST« izhaja v» leto j.) 4 ffld. 40 kr., za polu leta 2 «ld. 20 kr. za Satrt leta I «11. 10 kr. — i'.)s;ui\v.ild žt iVilk'i s j '1 »bivajo pri opravništvrt in v tfatlkah v Trstu po t kr. v Gorioi In v Ajdovščini po 8 kr. — Nvl« S. Lazzaro < Tip. Huala; vsak mora biti frankiran Rokoplal broz posjlmo vrednosti sem vračaj). — hier.iti (razii) vrst) naznanila in l>sianiM) h« znračuiiljo po pogodbi -prav con6; pri kratkih oglasili z drobnimi črkaini se plaouje za vsako besedo 2 kr. Okoličani! £opet Vas kliče dolžnost, da Idete na volišče. Nedelja, 18. t. m. je dan volitve v okolici za mestni, oziroma deželni zbor tržaški. Dozdaj ste vselej pokazali pri volitvah, okoličani, da ste dobri Slovani in dobri Avstrijci. Bolj nego kdaj poprej pa je treba to pokazati zdaj, ko nasprotniki naši na vso moč delajo, da bi svetu pokazali, da Trst je lahonsko mesto In bi tudi radi kalili veselje, ki ima leto-! v Trslu vladati, ko se bode praznovala pet stoletnica, od kar je Trst zedinjen z Avstrijo pod žezlom slavnih HabsburŽanov. V VBeli okrajih okolice so se uže pokazali volkovi v ja^njetovej koži In zapeljujejo naš narod z nemoralnimi sredstvi, da bi se izneveril svojemu narodu in Avstriji. A gotovi smo, da naši vrli okoličani ne pojdejo na limanice takim zapeijivcern, ki hočejo z vinom, denarjem in ju-deževimi poljubi okoličane kupiti, da bi glasovali za lahonske kandidate. Tuke sramote ne uča-kamo, tega smo gotovi. Okoličani! Avstrija in slovanski svet gledata na Vas; pokažite, da ste vredni spoštovanja, katero ste dozdaj uživali po širokej Avstriji in povsod, kder bivajo Slovani, volite vsi enoglasno može, katere Vam priprroča društvo »Edinosti, pojdite na volišče z geslom: »Vse \a domovino in cesarja >! Okoličani! Vaši poslanci naj bodo: Za I. okraj Olovannl Pagan. » II. > Anion l»«j»k Junior. * III. • S K'run Kailllšek. » IV. » Valentin Hal. M)■ Na moalo poganskih bogov so prišli svetniki, ki no spoiiilriali po lastnostih uli celo po imenu na prejšnje bogove n. pr. sv. Vit (in sv, Ivan) na Svetovitovo, sv. Vatilij (Blaž) na Valosovo / torjev, ako hoče tukaj mir In uspeh Imeti. Pri tej priliki moramo tudi omeniti, da okolica nI zastopana v mestnem zboru po razmeri prebivalstva. V okolici je vendar veliko več volilcev, ki plačujejo več davka, ne^o je volilcev v IV. mestnem razredu. Ako primerjamo davek in število volilcev si številom poslancev, pridemo do sklepa, da bi morala okolica Imeti 18 poslancev. Godi se toraj velika krivica okolici in recimo, da hi se ta krivica le polovično popravila ter da bi so okolici dovolilo le 12 poslancev, koliko ne bi s tem pridobila vlada la konservativna stranka? Tudi bi bilo prav in pravično, da 1)1 se zdaj, ko ni več bataljona, ne držili več starega običaja, ko so okoličani volili po kompanijah, ampak pravično bi bilo, da bi vsa okolica volila skupaj, kakor V. razred, svojih najmanj 12 poslancev. Menimo, da potem ne bi mo^li več Irredentarjl lovili »slepih iniŠi« po okolici. Vse to nasvetu-jemo vladi v ozbiljen prevdarek; želimo pa, da Id vlada v Trstu bolj oJločno postopala proti sovražnikom Avstrije, a več obzira jemala ua prave svoje prijatelje. Dopisi. Opčine 14. junija. V nedeljo, 11. t. m. se je pri nas obhajala slovesna procesija sv. reSnjega Telesa. Pri jako ugodnem, hladnem vremenu se je zbralo mnogo ljudstva domačega in iz soseinjih vasi, ter se vdeležilo pobožno3ti, ki se je v lepem redu vršila. Posebno nam je dopadalo petje, ki je veličastno in harmonično olmevalo po procesiji in posebno v cerkvi. Ta dan je prvič nastopila tukajšnja domača godba, lepo uniformirana, In je procesiji pod vodstvom svojega učitelja g. Mibeljna v Trsta svirala na občno zadovoljnost. Gospodu Miheljnu moramo le čestitati, daje v tako kratkem času (4—5 mesecev) naše fante toliko izuril, da so uže ta dan tnogli javno nastopiti. Našim inuzikašein pa zakličem: Le tako naprej, učite se pridno dalje, pri tem pa ne zanemarjajte svojega kinetskega ali roko lelskega vsakdanjega dela. Godba naj vam bode le za kratek čas v prostih urah in nedelalnih dneh. Rodoljub. kopr«kega okraja 5. junija. »Slov. učit. društvo za koperski okraj« je mesto. (Isti st. 60.) Kako da so cerkve sv. Vitu posvečene po Tirolskih pokrajinah nedvojbeno znamenje, da so tam v početku krščanske iz-omike bivali še Slovani, dokazal je učeni in nam pravični prof. Biderman v listu »Slav. Hlatter.« (I. str. 12.). Silno važna in zanimiva je ta zveza krščanskih svetcev z mytholo»iČ-nlini (poganskimi) boŽmstvi, a ni ga še učenjaka, da bi se osobito s tem Davit, da dokaže, zakaj se je na enem ali drugem kraji prav oni svetnik čestil. Isto kakor slovanski Veneti so čestili pozneje došli Kami glavno solnčno božanstvo Bf lena, ki je pa no krščanskih misijonarjih pre-menjen v sv. Martina. Pri Ogleju namreč, kdor so pogani čestili v nekej temnej dupli Belena, nastala je pozneje o krščanskih Časih cerkev sv. Martina, in zraven samostan S. Martino delle Beligna, glasovita opatija benediktincev. Kakor sv. Ivana, tako sv. Martina dan je nekdaj bil velik praznik, na kojega predvečer so krese netili, ter drugi dan za obed gosko jedli. To zopet spomina na staroslovanskega Svautevita, kojemu na čast so novembra meseca na višinah petelina ali gosjaka žrtvovali. Mej bene-čanskimi Slovenci se je ohranil še stari običaj pogansko-slovanski, da o sv. Martinu gre cerkovnik za cerkev miloŠnje pobirat ter nosi v bisa»i kip sv. Martina; klor tnu da dosti, celega pokaže, kdor malo, polovico, kdor nič, tudi mu nič ne pokaže. Ta običaj se marsikomu snieien zdi, aj« spomin veliko slovesnosti starih poganskih Slovanov, ko jo na jesenski blagdan S van te vi to v duhovnik postavil mej sć in mel ljudstvo velik kolač, ter vpraSal: me vidite/ Ako so odgovorili: da I rekel je: o da Svetovit iilagosiovi polje, da takošen kolač speČet«*, 'la me nič čez videti ne bode! (Sazo, Hišt. Dan. XIV.) imelo svoje glavno letno zborovanje dne \!">. J maja t. 1. v Pasjivasi (Dekani) pri Kopru s tem j le sporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Po-ročilo o druStvenem dolovunji lansk. leta. 3. Po- > ročilo blagajnikovo. 'i. Volitev ;i pregledovalcev druStvenih računov. 5. .Slovenci na Koroškem«, etnografične in jezikoslovne črtice; slikal g. prof. pl. Kleinmayr. G. RazmiSljevanje starega skušanega Skolnika o Šolskem obiskovanji; po-jasnoval g. And. Vrtovec. 7. Upljiv na narodno blagostanje; predaval g. Zdravko Preloinlk. 8. O Šolskih v rtih; gocoril Polde KrapS. 9. Volitev društvenega vodstva. 10. Pre llo^i gg. društven ikov. Zborovanja se je udeležilo 15 druStvenikov in pevski zbor koprskih kandidatov. Po predsednikovem primernem nagovoru in pozdravu okrajnemu Sol. nadzorniku g. Spinčič-u in prof. pl. Kleinmayr-ju, in potem ko sta so dva zapisnikarja Izvolila, in ko je predsednik svojim namestnikom, ker ni Itiio g. Praprotnika, g. Alojzija Bunc-a imenoval, nastopi društvena tajnica gospČ. .losipina Sovdut ter bere poročilo min. leta, zapisnike in društvu o i deželnega šol. sveta došle odloke. te<_'u poročila vidimo, da je imelo društvo v prvem letu svojega obstanka eno občno zborovanje dne 4. avgusta v Kopru, in dve odborov! seji, dne 20. okt. min. 1. in 7. m ija t. I. v Dolini. Društvo, kakor posnemamo iz poročila, vedno je čuvalo, da postopa kolikor toliko taktno. V oktobru mir.o-leg i leta je sklicalo učiteljski shod v Dolino, da smo se dogovorili o volitvah v razna zastopstva pri nradnej okrajnej učiteljskoj konferenci 27. okt. inin. 1. Ob smrti Bleiweisovej je svojo Žalost brzojavnim potoin izrazilo; društvo je k imenovanju g. prof. Splnčič-a okr. Šol. nadzornikom po deputaciji dveh udov čestitalo in se mu pri tej priliki priporočilo za razširjanje slov. ljudskih šol v koprskem okraji. Društvo je nadalje stopilo v prijazno korespondenco z ljubljanskim in komenslto-sežanskim učiteljskim društvom. Pri tej tajnlčnej izjavi prebere prcd-ssdnik ČĆ. gg. društvenikom navduševalnl »pozdrav« komensko-sežanskega učit. društva, kar se z enakim navdušenjem na znanje vzame. Društvo je imelo v min. letu 27 druStvenikov; 17 pravili in 1U podpornih udov. Iz blagajnikovoga poročila vidimo, da je bilo 17 gld. dohodkov, 12 gld. in 23 kr. troškov. Ostane v blagajnici po tem takem 4 gld. 77 kr.; pristavSl pa tudi še, kar je iztirjatl, ima društvo pri vsem tem, da je imelo letos z nakupom društvenega pečala itd. mnogo troškov, v gotovini 14 gld. 77 kr. Za pregledovalce društvenih računov so se izvolili: g. Anton Špau, g. Ant. (irahli in gospdč. Angelina Vecchio, učiteljica v Škednji pri Trstu. Z referatom »Slovenci na Koroškem«, etnografične in jezikoslovne črtice, peljal nas jo v duhu g. prof. pl. Kleimnayr v Koroško. Pokazal nam je blagi gospod hrabrega Korošca In zalo koroško deklico — žensko sploh v pravej narodnoj opravi, v njihovih Šegah iti navadah. Naposled nas je seznanil g. poročevalec z raz-rečjem koroških Slovencev, naštel zaslužne može na našem slovstvenem polji itd. Ko je g. profesor tako prepričevalno, tako navdušeno govoril, vzbudil se je vseh nas spomin: tu Imamo zopet pred seboj svojega ljubljenega učitelja, ki nas prav tako podučuje, navdušuje za vse pravo in sveto, kakor pred leti v Kopru. Vsemogočni ga ohrani v trdno podporo našega društva Še mnogo let! Isto tako se nahajajo sledovi ženskih po-ganskili božanstev preneseni na krščansko svetnike povsod mej Slovenci v Priinorji bivajočimi. Zlata Baba, ali J aga Baba jo bila kot mati bogov češčona, in odziva se v krščmskej Materi Božji. Priimka BabiČ, Babudar (m Babedar) je v- liko po Istri, po Berklnih, bil je i v Trstu. Veliko jo Babnih gor, Babinopolje pri Ložu, kder je nekdaj stalo mesto starih Japidov. Poseben praznik jo bil spomladi, ko so jagljiči (ptimula, trobentice) cveli, sedaj prenesen na Mater Božjo »Ognjenico« ali »Glavnenlco« (dne 2."). marca). V Trstu je bil za paganskih časov uža tempelj boginje Cibete (mater bogov) in prva krščanska cerkev j<» bila posvečena Materi BoŽjej (stolna cerkev), ki se je pozneje združila z cerkvijo sv. Justa. Slovenci so od starih časov imenovali svojo cerkev »Madonna del Mare«, kder se ni nikoli drugače, nogo v slovenskem jeziku služba bolja opravljala. »Kdor hoče razvideti minolost našega naroda do jedr i, ta mora premozgati vso njegovo ustno tradicijo, ki jo je v tolikem izobilji ohranil od roda do roda notri do naših dni«. ("Ljub. Zvon« — S. Butar str. 5G.j Celo knjigo bi napolnil, da le nekaj takili tradicij, ali ustnih izročil navedem, a dosti in čez zadosti sem povedal, da na laž postavim naše ljute nasprotnike, ki trdš, da smo: »ibridi volghi, accozzaglia senza notne, priva tli tradi-zioni patrie e di idioma scritto« (Prospero An-tonini »U frjuli orientale« IKG5, p. 12.) — ljudstvo divje, sodrga brez Imena, brez zgodovinskih izročil, brez pisma. — I? (Dttije prihodnjič.) Izročivši predsedništvo g. Alojziju Bunc-u, I stopi g. And. Vrtovec k deski in raimišljuje 1 idejo starega skušanega Šolnika o šolskem obiskovanji. vsb'd katere bilo bi otrokom, napredku v predmetih in vzgoji, roditeljem in učiteljem zdutno pomagano. Ker se pa ona praktična ideja z šolskimi postavami popolnoma ne ujema, ne stavi poročevalec nobenega predloga. G. Zdravko PreloŽnik podal je nam pravo zrcalo, v katerem smo žive slike videli, kako more narodni učitelj k ljudskemu blagostanju pripomoči. Preobširno bi mi bilo vse na tanjko o tem poročati; Uog daj le, da bi oni referat v žlvenjc stopil! O. Polde Krapš je nam iz svojega jeder-nato sestavljenega referata, govoreč o šolskih vrtih, mnogo koristnega in ob jednem zanimivega in kratkočasnega povedal. Bekel je mej drugim, ako bi vsaka Šola svoj postavni vrt in tudi za to delalnega učitelja imela, ne bi več bilo brati v šolskih knjigah o porednih Janezkih in Pavlih, amp ik bili bi samo pridni Petri. Slednjič slavi g. referent predlog, naj društvo naprosi okrajni šolski svet, da blagovoli izvesti saj kolikor toliko državno in deželne Šolske postave, ki jasno govore za tako potrebne šolske vrte. Predlog je bil sprejet. Pred volitvami da predsednik 10 minut od-dihljaja v posvetovanje. Po posvetovanji želi g. okr. Šolski nadzornik besedo. Spoštovani in ljubljeni p. Spltičić je nam inarsikoje društvene (gleibi lanski h prošenj na deželni šolski svet), in uradno koristne reči pojasnil. Na to se prično vršiti volitve. Izvoljeni so bili: predsednikom g. And. Vrtovec, podpredsednikom g. Alojzij Bunc, tajnikom g. Zdravko PreloŽnik, blagajnikom gospdč. Josiplna Sovdat in odbornikoma gg. Mirko Anžlovar in Polde Krapš. O zadnjej točki: predlogi gg. druStvenikov, oglasi se prvi g. Alojzij Bunc in pravi, da bi bilo dobro, da občni zbor določuje kraj In čas zborovanj, in ne odbor, kakor do sedaj. G. prof. pl. Kleinmayr meni. da je boljše, ker odbor uže tako poizveduje in zasliša želje druStvenikov, ako ostane pri starem, sicer jc vse društvo brez potrebe predolgo Časa z mislimi in skrbmi obloženo in na oni dan navezano, katerega pri vsem tem še razne okoliščine v 4 ali celo več mesecih utegnejo predrugačlti, preložiti itd. Društvo je na to odbor pooblastilo, še na dalje odločevati kraj in čas zborovanj. Ko se ni več nobeden ČČ. gg. druStvenikov za besedo oglasil, pojasni predsednik državne in deželne šolske postave glede šol. vrtov, okrajnih učit. knjižnicah itd. Svetuje, naj društvo ponovi prošnjo na okrajni Šol. svet za podružnico okrajne učit. knjižnice v Dolini. Tako na-svetuje tudi predsednik, da izrazi društvo željo na okrajni šol. svet, da uvede za slovenske Šole v tem okraji boljši in pripravnejši Bazinger-Zuinarjev abecednik in soglasne stenske table mesto »Začetnic«. Priporoča tudi, da podpiramo kolikor mogoče časnik »Učit. Tovariš« v Ljubljani. Vse se odobri. Še-Ie ob 1. uri popoludne zatvori predsednik zborovanje s primernim pri-poročioin k debilnosti in trikratnim živijovskli-kom našemu presvitlemu vladarju in šolskemu protektorju Franc Jožefu I. Na to se je vršil skupen obed, pri katerem je v navdušenih govorih najbolj se poudarjala neumorna delalnost in morala mej učiteljstvom v šoli In zunaj šole. Pri skupnem obedu so zložili društveniki 5 gld, tO kr. za »Narodni dom«, in tako mislimo pri vsakem zborovanji malo svoto na žertvenik domovine položiti. Bili smo vsi prav Židane volje in Se-le ob 7. uri zvečer smo so razšli v nadeji, da se bomo v kratkem zoptt videli, v kar pomozi Bogi Novi odbor tega društva je imel prvo svojo sejo dne 4. junija ob !>. uri zjutraj v Ospein s tem le dnevnim redom: !. Vsprejetev in potrditev novih udov k društvu pristoplvših. 2. Nakup društvene knjige v katero se bodo vsa društvena dela (referati) vpisavala. i1. Zahvala g. B. Millc-u v Ljubljani, ker je društvu lil iztiskov društvenih pravil brezplačno blagovolil natisnoti. Odbor je z veseljem in veliko radostjo vsprejel in društvenim udom potrdil: okr. šol. nadzornik i g. V. Spinčič-a. g. prof. J. pl. Klein-mayr-j i, g. prof. J. Milohnič-a, g. prof. F. Kran-kovič-a, c. kr. učitelja g. M. Kristofič-a, in učitelja g. Jos, Pertota. Odbor je sklenol po nasvetu predsednikovem naročiti pri g. B. Millc-u v Ljubljani društveno knjigo za »šolsko kroniko« zlatimi črkami na čelu: Kronika »slov. učit. društva za koperski okraj«. Naroči si tudi primerni zapisnik. Odbor se po dostojnej poti g. B. Milicu v Ljubljani za nepričakovano darilo zahvali. II. IliMrlca 2. junija. (Ivonec.) •Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvon i«, veli pregovor, zaradi česar naj tukaj navedem nekoliko citatov iz leta 1871. izdanih Ha ierlapovih »Raznih poezij«. Nastrani 55. imenovanih poezij, nahaja se »Molitev« v katerej ^e mej mnogimi drugimi neumnostmi tudi to le čita: • Kam si me zapeljal, Gospod moj Bog! liolezni je poln zrak. in človeško srceje dom hudobije. Grd je tvoj svet in studi se mi do njega, Iztrgaj obup Iz mojega srcu in pokaži mi pravo pot življenja. Kajti hodim, in ne vem kodi, grem naprej, pa ne vem kam- Kje pa so tvoja nebesa, Gospod? Moje oko jih ne vidi, in neznane so mojemu srcu. Jaz in moji bratje Te prosimo, povej nam, kaj nam je storiti, da pridemo v tiste kraje, kjer ni joka ne solzi, Pošlji nam uienika, kajti mi ne vemo nič. Neznano nam je, eemu smo rojeni, in kaj bo iz nas. Trpimo in se trudimo, pa ne vemo zakaj.« Zraven tu navedene blodnje nahaja se jo v imenovanih (Haderlapovih) poezijah še vrlo mnogo, a menim, da je dovolj temu, kedor hoče spoznati: da Gospod Bog ni zapeljivec, temnč voditelj po pravej poti; da človeško srce ni dom hudobije, temnč kot sedež vzvišenih čutov, misel in želja — tempelj sv. Duha; da vesoljni svet, kateri je delo božjih rok, ui ni-kaka gnjusoba, temuč odsev neskončno lepoto božje; da liog obupa ni zasadil v človeško srce, temuč človeška strast in prevelika hudobija, in življenja pravi pot pokazal mu jc po svojem sinu in učenikih, katere jo človeštvu dal; da človek dobro ve, kaj mu je storiti, ker mu je stvarnik učenike poslal, po katerih nauku naj se ravna; da je človeku po svojem svetem nauku pokazal njegovo pravo plačilo — nobesa; daje grešno dvomiti nad resnico, katero nainjesam Mog oznanjeval, da je nam uže od začetka razodel, kaj nam je storiti, da dosežemo cilj in konec, za kateri smo ustvarjeni; da nam ni treba zdihovati po učenikih, ampak poslušati in spolnovati to, kar nas učć; da je velikanska laž, da bi ne vedeli, Čemu smo rojeni in kaj bo iz nas, ker namen našega iivenja nam je Bog uže od začetka razodel; da trpimo za to, kar je več vredno, nego vse pozeinsko blago — za zaklad, katerega ne morejo tatje ukrasti niti moli snesti. Čestiti gospodje in možje, kateri imate veljavno besedo ter občinstvo samo naj sodi, kateri pesnik je več zakrivil — oni, ki je pel: »SvetUčc najlepše jc tvoje srcć« ali oni ki je pel: »bolezni poln jc irak, in človeško srcć je dom hudobije«. Menim, da ga ni nepristransko mislečega Človeka, kateri ne bi tega po pravici razsodil ter izrekel nepristransko sodbo: Gregorčič je pel, kar je sama sv. cerkev za istino spoznala in uže nad osemnajst sto let svojim vernim oznanuje; a Hadorlap je pel, kakor bi ne bil smel peti, in kar bi po vsej pravici bilo smelo priti pod duhovensko cenzuro. Konečuo se uso-jatno še opozoriti na pasus, v dotičnem »Slovencu« priobčeni, da slovenski duhovni oporekajo čestitki v »Slov. Narodu« in »Slov. Gospodarju« ter mu istino tega odločno zanikamo, kajti eden duhoven še ne reprezentira vse duhovščine in pa najpoglavitnejoga manjka, da bi ta oporeka bila resnična in veljavna — kaj — mora vedeti gospod urednik »Slovenca« sam. Vsakako pa radovedno pričakujemo na polu napovedane njegove sodbe, o S. Gregorčičevih poezijah. Na svidenje! Besnicoljub. škofjnloka dne 13. junija. 7. t. m. je nenadoma počastil našo mesto priljubljeni naš deželni načelnik g. Winkler, noliede i ni vedel za njegov prihod. Kakor blisk se je raznesla vest po Loki, da je prišel visoki gospod, in daje ljudstvo navdušeno pokazalo gorko sočutje deželnemu prvomestniku, tega mi ni treba omenjat!. Njegova prva pot je bila v občinski urad, spremljala sta ga okrajni glavar iz Kranja in grof Pazze iz Ljubljane. G. župan Mohar jim je bil voditelj povsod. PriSedši Iz občinskega urada je obiskal mestne deške šole, stavil več vprašanj ter se prav hvalevredno izrazil. V nunskih šolah ni bil nič manj izne-nadjen na uspeli deklic v vseli strokah tor je izrekel prijazno zahvalo nunam za njih trud in dober uspeh. Priznati pa tudi mora sleherni, da so nunske dekliške šole v Loki Izvrstne, bodi si normalne, kakor nolranje izobraževalne, vsled lega prihaja tudi od leta do leta več deklic iz vseh dežel v nunski izobraževalni zavod. Ko je g. deželni načelnik šo na gradu tamošnje urade in žandarmerijo ogledal, počastil je g. župnika v farovŽu, po pohodu pa je bil na Ste-marjih situpen obed. V hipu s> je vse pripravilo. da so pri obedu topiči pokali, kar je izne-nadilo g. Winklerja tembolj, ker ni svojega prihoda nobenemu v Loki naznanil. Popoludne ste se odpeljale dve kočiji, v prvej deželni načelnik in mestni iupan, v drugej pa okrajni glavar in grof Pazze v poljansko dolino, da pregledajo, kako bode bolje speljati cesto na Tolminsko. Zanimal se je za vsako stvar, po- ' vpraševal za vse važne stvari, kar gotovo ne I ostane brez dobrega nastopka. Zvečer se je vrnol zopet s poštnim vlakom v Ljubljano. Žalostno zločinstvo se je pripetilo na sv. BeSnjega telesa dan v Godešču. V nekej hiši biva blazen človek, ta je na praznik drva cepil; ko sestra od procesije iz Loke pride, pokara ga, da na tak praznik drva cepi in mu hoče sekiro vzeti i z rok. Brat, razsrjen, udari jo po glavi dvakrat s polenom, da je drugi dan umrla. Še žalostneje pa je bilo 9. t. m. v selskej dolini, fantje so se mej seboj stepli, enega so ubili in dva hudo ranili. Kaj je uzrok temu? Nič dražega, nego slaba odgoja, roditelji bi morali bolj paziti po nekaterih krajih po kmetih na svoje otroke ter jiii brzdati, dokler je le mogoče in jim ne privoliti vsake stvari. Nekateri roditelji so pa še taki, da se jim nekako dobro zdi, ako vidijo sina, da se šopiri in upije po noči okoli in se postavlja, ko petelin na gnojišči. Po kmetih je potreba strogeje postopati, ker ni prilike, da bi se otroci v kakem druStvu likali itd. — vendar upanje nas oživlja, da se počasi na bolje obrne. Pavlč. Iz ptujftkeg« okraj« 8. junija. BinkoŠtnl ponedeljek je bil Slovencem ptujskega okraja radosti in veselja dan; ta dan smo se Bešli z svojimi brati, kateri so prišli iz Gradca, Maribora, Celja, Orinuža, Središča, Konjic itd. prvokrat v »Narodnem domu«,pri svojem ognjišči. Zgodovina prvega »Narodnega doma« mej štajerskimi Slovenci je kratka, a vredna, da Be nje spominamo. Ptujski »Narodni doni« je lastnina ptujske narodne čitalnice, koja je ena naj-starejib mej svojimi sestrami na slovenskoj zemlji, kajti stoji uže več, nego dvajset let. Ako tudi je toliko let srečno dočakala, in četudi je bilo nje živenje skozi več let bujno in vse meščanstvo brez razločka narodnosti obsegajoče, vendar je zadnja leta hirala, in videti je bilo, kakor bi jo trla bolezen, katerej ni zdravila. Slovenci so bolezen takoj spoznali; bilo jim je jasno, da čitalnica potrebuje tal, trdnih in njenemu razvitku ugodnih, da potrebuje svojega ognjišča sredi mesta. Večkrat so se pogovarjali, kde bi se nastavila čitalnica, katera se je zadnja leta morala pomak noti iz mesta v predmestje Kaniža, da bi bila sredi mesta središče Slovencev, kojih je velika večina v okraju, Pripeti se, da pride nekdanji hotel »Stadt Wien« po javnej dražbi na prodajo. Ćitainlčarji so zopet posvetujejo o nakupu hiše za čitalnico, imenuje se »Stadt Wien« in vsi so za njega. A kde dobiti potrebne novce, kde jih dobiti naglo in pod ugolnimi pogoji? ĆilalniČarji podpišejo in zagotovi Čitalnici posojila, katera se Imajo vplačati v dveh letih; za taka se prosijo tudi drugi rodoljubi in v osmih dneh je potrebna svota podpisana in pogodba sklenena. Ko nemčurji in ptujski Nemci to novico zvel6, hipoma se je njih sovraštvo do Slovencev podvojilo; da so se Slovenci ali »vlndiŠarjl«, kakor jih ti »olikanci« nazivljejo, sredi mesta nastanili, da si hočejo narediti »narodni dom«, imenovali so »wiudische Frechheit« — slovensko prodrznost. Ta besnost izvira Iz tega, ker hočejo dati mestecu Ptuj celo prusko-nemški značaj, kar se vć, da leiiko ne grč, in k čemur »Narodni dom« nič ne pripomore. Slovenci se za surovosti nemčurjev in Prusov niso brigali; ko so hišo dobili v svojo last, začeli so jo takoj popravljati. Pri tleh, k.ler so bili preje magazini in hlevi, naredili ste se dve veliki in lepi dvorani za restavracijo in kavano, kuhinja in prodajalnica. Prvo nadstropje, koje ima devet sob in eno sobano, ostalo je nespremenjeno. Na dvorišči so je postavilo stanovanje za hišnika, hlevi za konje In drvarnice, a pri vsem tem je dvor Še prostoren in ličen. Čitalnica ima v prvem nadstropji sobano in dve sobi za svojo rabo, drugo je dano v najem. 29. maja smo imeli v novih prostorih prvo slavnoat. Ker smo se seSli v svojej hiši, ker nam je bilo vreme ugodno, ker smo imeli slovensko mladino graškega vseučilišča in druge odlične Slovence v svojej sredini, zato vrstimo ta dan mej najlepše, kar jih je ptujska narodna čitalnica imela dosedaj zabeležiti. Poveličal je slav. nost izvrstni govor blagega župnika B. BaiČ-a in izborno petje graških in ptujskih pevcev. Da je bil Baičev govor do srca segajoč, pričale so nam solze, katere smo videli na mnogih obrazili, pričala nam je lihota, s kojo se je govor poslušal, pričali so nam klici, koji so polnili dvorano, ko je govornik končal. Govor in petje je vse poslušalce v polnej meri zadovolilo; govorniku in pevcem čast in hvala 1 »Narodni dom« v Ptuji pa bodi središče Slovencev, radovanja kraji »Narolni dom« ne bodi nikdar zapuščen, v njem naj se goji ljubezen do domovine in naroda, v njem naj se gojć vse one kreposti, katere dovajajo narod slovenski do prave veljave in sreče 1 »Narodni dom« bodi vidno znamenje, da se tudi z malimi in slabotnimi močmi marsikaj dožene, da morajo Slovenci povsod! in vseloj zdiuieniuii I močmi delati! ' Politični pregled. Notranje dežela. 12. t. m. so se odprli deželni zbori goriško gradiščanski, tirolski in štajerski. Cnje se, da vlada letos še ne predloži sklepa o volitvenej reformi cesarju v potrjenje. ker bi s potr jen je m morala razpisati nove volitve v državni zbor. To pa zdaj zarad raznih uzrokov ne bi jako ugodno bilo. Mi men ino, da bi boljše bilo, ako se zakon hitro potrdi,' ker bi sicer fakcijozna opozicija obiekovala, ščuvala in vodo na svoj mlin napeljavala. Od itedilne komisije se poroča, da dela na to, da se zlajŠajo v upravi opravila in pri sadnijah, da se razširi samouprava in zmanjša število uradnikov. Pravde o malenkostih se imajo Izročiti posebnim mirovnim sodnijam, gotova opravila osrednjih oblasti se izroče deželnim namestništvoin in deželnim odborom. Število deželnili namestili) in vlad se ima zmanjšati, kakor tudi Število okrajnih gosposk, področje županij pa raŽsirltl. Davk&rski uradi se Imajo bistveno predrugačiti. Komisija bo predloge Btavila še le potem, ko vsa svoja dela Izvrši. Dunajski judovski časniki so najplodovitniši v ŠČuvanji, vtikajo se zato tudi prav radi v verske zadeve ter spotikajo ob krščanskih verskih obredih, ker to je — liberalno! O priliki sv. HeŠnjega telesa procesije je opazila stara grešn ic.i «Neue freia Presse* «da je uže čas, da se konec stori takim zastarelim, nedopustljivim navadam, ki ne pristuj-^jo več svetovnemu mestu.» Kaj pristuje, ali ne pristuje, tega se Dunajčanje in sploh ki ščini pač ne bolo učili od judo v, i najmanj od uNeue freie Presse*. Tako nesramna prolrznost je vredna kazni, katera jpj tudi ne otide. Se 11 je pri tacih izjavah čuditi, da se judje proganjajo'? Naša nemlko-liberalna stranka ali fakcijozna opozicija je dospela do skrajne meje; nje apostol, zloglasni Schonerer je zadnje dni v Vra-tislavi na PrU8ko-silezketn razvijal svoj nemško-avstrijski gospodarski program i mej druzimi veleizdajskimi frazami rekel, da se zdaj mora Dunaj oteti, ker je Strasslurg uže otet. In taki gospodje hočejo vladati Avstrijo! taki gospodje, ki hodijo na tuje klicat tujce, naj se polaste naše države t Na to severno irrcdento bo treba skrbno paziti. — Veselo je pa to pri tem, da se nemško ljudstvo vedno bolj obrača od ve-leizdajskih kričačev, to pričajo posebno razni shodi na Dunaji; tudi mnogo mož, ki so poprej pripadali tej stranki, začelo jo je hudo obsojati, in dr. Fischbof svari Dunajčanje ter jim kliče: prestolno mesto more le tedaj napredovati, ako je na čelu take Avstrije, v katerej imajo vsi narodi enake pravice. Čehi so pri volitvah v pel\ensko trgovinsko in obrtnijsko zbornico, in sicer v obrtnem odseku s 1600, in v trgovinskem odseku z 70 glasovi zmagali. Ta zmaga je velepomembtia. V Lvovu se ta teden vrši velika pravda zoper enajst imenitnih Rusinov, založenih ve-leizdajstva. Državno pravdništvo jih namreč toži, da so v porazuraljenji z ruskim ministe-rijalnim uradnikom Miroslavom pl. Dobrzanski-jem delali na to, da bi se Galicija, Bukovina In severna Ogerska odtrgala od Avstrije, da bi se drŽavi nakopala nevarnost od zunaj, znotraj pa zanetili upori. O naseljevanji ruskih judov bo vlada na to gledala, da se dalnjemu naseljevanju meje postavijo, da se iz mesta Brodi naseljeni judje odpravijo, in se ubrani naselitev judovskega proletarjata v avstrijsko-ogerskih deželah. Beguni, ki se ne presele v Ameriko, odpravijo se čez mejo v prejšnjo domovino. V ogerskem državnem »boru se časi gode £udne reči. Tako sta se nedavno sprla znani Istoczy in VVahrmann zarad nečega govora in prišlo je do zaušnic in dvoboja mej tema po-Rlancema. Taki razpori so zelo žalostni, ker jemljo spoštovanje poslancem in vsemu državnemu zboru; ljudstvu pa daj6 pohujšanje. V Zagrebu so praznovali 13. t. m. god znanega Starčeviča; pri tej priliki se je unel prepir in pretep mej dijaki i policijo; dva stražnika in šebt ali sedem dijakov je bilo hudo ranjenih; sedemnajst dijakov so zaprli. Vnanje države. Na Srbskem so bili vsi izstopi vši, vladi nasprotni poslanci, zopet izvoljeni v skupščino. Vlada skoraj gotovo izreče volitve za postavno neveljavne in pokliče v skupščino deset vladnih kandidatov, Ki so dobili zadostno število glasov. Ministri so vsled tegu hoteli odstopiti, ali kralj jim prošnju in hotel usliSuti. — Na Srbskem so nastale toliko zmešnjave, da jih ne bo lebko z lepa rešiti, bati se je tudi tam krvave svape. Bolgarski knez Aleksander je prišel 14. t. m. iz Petroburga na Dun.ij. Ruski minister notranjih zadev general Igna-tiet je odstopil i na njeguvo mesto bil imenovan akademije načelnik, grof Tolstoj. Moskovsko raistavo je II. t. m. sil^n vihar zelo poškodoval. Mej viharjem je vstal v me tu požar, ki je bM) hiš vpepelil. Razmere mej Rusijo m Vatikanom se vedno boljšajo. Buska vlada je prognanega ŠkoTa Bo-rovskega zopet poklicala na njegovo prejšnje mesto v Žilomir. «Gzas» govori zaupljivo v rusko-poljskem pomirjenju ter pravi, če tudi nova sprava mej Busijo in papežem ne prinese vsega, česar želimo, vendar je vsaka olajšava koristna in vredna, da jo cenimo. Sprava v cerkvenih zadevali bo prvi korak nove ruske vlade, da se uvede red in pravica v upravo poljskih dežel. O priliki Oaribaldijeve smrti so hoteli izseljenci iz Avstrije v Bitnu pokazati, da «Irre-denta« Še živi, zato so po oglih nabijali plakate, katere je pa policija potrgala. Nemlki državni \bor je Bismarkov p redlog, glede monopola na tabak, s 276 glasovi proti 43 zavrgel. Francoska zbornica je zadnjo soboto skle-nola, da se smejo sodniki odstavljati in da se bodo odslej volili na podlagi občne volilne pravice. To je sedanjej vladi hud udarec in voda na Gambetin mlin. Francozi so si osvojili trdnjavo Hanoti v cesarstvu Anam po kratkem boji. Na Irskem so prišli na sled velikej feniške j zaroti, katere namen je pomoriti prve osobe irske vlade. Namestili kralj nikoli ne gre Iz hiše brez policijske straže. Veliko feniških agentov je prišlo iz Amerike in Irci pritiskajo na to, da bi zjedinjenlh držav vlada protestirala zoper Gladstonov zakon, po katerem se imajo sumljivi tujci z Irskega odpravljati. Na Irskem se duhovi nečejo pomiriti, vedno se sliši o napadih in umorih zemljiških zakupnikov. V Egiptu je U. t. m. počila vstaja, in sicer v Aleksandriji. Arabci so napadli Evropejce, boj je trajal 5 ur; še le potem so prišli redni vojaki, razkropili napadojoče Arabce in red na" pravili. Kolikor je znano dozdaj, bilo je usmr-tenih 49 Evropejcev in 5 Arabcev, ranjenih pa 80 Evropejcev in 2^ Arabcev. Mej ranjenimi so angleški, grški in italijanski konzul, tudi soproga avstrijskega konzula je bila napadena. Poznejša poročila iz Egipta trde, da je bilo v boju U. t. m. nad 100 mrtvih. Boji se od toga dne niso ponavljali, ali nevarnost je velika zato Evropejci zapuščajo Egipt. Ouiteau, morilec sevemo-amerlkanske re -publike načelnika, ima biti 20. t. m. obešen. V ječi se prav po amerikansko vede. V kaligra. flčnih pismih vabi ljudstvo, naj pride gledat, kako bo star Rimljan umiral, daje obžalovanja vredno, da mora tolik rodoljub umreti. Pase se prav skrbno, da bo dobro rejen in zdrav, da nobeden ne bo mislil, da se smrti boji. Načelniku preti, da ga ustreli s tako kroglo, ki go-tovo smrtno zadene. DOMAČE STVARI. Vol Ur« nt v okolici I Volitve bodo v nedeljo za I. okraj v Šoli pri Sv. Jakopu; za II. okraj v siromašnici, za III. okraj v javnem vrtu, za IV. okraj v šoli v Rojanu, za V. okraj v Šoli na Občinah za VI. okraj pri okrajnem načelniku na Prošeku; povsod od 9. ure, zjutraj do 2 ure popoludne, le na Prošeku bode volitev, od 2. do 6. ure popoludne. Torej ne bode v Križu in v Bazovici volitve, kakor nam je bilo zagotovljeno, ampak ostane vse pri starem, kakor ie bilo drugo leta. Volilci naj pazijo, da dobe volilne liste (škede) do sobote, kedor jih ni Še dobil, oglasi naj se najdalje v soboto do 2. ure popoludne v imenovanih volilnih lokalih, ker kesneja bo pre-kesno. Volilci naj imena natanjčno tako pišejo, kakor so zapisana mi plakatih, ki so po okolici naldti, ker sleparji bodo mej njimi, ki jim bodo hoteli pisati »Pegan« mesto Pagan, i. t. d., ako pa niso imena natanjčno pisana, potem so glasi zgubljeni. Pri volitvah v drugem razredu je z vsemi kandidati prodrla progresova stranka, kakor drugače nobeden ni mislil, vendar s to volitvijo ta stranka še nema večine, kor v I. razredu pričakujemo zmage konservativcev in potem bodo volitve v okolici odločilne. Pri volitvah v I. razredu zadnji četrtek je zmagala patrijotiČna stranka sijajno. Otduulh je bilo 163 Klasov; izvoljen} so bili: Benigker x 101, liorghi 106, Buchreintr 85, Dimmer 108, Lunardelli 101, Afauser 110, Atorpurgo 101, Pulitter 8», Ralli 106, Righetti 105, Rittmeger 113, Staliti 88 glasovi. | Dose laj imajo »Progressovci« 26, patrijotična stranka pa 22 poslancev in volilci okolice o!-ločijo zdaj se svojimi 6. poslanci, ako bode veČina na patrijotičnej stranki, ali pa na lahon-skej strani. Slovenci, pomislite, v Valih rokah je zdaj, da reiite last Trstu! Mr. Unrat'Hi'hl se ni še zadosti osmešil; zopet je v nedeljo v Škednji na »lokandi« plačeval pijačo; ljudje so pili, a drug za drugim so se poslovili od g. doktorja po francosko, samo eden je pokazal figo in pristavil: »questo per Goracuchi«, na kar se je ubogi kandidat silno prestrašil, In nekda tekel svojemu adjutantu: »Mi pare ciie abldamo m di i no.slri l»e/.zi«. V ponedeljek je slišal nek okoličan, kako se je g. dr. Goracuchi menil pod Skednjo z omenjenim adjutantom blizo tako le: adjutant K....Č. »Qua ghe vol bezzi«. Dr. G.: »Corpo di bacco', questa gente beve come le rane, cosa credete che ii danaro mi fa il d.....o. Questa cosa mi costa gia abbastanza; domanl vi porten\ certo F.....un importo, che pero deve servirc per comprare le sch...... Vtorek je razposlal Goracuchi slovenske razglase do volilcev, in volilci so jih večinoma prinesli nam. Veseli nas, da Goracuchi zna tudi slovensko. A to je čudno, da »Progressovci« znajo slovensko samo ob času volitev, drugače jih mrzlica trese, če slišijo kako slovensko besedo. Ne vemo, ali nas Slovence držo za tako neumne, ali pa so sami tako predrzno-neuinni. Seli Goracuchiše spomina leta 1808 in onih časov, koje nasvetoval, da bi se perilo rajše vozilo na parniku v Milje, samo da se okoličankam vzame grenak košček kruha? Ali pri takih antecedencijah ni prava nesramnost, da mož kandidira v okolici? Zaprla je policija v četrtek dva kričača v gospodskej suknji, ki sta z drugimi na velikem trgu znanemu Hermetu v čast kričala: »Evviva Hermet!« Tudi mej volitvijo v III. razred so hoteli Italijančlči demonstrirati, pa so jih veterani, ki so bili na galeriji, paralizirali s proti demonstracijo. V Trstu bi prišlo še do bojev a la 1868. ako bi volitve le še K tedne trajale. Parnlk »f-arfrnano« je zadnji vtorek pripeljal Iz Dalmacije 5 ranjenih in 53 bolnih vojakov, ki so bili prepeljani v vojaško bolnico-Avstrijska volna okopnlca lan don« je v sredo odplula v Aleksandrijo, da bode varovala avstrijske podanike; čujeino, da pojdejo za njo še druge, ker je nevarnost Evropejcev v Egiptu velika. •Pandora», novo največjo Lloydovo la-dijo, spustili so v morje zadnji četrtek v Lloy-dovem arsenalu, , a obtičala je na polu pota. Drušlvo Lloyd je poslalo tri velike par-nike (■ Achille,« »Minerva,« »Ettore«) v Aleksandrijo, da bodo na razpolaganje Avstrijcem in drugim Evropejcem, kitorih Živenje je pri ondotnej rabuki v nevarnosti. Velika obravnava vrši se so zdaj v Trstu pred porotno sodnijo. Zitoženl so ti le : Fran Gorlero iz Carigrada, dr. Jan. Mazzorana, magistratni uradnik v Trstu, Dragonitsch, trg. agent iz Trsta in Henrik Piccoli, trg. agent iz Trstu. Ti ljudje so pod neko sleparsko firmo: »Banco Triestino di credito commerciale« mnogim trgovcem po V3em svotu »Izšvindlall« različnega blaga, začenši pri robcih do zlatenine« ter denar, katerega so dobili na tak način, mej seboj delili. Mi se spominjamo, da smo v slovenskem listu čitali naznanilo le l.-pj fluno in da smo svarili slovensko občinstvo, naj takim firmam ne gre nalimanice. Mi smo to firmo »že poprej svetu razkrili, n^gojo jo zasačila policija, ker ml smo precej v začetku njefdelovatija občinstvo svarili pred ono «banko» ter svetovali, da naši ljudje, predno v Trstu komu kaj zaupajo, saj pri našem opravništvu poprašajo. — Pokazalo bo je, da smo prav imeli in tudi komu koristili. Ojtem interesantnem procesu poročamo kesneje bolj obširno. Za novega župana v Cioricl je bil predzadnji petek v tajnej seji izvoljen vitez Afaurovich, na meslo dr. Deperisa, ki se je, kakor smo uže poročili, županstvu odpovedal. Kmetijsko predavanje bo imel g Kramar 18. t. m. na Promu. K udeležbi se va bijo bližnji in otdaljeni kmetovalci in vsi za kmetijski napredek uneti rodoljubi. Valiilo* Podpisano predsedništvo vljudn o vabi vse p. n. č. gospode društvenikev izredni občni zbor, ki so bo vršil dne 18. t. m. ob -4. mi popoludne v druStvenej dvorani, Dnevni red. 1. Sporočilo tajnikovo; 2. Sporočilo de-narničarja; 3. Volitev novega predsednika, odbora in pregledovalcev računov in njih namestnikov; 4. Posaniesni nasveti. Zarad važnosti dnevnega reda pradseduištvo pričakuje vsestranske vdelciftve DruStvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini. imenovanj«. Č. g. Peler Urh je Imenovan za proŠta v Novem mestu, č. g. dr. Qo- gala za kanonika ljubljanske stolne cerkve 6. gg. dr. J. Kulavic, vodj i avgustinskega zavo la na Dunaji, in dekan J. Toman v Moravčah, pa za častna kanoniki. Sesisiolelnlea kranjske dežele* kar je pridružena Avstriji, obhajal a se bo meseca julija prihodnjega leta. Kankel na časi Ljubljanskemu županu k- Cirusselllju je bil zadnjo nedeljo jako sijajen. IJleb-Žilo se ga je 131 narodnih volilcev. Dvorana v TavČarjevej hiši jo bila kr: isno oličena z cesarskimi, narodnimi, deželnimi in mestnimi zastavami, zelenjem in cveticami. Prvo napitnico je napil dr. Papež, prvomestnik odbora za banket, cesarju. Na-pitnica se je navdušeno sprejela s trikratnim živioklicem in vojaška godba je svirala cesarsko himno. Drugo napitnico je napil dr. Zamik, zbran za stoloravnatelja, novemu ljubljanskemu županu, ki jo zahvaljujoč se nazdravil Ljubljani i njenemu prebivalstvu. G, KuŠar je nazdravil neprlčujočemu deželnemu načelniku, g. Win-klerju. Potem se je prebralo mnogo došlih telegramov in pesem, katero je zložil za to slavnost izvrstni naš pesnik S. Gregorčič, kateremu so na predlog g. Kr. Potočnika pri banketu zbrani volilci telegrafično izrekli zahvalo za prekrasno Čestitko. Na predlog g. Zamika se je Izreklo sedanjej vladi zaupanje In to telegrafično sporočilo grofu Taaffeju. Ta telegram se je tako le glasil: «Dle beim Bilrgermeisterbankette versammelte VVahlerschaft Laibachs drilekt Euer Exce|lenz ihr vollstes Vertrauen aun und dankt fur Ihr ertolgreiches Bestreben, Frieden zwisclien den Volkern herzustellen«. Grof TaafTe je odgovoril: »Fiir den Ausdruck freundllcher Gesinnurig besten Dankt. Vršila se je potem zdravica za zdravico, vsa kemu se je bralo veselje na obrazu in videlo se je, da je up na lepšo bodočnost mesta Ljubljane i našega naroda navduševal vsa srca. Cesar pa slovenski jezik. Pred nekimi dnevi sta prišla dva kmeta Iz Novomeške okolice na Dunaj, da bi cesarja prosila pomoči v nekej zcmljiško-odvezuej zadevi. Nobeden izmej njiju ne ume besedice nemški in ne zna ni brati ni pisati. Na dunajskem kolodvoru najdeta k sreči postrežčfka, ki je doma iz Kranja in ju pelje seboj, da pri njem prenočita. Drugi dan ju pelje k našemu na Dunaju bivajočemu rojaku dr. K., katerega prosita, da bi jima preskrbel pristop k cesarju. Pelje ju v kabinetno kancelijo, kder «e jima naroČi, da naj prihodnji dan prideta. G. K. jima je priporočil, naj se preskrbita s tolmačem, ki ju bode spremljal k cosarju in mu njuno prošnjo nemški povedal. Drugi dan po avdljencl prideta g. K> pravit, kako sta opravila. Omenjeni postrežček se je bil pač praznično opravil, ter ju je spremil v dvorno palačo, k cesarju pa ni Sel ž njima, ampak sta Šla čisto sama. Kako pa so govorili cesar, vpraša ju g. K., po nemški, ali ne? Prav po domaČe, kakor mi govorimo, odgovorita kmeta, ki se jima ni zdelo prav nič Čudno, da cesar s slovenskim kmetom govori slovenski. Prod njima bil je pri cesarju neki priprost Hrvat. Na8a slovenska kineta jo ganila tudi velika prijaznost cesarjeva, in rekla sta zavzeta: Kako dobro bi bilo, ko bi bili tudi uradniki tako prijazni in dobri z ljudmi, kakor so naš presvitli cesar! Po avdijenci se jima jo reklo, naj gresta v kabinetno kancelijo, kder sta dobila Šo vsak nekoliko goldinarjev za popotovanje. (•Slovenec ».J Josipa Jurčiča /bruni spisi so na prodaj pri Oiontiniji in velja »Deseti brat« 1 gld., »BokovnjaČii) pa IX) kr. Ker je slasti prva knjiga pošla in je ni bilo nikder dobiti, bode ta nova v prav lep^j obliki in na trdnem papirji lično tiskana izdaja posebno ugajala našemu občinstvu, kateremu je s tem podjetjem dana prilika, si omisliti in prirediti slovenako knjižnico, kakeršne često krat pogrešamo v narodnih staniščib, kder nahajamo nemške, laške in francoske lepo vezane klasike, slovenskih pa ne. Naj tedaj vsakdo seže po tem prelepem Jurčičevem romanu ! V Trstu se dobivajo v knjigarnah Coen el Sohn in lul. Dase. Toča je v nekaterih krajih na Štajerskem naredila ogromno Školo. Sloviti lutoinerski vinogradi so tako pobiti, da je cesar 4000 gld. ondotniin stanovalcem v pomoč poslal. t lir. HapOA znani štajerski rodoljub je 30.000 gold. zapustil za dijaško ustanove mariborskega in Soštanjskega okraja. Slovenskega laltorja v Celjl ne bo, ker ga graško deželno nainestništvo ni dovolilo. Slovenski štajerski podpolk M-izclhoren, HH*\ . -I®. bode eiavil letos 2UO letnico svojega ustanovljenja, tfio leto potem, ko je bil usUnovJjeii, namreč ItIS-i, odlikoval ae je pri brambi Dunaja zoper Turke; in v mnogih poznejših vojnah si je pridobil večno slavo, vzlasti pa pod Radeckijem I. T i slavni vojskovodja je polk M. v takej Časti imel, da se je vselej odkril, ko je polk pred njim defiliral, — Mlnolpga tedna, ko je bila velika «revue» na Dunaj, vedli so se naši Štajerci tako lepo, da jih je cesar Javno pohvalil« Veliko navdušenost je mej njimi obudilo, ko |e cesar nekatere voj.ike slovenski nagovoril. «Adrla>. Von Amand Schweiger — Ler chenfeld. A. Hartlebens Verlag. VVIen. Te knjige smo dobili 2. J. in zvezek, v katerib se nahaja lep popis Trsta, Ogleja 1'ula i. t. d. < lrchlv Tiir llcliiiutkunde». Von Franz Scbuml. Izišla je »i. pola, v katerej se nadaljuje »Heitrage« zur Geschichte von «der Mottling und von Sichelburg«, in se pričenja zgodovina župnije Blagovice na Gorenjskem. '•VlomiCi) z«|»l<'iij<'ii. Zagrebški be-letristiški list «Vienac» od 10. t. m. je bil zaplenjen zarad nečega politiškega članka o Aksakovem i naložilo se je g. uredniku, da mora položiti za politiške liste določeno kavcijo, ako hoće, da bo njegov list dalje izhajal. Deželna vlada pa je na priziv to zahtevanje uničila. Tržno poročilo. Kava — malo kupčije c^no šibke, ni videti« da bi so kaj obračala ta kupčija ria bolje. Rio gl. ;I8 do 04., Java gl. liS do 12., 1'ortoricco gl. 7'.» do 00., Ceylon gl. X7 do Olje. — Cene šibko, ker ni dosti prašanja. Namizno gl. ">) do Oil., jedilno gl. 38 do 45., bombažno gl. 3'2 do 37. Sadje — brez spremembe, kupčija neznatna. Pomeranče, limoni gl. 5 do K., rožiči gl. 7'/„ flj?e v vencih gl. 17 do 1*., rnandlji gl. do rozine sultan gl. 38 do 46., cvebe gl. 20 do :»,')., opaša gl. 19 do 30. Rii — v slabem obrajtu, cene slabe. Italijanski gl. 14 do 21., indijski gl. II1/, do 14'/,. Petro/je — prodaja se po trdnih cenah, ki uteg ne|o še poskočiti, denes velja uže gl. 900. Domači pride/ki. — Fižol se prodaja zopet po nižjih cenah. Koks gl. 13., bohlneu gl. 12,, nideči gl. U do 12'/,. beli gl. tO1/-, zeleni gl. 11 do 12., mešani gl. H do »'/,. Maslo gl. 80 do 104., Korun novi gl, 6 do 7. Žito. Ker ni vreme ugodno in prašanje po žitu pičlo, zato so cene Še padle. Pšenica ruska gl. 11'/ '>« «2., koruza gl. 8'/t do 8'/,., rž gl. 8., oves gl. 8 do 9. Seno in slama. — Seno gl. 1.20 do 11/,, slama gl. 1.10, Skopa gl. 1.60 UunajttkH i»orwa dne 15. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih 70 gld. 00 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 77 » 25 • Zlata renta........91 ■ 50 » lNOil državni zajem.....130 • — » Delnice narodne banke ... 8.'5 » — » Kreditne delnice......:i>3 » 80 • London 10 lir sterlin .... 120 » 30 » Napoleon.........9 » 59'/, • C. kr. cekini.......5 ■ 05 • 100 državnih mark.....58 • 80 » Katarina Žiberna rojena Godina, umrla jc n. junija na Vcrdc|i, po dolgcj bolezni. Ran)k.i jc lula porojena i3. vinotoka 18J7, in sc jc poročila 17 junija 18O1 1. Lavrcnoijem Žiberna, posestnikom pri sv. Ivanu. Bila jc svojemu možu vedno zvesta in ljubezniva družica, svojim tetirim otrokom Francetu, Rudolfu, Janam in Mariji skrbna in blaga mati in odgojiteljica. Cenili in spoštovali pa so jo tudi vsi, kateri so jo poznali. Priča temu jc bil njen slovesen pogreb, ki sc jc vršil 1 j, t. m. popoldne ob 6. uri od doma U Cerkvi sv. Ivana. ScSla sc je velika množina žalujočih sorodnikov, prijatlov in znancev. Kakev (trugo) so nesli udje I. pogrebnega društva na Verdeli, zadi za njo pa je svetilo j.| botric z voščenimi svečami, in potem jc v dolgi vrsti sledilo drugo občinstvo. Vsem čestitim spremljevalcem, posebno pa zgoraj imenovanemu društvu sc srčno zahvaljuje, in predrago ranjko Katarino v pobožen spomin priporoča Žalujoča rodbina. Bog daj pokojnici večni mir in pokoj I St. 230. O. Š. 8. Razpis službe. ZaČetkoln prihodnjega šolskega leta se namestijo te le rUflnitivne učiteljske službe III. plačilne vrste z dohodki po postavi 4. marca 1879 št. 9 in sicer: Služlia učitelja na štirirazrednici v Sežani, na enorazrednicah v Storjah, Velicemdolu in Skopo-Koprivi in služba učiteljice na štiriraz red niči v Sežani Pro^nj* naj se po pretlpisanej poti pri c. k. okr šolskem svetu v Sežani vložijo, v dobi 0 tndnov po prvem razglašenji tega razpisa v v »Osservatore Triestino«. C. k. okrajni Šolski svet v Sežani dne 10. junija 1H82. Stanovanje in hrano dobita dva dijaka po ugodnej ceni pri podpisanem; v družini se govori-• slovensko, nemško in laško. Več se izve v prodajalnici Antona Konobel zraven »Hotel Evropa«. 4-1 fiazfjlas. Podpisani gospodarski svet naznanja, da so stari navadni semnji zi živino in kramarijo pri *v. I'si<11 ju »Tilhu« V Sutl dne II. julija, 1: septembra in 7. oktobra ponovljeni, in se bodo zanaprfj ravno iste dneve vršili. Ko bi so pa primerilo, da na tak tržni dan p.ide nedelja ali praznik, bode semenj koj drii"i dan. /.ivina bode na tri leta prosta štantnine. Gospodarski svet v Suti dne 5. junija 1882. Janez Pipan načelnik. Ravnokar so izišle in dobivajo pri J. Griontini-ju v Ljubljani 1. S. Gregorčič: Poezije gld. 1-10. 2. J. Jurčič: Zbrani spisi. I. Deseti brat gl I. 1-05 3- J. lurčič: llokovnjači kr. 55. Globočnik: Nauk slovenskim županom gld. 1-05. r Občinski red za vojvo lino Kranjsko kr. 05. 0. Stavbeni red za vojvodino Kranjsko kr. 3-t. ' Landesgesetze ftir Krain g],|, 195. lJfT~ s všteto poštnino. 3—1 Pozlatarska dela in poprava se sprejemajo v Corsia Stadion Nr. tO in I via Chloza Nr. 24 pri | Petru Jazbetz. Vsa priprava za pregrinjala na oknah In oglo-dula po cenah proti vsakej konkurenci. (30—i.'«) AHTUR FAZZIM, Tp«, Plavža Ca»«rina IV. 4. trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki. Zaloga razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov, barvnih tvarin, esenc velika Izbirka, mineralnih vod itd. Pri vsem najniže cene I (26—25) Riccardo Dinelli vla i'anale IV. 9. Zaloga vsake vrste podob h mavca in drugih izdelkov izmramorja in alabastra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenie, prodaja na drobno in veliko. (30-20) Loterija tržaške razstave. IOOO dobitkov v vrednosti 9I3.3SO goldinarjev. Prvi glavni dobitek v zlatu ali gotovini s»0.000 gld. a. v. Drugi glavni dobitek v zlatu ali gotovini 9». i ■ t w • 3y t 1 1 > 3 m 'hi 3V » » » »fi irn^l LA FILIALE della BANCA UNION TRIESTE i'occupa dl tutte le operaziono di Banca e di Cambiovalute. a) Accetta rertamenli in mnto rnrrente: Abliuonuudo 1' intcrHtiHi) aunno per Banconote 3*(X con Jiroavviso di 4 t.ior. 37, • • » 3\ » > » . ao 3V > u 4 mp*i fij*> 4 t a ««i nitai liiwo »I Irannij ifcll'iiitpr.-M« mnni-ntiito lo lettert in cireo-lnzinnocun h glnriii di pri'iivvlio iliit n novftmbr« a. c. uuellu r«n ta gi rnl dni 13 uii>rnl o i[ii,ii|u i>on 21 giorni dal al m>-vciubru u, c. w ii/V^co oino abbnnando II 37„ iiitnresse annuo sino qna-luni|ue sonima; pndevazionl sino a tiorini 2U.OGO a vista v.'pso ch6qtte; Importi magglorl preavviso avantl la Uorsa. ~ (Jonferma dei versanientl in apposlto llbretto. € ^oiiU'kkIh per tutti i veraamenti fattl a qualsiasl oru df iilfleio la ralnta del medesimo giorno. ANMiimo »ol propri coren* tifttll /' tncasso ili Camiale per Triesle, Vienna c U uda pest, rilasria lom asstgni per qneste nI t i m t pt I a sua rassa frnnood' okiiI NpvHn por ommI. b) S'mr.arica dell'acquisto e detla rendita <11 elTuttl pubbllcl, valute «dlvise, noncdie deli' ineasso d'nsiegnit cambiali e conpons, verso '/(c/0 di prčVlMlone. r)accnrila ai suoi comrnillenli I a facolta
  • d, mojo ,rfno zilivalo, in priporoKain to zdravilo vsem onim, ki imajo enake boUsnl. TrnCn^ Oujezd. JoHlp Tyrl, sodar, M S var jen je! h Ua s,< izogne neljubim napakam, lato prosim v« p. n. U. nnroKnike, naj povi-di izrefn.i tir. Itn. o v tivtjrn.hi ha I tam \i lekaruu U. Iragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na veK krajih dobili neuspeSno zine«! ako ta ta- Pravi dr, Rosov življenski balzam dobi so samo v glivnej zalogi izdelovalca /I, Frafntr-jri rai|topmiH rokah, »per lil.ijo, f ipor oteklino jh) piku rorčesov, zojmr tekoBe rane, odprte nog«, zoper raka in vnelo kolo ni boljfega »Jravilu, ko to mazilo. Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo j ker pa ven teče, ;w(fjiie mašilo r kratkem rtu gHojlco na-su, iu rano ozdravi,— To mazil,i Je zato tnko dobro, ker hitr • i>oiiiiig i in ker se po njem rauu p tj nr zaceli il.ililer ni f»u Mhu giiojica trn p.(f-jnriio. Tudi zaliruni rin divje, a mesa in obvaruje pred tmetom (Črnim prisadom); tudi bolečine lo iiludiliio mazilo |MS|>«ai. — Odprto m tekoče rane se morajo z mlačno vodu uuiiti potem Ke 1« so ma/.ilo nanje prilepi. Skatljice se dobode po 25 in 35 kr. lBi«lxum za ulio. Skuleno in po nmor h poskusih kot nujzanflsljivpjgo sredstvo znan,", odstrani riaKluhost in po njoui so dobi tudi popoluo nte zgubljeni slnh. t shlenlca 1 gld. a. v. (15—U) Lastnik, društvo • EDINOST«. — Izdatetj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Tisk. F. HUALA. v Trstu.