Letnik VII.
V	Gorici dn6 10. novembra 1890.
Stevillfn 32.
..Primorski List"
izlmja vsaki 1., io., in
so
v mesecu. Ce-
ri za eejo leto | gl. jO n., za pol leta 75 n. Posamezne .številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov.
I
(goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse xa vero, dom, cesarja /
Uredništvo in upravnico
mu je V Gorici, Nunske ulice št. io. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi.
I
I
Odgovorni urednik in izdajatelj: J. Marušič.
Lastnik: Konsorcij ..Primorskega Lista".
Tiska: Hilarijanska tiskarna.
Svojim volilcem!
Neznosni politični odnošaji sploh, posebno pa oui v naši ožji domovini, katere je prouzročila gospodoyalnost., pohlepnost in domišljavost pojedinih oseb, se mi tako gabijo, da sem sklenil z ozirom na svoje itak šibko zdravje in na potrebo pokoja, ki se vedno bolj oglaša, da se političnemu delovanju povsem odpovem, in to tem bolj, ker sem prišel do prepričanja, da vse žrtve, katere bi tudi Se dalje v svoji dosedanji lastnosti' priuesel slovenskemu narodu, bi nič ne koristile, dokler peifid’>o počenjanje iu vedenje nekaterih maloštevilnih spletkarjev in zdražbarjev pri nekojilt rojakih ne le ne nahaja odločne zavrnitve, marveč jim celo ugaja, iu da mora torej dalje trpeti razpor, kateri vsled negotovega položaja, v kojem se nahajajo Slovenci v naši deželi, več kot zadostuje, da zapreči tudi najboljše namene njihovih zastopnikov, ter da jim stori nemogoče vsako vspešno delovanje.
Vrhu tega pa nisem slovenskemu jeziku v polni meri vešč in pomanjkuje mi potrebni govoriški dar, zato sem, v kolikor mojo osebo zadeva, v javnosti popolnoma brez brambe, iu po vsem tem ne morem svojim volilcem niti v tem ustreči, da bi prirejal javne shode in poučna predavanja, kar je dandanes neob-hodno potrebno.
Vsled tega sem odložil svoj mandat za državni in deželni zbor ter prosim svoje volilce in somišljenike po deželi, ne štejte mi v zlo. t.ega koraka, katerega sem storil še le potem, ko sera stvar natanko premislil, in s težkim srcem.
Volilci iz kmečkih občin, iz veleposestva ter iz mest iu trgov slovenskega dela goriške dežele, ki ste mi opetovauo poverili mandat, da sem Vas zastopal v državnem ali deželnem zboru, sprejmite mojo presrčuo zahvalo na zaupanju, katerega ste mi s tem izkazali, ter ohrauite mi v bodočnosti blag in prijazen spomin. Kakor do zdaj, hočem tudi še dalje — kot zasebnik — zvesto stati s slovenskim narodom in s svojimi zvestimi somišljeniki.
Na Dnnaju, 31. oktobra 1899.
Alfred grof Coronini-Cronberg.
na Goriškem!
Iz pisma, katero je objavil Alfred grof Coronini-Cronberg, zaslužili naš deželni in državni poslanec, je razvidno, da se je ta vrli mož odpovedal državnemu in deželnemu poslanstvu ter zakaj je to storil.
Divja gonja, katero sta uprizorila in do današnjega dne nadaljevala dr. Tuma in A. Gabršček proti našim deželnim in državnim poslancem, proti društvu „Sloga“ in drugim narodnim podjetjem v Gorici, je prvi uzrok grofovemu koraku; a drugi in še tehtnejši je ta, da se med goriškim Slovenci nahajajo posamezniki, kateri ne le oporekajo omenjeni gonji, marveč jo celo odolmijejo ali se je veselijo.
Ljudskega zastopnika, kakor je Alfred grof Coronini-Cronberg, gor iški Slovenci niso še imeli in ga ne bodo imeli tako kmalit! Iz gole ljubezni do teptanega in zapostavljenega slovenskega ljudstva, brez vsakoršnega sebičnega namena, pač pa svest si mnogega truda, sitnosti in težav, katere so zdužene z vestnim zastopanjem naroda, odzval seje grof klicu svojih volilcev ter sprejel iž njih rok mandat v državni in deželni zbor.
Svoji nalogi svest, posvetil je visele o rodn: gospod svoj upliv in svojo moč blaginji slovenskega naroda na Goriškem. Ni kraja, ni podjetja, ni osebne zadeve, za katero ne bi se bil grof potrudil, ako je bil naprosen, in mnogokrat celo nena-prošen.
Vipavski Meznici je s svojim prizadevanjem znižal prispevek interesentov za 100.000 gld. ter pridobil podaljšanje koncesije do 26. oktobra 1901. Slovencem ob beneški meji je izposloval zagotovilo, da se jim bodo gradile ceste, proračun jene na 240.000 gld., titko, da prevzame država 80 odstotkov Vseli stroškov. Da je prišel grof Badeni v Gorico ter obečal za most čez Snčo med Gorico in LoČnikom 300.000 gld., je grulova zasluga. Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Ajdovščina, Kras (Sušica) so mu hvaležnost dolžni za razne usluge in podpore, katere jim je pridobil. V osebnih zadevah pomagal je njegov upliv brezštevilakrat.
Grof Coronini je vodil abstinenco naših deželnih poslancev tako spretno, da se je vlada boji, ker da je ljudstvo v ognmni večini v tem oziru tesno zvezano s svojimi zastopniki. Grof Coronini ima zaslugo, da je vlada podala deželnemu zboru predlog o deželnem šolskem zalogu in obljubila prispevek za šolstvo. Pri pogajanju z Italijani je stavil kot pogoj skupnemu delu v deželnem zboru povišanje učiteljskih plač in je določno izjavil, kako naj se to zgodi, ko dr. Tuma ni še vedel, kako stališče bi zavzel v tem vprašanju, ko je taval iu čakal, da bi zpoznal, za kaj bi se izrekel.
In ta možje odstopil s političnega polja, odstopil radi dr. Tume, kateremu je prepustil svoj mandat slovenskih trgov v deželnem zboru, radi dr. Tume, kateremu je z dr. Gregorčičem in dr. Rojcem beračil glasove v Bovcu in v drugih slovenskih trgih.
Dr. Tuma se je vzdignil zoper grofa Coroninija in zoper druge poslance v „Soči,“ kjer jih s pomočijo svojega zaveznika neusmiljeno mesari, pripisujoč vse dobro sebi, a vse, kar je res ali na videz slabo, zvračujoč na svoje tovariše, ki so ga potegnili iz niča. Dr. Tuma vodiv „Soči“ nedostojni boj proti grofu Coro-niniju in njegovim tovarišem In narod k temu še vedno molči I !
To ne sme in ne more dalje trajati. Volilci ho poklicani, da izrečejo svojo sodbo. Vsled grofove odpovedi jim bo kmalu za to prilika dana. Dotlej pripada županstvom in starešinstvom dolžnost, da se izjavijo: ali za grofa Alfreda Coroninija, ali za dr. 'Tumo? Za enega ali za drugega? Za oba ne, ker grof Coronini in dr. Tuma se izključujeta, kakor ogenj in voda- Dr. Tuma se je sam javno in nepreklicno izrazil: z grofom Coroninijem nikdar in nikoli ne! Kjer je eden, ne more Koli drugi. Dr. Tumi se dobi naslednik za vsakim plotom; grof Coronini je le eden ; ko tega zgubimo, ne dobimo več enakega.
Podpisano duštvo poživlja slavna županstva, naj se izrečejo v tej zadevi, ter naj sklenejo zaupnice grofu Coroniniju, ker dalje ne sme trpeli dosedanja obzirnost do dr. Tume, katera ni na pravem mestu- — Starešinstveni sklepi naj se pošiljajo društvu „Sloga“ v Gorici, ki jih odda na pristojnem mestu.
V Gorici, 1. novembra 1899
Društvo rSloga“.
Iznenadila nas je vest o odstopu grofa Alfreda Coroninija, zastopnika Slovencev v deželnem iu državnem zboru. Ljuti boj, ki je razbesnel v naši deželi, zahteval je prvo žrtev. Grof Alfred Coronini je položil svoja mandata v roke volilcev. „Soča“ je napadala g. grofa, kakor zna le ona, in kakor napada slednjega, ki se gospodom okoli „Soče“ ne klanja in njim ni ljub. To je že stara praksa, ki se je že celo desetletje izvrševala, in katere krutost je moral marsikdo občutiti. Tako so tudi grofa Coroninija napadali na vse mogoče načine. Grof Coronini, katerega je „Soča“ od 1. 1893 povzdigovala v deveto nebo, je danes po pisarenju iste Soče mož nesposoben, brez vpliva, ki ni ničesar storil itd.
Kako piše' „Soča“ o možu, katerega je toliko let hvalila in povzdigovala!
Ko je ob prvi kandidaturi grofa Coroninija naš iist izrazil svoje mnenje, ki je bilo nepovoljno, s koliko srditostjo je šla „Soča“ v boj proti Prim. listu! In to navdušenje za grofa se v Soči ni o-hladilo.
Hvala o grofu ni prenehala: Soča je bila polna slave in hvale za grofa Coro ninija. In vse to je trajalo do zadnjega časa.
Dne 18. aprila 1899 je „Soča“ še pisala : „ Naj veča sreča za Goriške Slovence je ta, da imamo na čelu narodnega vodstva poleg dr. Gregorčiča, dr. Tume in dr. Bojca — grofa Alfreda Coroninija, Brez njegovega velikega vpliva na vse strani, brez njegovega nenavadnega bistrega pogleda v nestalno vrvenje političnega življenja, brez njegove odločne volje ob pravem mestu, bi bili gorički Slovenci s svojo politiko tako zagazili v mlako, da bi našli težko izhoda iz nje.
Tako je pisala „Soča“ še 18. aprila 1.1. Danes pa je to vse drugače ! Dne 3. t. m. je pisala Soča: „Tako daleč Slovenci še _ nismo, da bi bila naša prihodnost zavisna od jednega grofa, ki ne po zna ne našega rodu, ne jezika, ne naših potreb “.
V	„Primorcu“ so med drugim pisali : V Gorici govore o vplivu in moči grofa C. — Mi (Sočani) ne poznamo nikjer ne vpliva, ne moči grofa C. Tam nzgoraj'1 imajo o grofu C. tisto prepričanje, ka-koršno so raztrosili o njem Italijani." Zato nam je grof v tem oziru brez koristi.
„Soča“ dne 7. t. m. piše : ... Ako bi grof C. tudi bil kaj govornika, ne mogel bi prirejati shodov v pouk naroda, niti v deželnem ali državnem zboru govoriti v korist svojim volilcem. — ker nima potrebnega znanja11. —
Kaj je torej resnica? Ali to, kar je „Soča“ pisala o grofu C. vsa leta iu so-sebno še 18. aprila 1899, ali to, kar piše sedaj? Ako je grof Coronini res tak, kakor ga „Soča“ sedaj opisuje, je pač podlo, da je slovensko ljudstvo tako hinavsko vodila za nos. Ako pa je grof C. mož, kakor ga je „Soča“ opisovala prejšni čas, je pa skrajno nesramno, da se na ta način bojuje proti njemu, ker se je ločil od nje. Obojno ne more biti resnica, in „Soča“ je prej ali sedaj vedoma vodila slovenski narod za nos na Goriškem !
Slovensko ljudstvo pa naj samo razsodi, koliko vere gre ljudem, ki iz gole politične strasti tako veternjaško menjujejo sodbo o osebah. In takim ljudem naj slede goriški Slovenci!
O	grofu Coroniniju kot državnemu poslancu povemo le to, kar so o njem ponovno povdarjali kranjski državni poslanci. Grof Coronini je, s svojim vplivom in zvezami mnogo pridobil za Slovnice in goriški Slovenci se mn imajo za marsikaj zahvaliti, kar bi drugače težko dosegli. To so o ujem govorili njegovi tovariši poslanci, ki gotovo niso imeli interesa ga hvaliti, kakor svoje dni „Soča“.
Na narodu je sedaj, da sodi!
Državni zbor.
Minuli pondeljek se je zopet sešel dunajski poslanski zbor. Na dnevnem redu stala je debata o predlogih, da se § 1-1 drž. tem. zak. odstrani. — Ta paragraf je delo nekdanje vsegamogočne liberalne stranke zoper politične njene nasprotnike. Toda ta stranka je danes v razpadu in ost tistega paragrafa se obrača danes prav proti njej Sf.mej. Toda, če danes ali jutri parlament zopet postane nemogoč, je brez tega paragrafa vsaka vlada izključena, kar ni neznano tudi levičarjem. Zato njih kričanju zoper to točko ne gre vera, oni delajo pod pretvezo, kakor je pokazala debata v ponedeljkovi seji.
Šlo se je za dvoje, ali naj se izvoli posi-ben odsek, ki bo zboljšal § 14., ali naj se § 14 brez odseka kar na podlagi glasovanja — črta.
Za prvi predlog je govoril Poljak Milewski, podpirali so ga tudi levičarji. Za drugi predlog pa se je izjavil Kise-Aveter, član soc. dem. kluba. — Tu li vlada je po grofu Claryju označila svoje stališče glede § 14. Olary se je izjavil proti pred logu soc. demokratov, da se § 14 kar kratko malo — črta ; protivil pa se ni izvolitvi posebnega odseka. Na to se je vršilo glasovanje. Predsednik je dal glasovati najprvo za nujnost prvega predloga. Proti so glasovali Poljaki, kat. ljudska stranka, ustavoverno veleposestvo, in Italijani. Vendar pa je bila nujnost sprejeta z 150 proti 60 glasovi. Potem se je glasovalo o drugem predlogu, da se § 14 črta. — Proti so glasovali Poljaki, češki veleposestniki, Italijani in kat. ljudska stranka. Slovenski in hrvatski poslanci so glasovali za predlog. Ker ni dobil predlog dvetretji.nske večine, ni bil vsprejet. — Zbornica je potem v stvarnem oziru sprejela prvi predlog in izvolil se je odsek 48 članov, ki naj bi v 14 dneh zbornici predložil svoje nasvete. O včerajšnji seji poročamo prihodnjič.
V	zadnjem „Prim. Listu" smo trdili v članku „Mrtvo rojeno dete“, da s pomočjo neudeležbe ali abstinence v deželnem zboru zamorejo Slovenci Lahom še celo ukazovati po geslu: nihil de nobis sine nobis, t. j. Lahi ne zamorejo niti sebi pomagati, ako se mi upremo. „Soča“ št. 88 je na to pripomnila : Le govorimo resnico, pa recimo, da tako hudo ni, da bi mi kaj dovoljevali Lahom. Položaj je še vedno skozi in skozi taki da nam dovoljujejo še vedno Lahi. Na to odgovorimo : to pa vendar ni res, saj popolnoma ne, ker ako se mi z neudeležbo Lahom upremo, jim ustavimo, ako hočemo, tudi njih najbolj opravičene tirjatve. Naj si pa oui zdaj pomagajo, ako zamorejo ! Tudi vse vlade jim ne zamorejo nič koristiti, ako mi ne dovolimo. Naj dajo oni nam, kar nam gre ; pa bomo tudi mi njim dovolili, kar jim gre. Drugači pa nič! Tak je zdaj položaj; samo morajo naši deželni poslanci edini biti, kakor železen obroč in z jekleno voljo se upreti iu tirjati. Po tem naj pa le Lahi na polna usta in po vsili avstrijanskili časnikih vpijejo : Glejte, glejte taki so Slovenci v Gorici; oni so krivični; ž njimi ni moč shajati i. t. d., kar je še temu enakega. Mi odgovorimo: ja, ja mi smo krivi, da ne zboruje in da ne bo zboroval deželni zbor goriški zavoljo tega iu tega ! In dokler Lahi nam ne dajo tega in tega, jim mi ustavimo z neudeležbo, kakor zdaj, vsako njih tudi najbolj opravičeno tirjatev. In kdo nam more kaj zavoljo tega? Saj so \Volf-Schonerer-Iro vstraliovali v državnem zboru celo večino zbora, in zunaj zbora celo vse ministre; z (kaj bi mi, ki nas je razmeroma mnogo več v goriš-kem deželnem zboru, ne vstraliovali to pest Lahov ? Do takih sklepov in do takih fakt ali dejanj se pride, ako se pozna svojo moč; in mi smo jo v zadnji dobi zasedanja deželuega zb ira goriškega spoznali s pomočjo neudeležbe; tedaj poslužujmo se je do skrajnosti in rabimo j o do konca, t. j., dokler dosežemo vse, kar želimo, in kar nam po postavi gre. Da podam primero, sicer prosto, pa očividno : kolikokrat vidimo na cesti, da majhen fantič z bičem v roki žene velikega iu močnega vola, kamor hoče? Zakaj to? zato ker vol svoje moči ne pozna. Ako bi jo pa poznal, bilo bi narobe, t. j. on, vol, bi gnal fantiča pred seboj, in ne fantič njega. Zdaj smo mi prišli do spoznanja svoje moči, torej: neudajmo se več ! komandirajmo ! bodimo predi zni proti drugim, kakor so bili drugi (Lahi) proti nam. Proč, proč z dozdajno pohlevnostjo, ki smrdi po hlevu ! naprej, klin s klinom !
* Dopisni1'-, H j» p-inh*il čKn-V ,,Mrtvorojeno dtne“, uaui ju poslal 1 ta Članek. Mi ga priobčimo brez opazek, da se spozna tudi mnenje izvenmestnih krogov.
(iKmečki shod
v slovenski kmečki šoli.
»Slovensko podporno društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici" je imelo v nedeljo dne 5. t. ni. ob 10. uri podučen) shod na slovenski kmetijski šoli. Poduka se je vdeležilo okolu 60 goriških kmetov.
G. predsednik V. Dominko, vodja kmetijske šole, govori najprej o raznih slučajih, ki so se pripetili našemu društvu od zadnjega občnega zbora, potem pa obširno razlaga o napenjanju goveje živine, našteva razne vzroke te bolezni in pa nipomočke, s katerimi se pomega živini r tej bolezni.
G. društveni tajnik Milton Klavžar, ,u*istav kmetijske šole, govori o pokla-danju soli goveji živini ter o vodi, katero dajamo živini.
Oba govora sta bila zelo praktična in koristna za naše kmete. Želeti b i bilo, da bi oba govora prinesel doslovno naš »Gospodarski list“, da bi si vsebino kmetje bolje zapomnili.
Ker so med društveniki nastali glede društvenih pravil nekateri dvomi, pojasnil je na koncu še g. društveni blagajnik, dr. A. Pavlica, nekatere paragrafe. Povedal je tudi, da so društveniki iz same ljubezni do zdaj nabrali 80 gld. za cerknenega vola, za katerega ni bila še blagajnica dolžna prispevati.
G. predsednik je ztključivši sejo obljubil, da se bo drugi podučui shod vršil okolu Božičnih praznikov.
Dopisi.
Iz Tomaja 5, 11, 99. Elizabetišče je dodelano. Ima dve šolski sobi. I. in II. razred, III. sobana pa še ni v notranjem dodelana, tcda, ko bo mogoče, se bo za III. razred priredila. Dalje ima štiri sobice za stanovanje redovnic, koje so štiri in jedna kandidatinja. Vsa stavba je stala 5990 tl.
Drugi oddelek stavbe se je dodelal letos in ima a) podzemeljski z železnimi prožnicami obokani hram ali kiet, b) kuhinjo in obednico, c) kapelo, koja bo služila kot s;‘.>1 n?cn. ako se k letu oglasi kaj tujih uoklic. To se toliko ložje zgodi ker se zdi, daje dobiotnik, ki je obljubil oltar kupit’, odstopil od te nakane. Vsaj na opomin, d.i je oratorium gotov, dozdaj tli še odgovoril.
To zidanje iu kar je bilo potrebno v to svrho, stane 2495 fl., toraj z gor-ajin? 8485 fl. Sice Jezusovo je pomagalo, da so bili mog. čni protivuiki premagani in da so plemenita srca z nepričakovano velikimi milodari potnogli k ilovršitvi te zgradbe. Hvala presvetima srcu Jezusovemu in plemenitim darovateljem. Res, plemenita srca še niso izumrla, kakor je rekel neko'' mil. škof Napotnik I Res je podjetnik ‘2500 11. dolga naredil. Ali saj se bode še plemenitih src za poravnanje tega dolga oglasilo. Morda celo v »Primorskem listu" ?
Stavba je 33 metrov dolga in 7 metrov široka, tako da se raz strehe nalovi sedaj lahke do ve1 j dežnice, koja se je dozdaj zgubljala. O kako potreben bi bil tu kak vodnjak! Ako mi Bog da zdravje, bom tudi velik vodnjak naredil.
LISTEK
Tepen tat.
Gospica iz S. je imela zagotovljene vse pogoje za bodoče siečno iu ugodno življenje, njen oče bil je imovit trgovec in vsestransko spoštovan mož. Toda sreča je op iteča. —
Ponesrečene špekulacije so ga skoro da uničil« in zapustiti je moral v bedi in revi žalno soprogo iu isto tako ljubljeno svojo hčerk". —
Od tega skušenj polnega časa je izginil iz Iičm kinih, življenja polnih nežnih ličic prejšni veseli, otročji nasmeh Nje temnoplave oči, ki so nekdaj tako otročje prisrčno, rekel bi, nekako najivno zrle v svet, so gledale poslej nekam resno iu premišljeno predse, in nje obraz je izdajal že, da seje skrb naselila v nje blagim, nedolžnem srčecu Vendar pre-menjene razmere niao prav nič ovirale njen naravni razvitek. -• Njena priprostost, njena nedolžna ljubkost je ugajala vsakemu, iu na prvi pogled si moral uganiti, da v tem bitji živi blaga, nedolžna, zlata duda.
Nje materi, gospej M., je oporekal ponos, da bi se bila oslonila na kako tujo pomoč. — Krepko je prijela za delo,
lu kako ljubeznivo redovnice z deklicami občujejo, in kako rade in veselo deklice v šolo hodijo 1
Pozdrav	Vaš dopisnik.
Politični pregled.
Poslanee (lr. Krek o položaju.
Neumorno delujoči kranjski drž. poslanec dr. Krek je poročal pred kratkim svojim volilcem o političnem položaju. Bil je mnenja, da se morajo v Avstriji urediti liajpreje narodnostne razmere, preduo se more misliti na plodonosno socijaluo delo. Liberalni sistem je zakrivil mnogo današnjega gorjfi. Prevlada Nemcev je nenaravna, ker smo vsi jeduakopravni. Desnica zastopa idejo jednakopravuosti, birokracija pa se temu z vso silo ustavlja. Avstrijo ne reši iz sedanje krize nič, dokler se ne uvede splošna volilna pravica v vsem svojem obsegu in premeni sedanja ustava. Ogrska dela danes z nami, kar hoče, v zunanji politiki smo brez posebne moči. — V desnici smo združeni s poljskimi iu češkimi liberalci. Tako tirja razum, da smo proti nadvladi Nemcev vsi složni. Zato je neumljivo počenjanje slovenskih liberalcev, ki čejo razrušiti sedanjo desnico in nas odtrgati od nemške katoliško-ljudske stranke, ki je edina pravična in zanesljiva nemška stranka. Slovani sami ne opravimo nič. dokler ostane sedanji krivični volilni red. Govornik omenja boja proti duhovščini, ki ga bijejo oni, kojim ni mari socijalnega dela. Ljubljenega poslanca so poslušalci navdušeno aklamjrali.
Poslanca Šenererja, ki so ga pri volitvah v delegacije isti nemški _ nacijo-nalci tako lepo pustili na cedilu, je dobro zavrnil tudi socialdemokrat dr. Verkauf. Le ta je v svojem govoru se taknil tudi Šenererja iu rekel, da ne more deliti žnjim istega mnenja.v Na kar si je Sene-rer dovolil usklik: Živela c. k. socialdemokracija ! Dr. Verkauf pa mu je med homeričnim krohotom cele zbornice odgovoril : da je raje c. k. socijalni demokrat, kakor da bi vbiral tako blazno politiko, kakor Šenerer.
V	Budapešti se vrši te dni ob veliki vdeležbi katoliški shod. Navzoč je tudi mnogozfcslužili grof Ferdinand |Zichy, ki praznuje letos sedem.iesetletnico svojega življenja Program shodu je vrlo zanimiv.
Serbski kralj Alexander se je mudil minule dni na Dunaju. Pripravljal se je na vsprejem pri cesarju, a je dobil mesto avdijence — dolg nos. — Popihal jo je v Baden. Tako poročajo listi.
Transvalsko vprašanje. Kakor smo že poročali izkazalo se je, da poročila o raznih porazih Burov slone na neresnici, ali pa so vsaj pretirana. Tako je bilo tudi z zmago pri Glencoe, kjer so morali Angleži pognati jo v tek. Buri so potem dobro obkolili Ladysmith, kamor so se zatekli ubegli Angleži iu odkoder pošiljajo posamezne oddelke v sosedne kraje. Med prebivalci vlada velika beda in lakota, angiežke čete pa more venerične bolezni, tako, da je od 73.000 vojakov komaj polovica sposobna za potovanje. — Zajedno preti mestu velika] po* vodenj. Burski general Joubert pride v kratkem v Lady smitli, kjer se vname boj z Angleži pod generalom Wkittom. —31; oktobra se je začelo bombardovauje. Burci
in akoprav ji je bilo s početka teško, vendar seje polagoma privadila šivalnemu stroju, ki je postal zanjo poslej vir — vseh dohodkov. Tako je preživljala sebe in hčerko za silo, zraven pa našla še vedno časa dovolj za vzgojo ljubljenega otroka, ki ga je zlasti navajala k delu. —
V	17 letu umrje hčerki dobra mamica. Bila je dokaj časa bolna, iu pošli so v bolezni vsi prihranjeni novci. — Niti za dostojen pogreb ni ostalo — ničesar. — in vendar je bila hčerke srčna želja, da spremi dostojno svojo drago mamico k zadnjemu počitku. — Sklene se obrniti na mestno posojevalnico. V ta namen razbere hitro zadnje, kar je imela; namreč nekaj perila in obleke spravi v zavoj, katerega potem izroči postreščeku, da ga odnese ž njo v zastavni urad. V veži ostane, da počaka postreSčeka, ki naj bi imel 3pečati robo, ter se vsede na eno izmed klopij. kjer je sedelo že dokaj ljudij, ki so delili vsi ž njo isto usodo pomanjkanja. Zdela se je ponižana sama sebi in v močni zadtegi je komaj vstrajala med množico. —
Zunaj po cestnem tlaku pa se j6 med tem sprehajal nezuau tujec in vedno pogledaval skozi široka, odprta vrata v vežo, kjer je sedela naša znanka.
so se polastili 15 sto angleških tovornih živalij, pretrgali bizojavno zvezo med Ladjsmithom in Pietermaritzburgom, in začeli z razdiranjem železnične zveze.
—	Skoro brez posebnega boja so zajeli Buri 2000 mož in 42 častnikov. — Whitt je namreč potom balona prepričal se o poziciji nasprotnika, ki je zasedel vse bližnje holmce, iu nato ponoči udrl med Bure,	ki	pa so bili	ua	to dobro pri-
pravljeni in so Angleže do cela porazili Vest o tej nesreči je jako neprijetno iznenadila londonsko prebivalstvo. Vojni minister je takoj odredil, da se rnobi-lizujejo trije novi batalijoni za Afriko. General Buller pa je došel že pred par dnevi	in	izstopil v	Kapstadtu. Burski
topovi daleč prekašajo angleške. — Buri napravljajo nove utrdbe okoli Kimberleja, ter so se polastili proge Durban-Lady-smith, s čimur je cela natalska pokrajina za Angleže toliko kot nedostopna. Koj drugi dan	po zmagi so	vzeli	Buri Colenso.
Govori	se	o novih 35.	bata	lijouili, katere
je angleška vlada pozvala pod orožje.
Delegacije se snidejo proti koncu novembra, kajti ogrska zbornica poslancev je izvršila volitev y delegacije, ki se bodo vršile letos na Dunaju.
Češke demonstracije. Vsled odprave jezikovirn 'aredeb se je dvignil v svoji užaljenosti češki narod iu daje. povsod duška svoji opravičeni nevolji. — Vlada demonstrante preganja z bajoneti in puškami. Povsod teče kri. Cehi svoj odpor proti vladi dobro organizujejo. — Slovenci bi se lahko od Cehov kaj naučili. *)
Volilno preosnovo za Dunaj, kakor jo je sklenila antisemitska večina v dunajski mestni zbornici, se ki oni baje ne predloži v potrditev. Oficijozna glasila to vest demeutujejo in pravijo, da se vlada še ni odločila.
Kvotna deputacija se je sestavila zadnje dni. Nje član je izmed slovenskih poslancev tudi poslanec Povše.
Italijanski parlament se snide danes ali jutri. Zadnje zasedanje se je. zaključilo vsled obstrukcije socijalistov, kterih mnogo je dala vlada zapreti. Skoro gotovo tudi nov parlament ne bo zmožen za — delo.
*) Da, organizacije! Pa ne Gaberšček Tumove ! Stavec.
K«.
Občni zbor „Konsorcija Primorskega lista" bode prihodnji četrtek 16. novembra ob 10 uri v sobi kat. delavskega društva. Gospode konsortiste vabimo, da pridejo v kar naj obilnejšem številu. Razgovor bo o zelo važnih zadevah. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Kardinal (lr. Missia je odpotoval na Dunaj k škofovskim konferencam.
Za Alojzijevišče. Vič. g. Ant. Bratina 10 krou, g. Pet. Kokošar 3 kroue, N. N. 4 krone; čč. »g. Andr. Ferfolja, Jos. Pavletič, Tom. Rutar, Ant. Pahor po 10 kron, vlč. g. Ant. Plesničar 4 krone. Srčna Hvala, in Bog stotero povrni vsem dobrotnikom, ki tako pridno podpirajo naš velekoiistni ubožni zavod. Pri tej priliki izražamo željo in prošnjo, da bi nas slavne občine podpirale tudi z malimi prispevki v blagu, z naturalijami ali poljskimi pridelki!
O	velikih poti vladnih demonstracijah se javlja iz Prage. — V Pil-
Kmalu se vrne postrešček iz prvega nadstropja nazaj. V tem hipu vstopi v vežo neznanec, in videlo mu je, kakor bi hotel po stopnicah tudi on v prvo nadstropje; ker je bil blizu, slišal je, kako je postrešček pošepečnil na klopi sedeči gospici: „ Več kot 35 mark ne dobite, jaz vam svetujem, da vzamete denar,—“
Po nekolikem obotavljanji in pre-mišljanju mu z nekako obupnim glasom in komaj, da je zadrževala solze, pritrdi in reče da naj vzame denar. —
Ko j* tako svojo stvar uredila, se poda žalostna proti domu. Ker je imela precej daleč, stopi v prvi voz inimu prišleca tramvaja, da pride tem preje domu. Koj zanjo pa je vstopil tudi naš tujec iz zastavljalnice. Izbral si je prostor prav tik nje. Ni trajalo dolgo, iu pričel je govor z mlado damo. ki ga pa preje, zatopljena v svoje misli, niti ni opazila, tako da se je nekam osupnjeno ozrla, ko je naš tujec nekako plašno govoril in se ji predstavil. Zavrnila ga je, češ, da se moti, kajti ona da ga ne pozna.
Tujec ji pove, da je bil dober znanec nje pokojnega očeta, v kojetfa trgovini je prebil svoja učna leta. Ona da se bo njega težko spominjaia, ker je temu že dolgo in je bila takrat še v otročjih letih. —
gramu so demonstrantje pobili v jedni noči čez 40 šip. Cele noči so ulice polne; do 500 ljudij hodi skupaj in svojo jezo zlasti hlade nad Židi, ki se komaj upajo na ulico. Vojaštvo je alarmirano in žan-darmerija pomnožena. Vendar se komaj vzdržuje red in mir. Tudi s Kranjskega odpotovalo je na Češko ta teden 75 urož-nikov.
Amerikanci na Filipinskih otokih. V Manili, nekem pred malo leti y amerikansko last prišlcm filipinskem mestu. so se zoper Amerikance vprli in vzdignili z vso silo domači prebivalci. — Vpor se je sicer vdušil, ali kakor ge je pozneje doznalo se ni šlo tu za tak političen punt, ampak lakota je pritirala ljudi, da so se vzdignili zoper tujo vlado.
—	Fi'ipince tarejo hudi davki, ki jim jih nalagajo Američani, in ki so mnogo neznosnejši, kakor za časa prejšne špauske vlade. Novi davki so dvakrat večji in se istirjavajo z največjo brezobzirnostjo.
Dva dni po poroki — zastrupil se je mestni živinozdravnik Mecevefl v Dolnji Tuzli v Bosni. — Poročil se je v Brodu s hčerko tamošnjega notarja. Komaj se je vrnil z mlado svojo ženko domov, izvršil je samomor. Kaj ga je k temu dovedlo, ni znamo.
Gnjefia na pokopališču. Na dan vseh svetnikov se je na dunajskem pokopališču v Ottakringu nabralo do 15 tisoč ljudij. Pokopališče ima troje dohodov. Proti večeru so pa slučajno zaprli jeden izhod in ljudje hoteč iz pokopališča so se tako zgnetli, da do pol ure ni mogel nihče si pomagati iz mesta. Udrli so bližnjo ograjo iu s silo planili ven. Mnogo ljudij je bilo celo več ali manj poškodovanih.
V Postdamu se snideta baje te dni ruski in nemški cesar.
Beg Židov. Kakor poroča „Naše Snahy“, organ narodno socijalne stranke českoslovinske v Plznu, se je vsled proti-židovskih demonstracij iz raznih moravskih mest mnogb židovskih trgovcev in obrtnikov izselilo. Položaj jim je postal naravnost neznosen, ko so jim celo hišni posestniki odpovedali stanovauja in jih je ljudstvo začelo do cela bojkotirati. — Agituje se, da se mesto Židov naselijo same češke tvrdke.
Ljudska posojilnica v Ljubljani se je preselila v svoje nove prostore na kongresni trg št. 7. Ta zavod obstoji še le 3 leta in je imel do letos že skupaj prometa 11.917.486 11. 81 s. Samo letos do septembra, tedaj že v devetem mescu je dosegel prometuo svoto 6.757.658. Hranilne uloge obrestuje po 4 V* % brez vsa-cega odbitka Denarno stanje v tej posojilnici je dokaz, da vživa v ljudstvu ta zavod zaupanje.
V celjski okrajni zastop so zmagali s svojimi kandidati Sloveuci, in sicer s 40 proti 19 glasovom.
Umrla je v Ljubljani, soproga ran-jcega dr. Blei\veisa, „Očeta Slovencev1*, v starosti 88 let. Pogreb se je vršil v torek. N. v. m. p.
20 oseb vtonilo. Iz Antyerpena poročajo, da se je podrl most preko Scliel-de, ko je drdral čeznj vlak. Utonilo je 20 oseb. Deset trupel so našli.
Nov italijanski list se ustanovi v Gorici. S Karjolo niso več zadovoljni. — Ustanovil se bo bržčas pod skritim protektoratom glavarja dr. Pajerja.
V soboto 5. t. m. podal se je 7 leten „Šolski I)om“ obiskujoči otrok Vogrič
V	tem hipu zadoni iz ozadja močan glas: »Žepni tat!“ in krepka roka zagrabi gospičinega soseda za ramena, kateri ves prestrašen iu od sramu rudečice oblit vstane in se jecljaje hoče izgovarjati. Toda vse ni pomagalo nič. Izročilo se ga je prvemu stražniku, ki gaje spravil v varno zavetje bližnje policijske postaje. —
Na tej policijski postaji se je par minut pozneje vršil čuden prizor, prizor ki je gospodu ova litelju zaprl sapo. Leta je bil označil našega tujca za žepnega tata. Ko pa je nato preiskovalni uradnik pozval našo gospico, da naj preišče žepe, glej čudo, našla je ne le svojih 35 mark ampak še celih 100 mark v pesebni listnici, ki ni bila njena. — Zraven pa je bil listek z besedami: Na posodo proti vračilu v boljših časih! —
Tujec je bil, kakor se je izkazalo, dobro situvii an poslovodja pri neki bančui tvrdki. Zarudel je, ker so ga iz skrivnega dobrotnika zamenjali za očitnega lopova !
Kmalu potem, ko so odnesli gospi-čino mater k večnemu počitku, slavila sta v sreči, zadovolji in ljubezni svojo zaroko naš tujec in naša znanka.
j
iz Gorice in prišel sani do Ročinja peš. Mati ga je prišlia ker ga ni bilo (lomov, iskat v „Šolski Dom“, kjer ga ni našla. Otrok je baje ušel iz strahu, ker mu je sestra popisala šolske bukve. Ljudje ga nikakor niso mogli dovesti, da bi šel nazaj. — Sporočili so v Gorico, od koder je prišla mati in ga peljala domu.
V Cerovljali na Krasu je na poti domov vinjeni Miha Legiša ubil svojega tovariša Franceta Legiša. Legiša je zapustil pet otrok, bolno mater in 70 letnega očeta.
Umrl je v Ljubljani vpokojeni profesor dr. Janko Pajk. Žalujoči rodbini naše sočutje! Blagi pokojnik naj počiva v miru!
Umrl je, kakor se poroča, v Bazo vici posestnik, poštar in trgovec Andrej Prezl. E. i. p.
Za nedeljski počitek so v Trstu uslužbenci trgovin priredili demonstracije. Posredovalo je redarstvo.
Katoliški gimnazij v Splitu nameravajo vstancviti tamošnji hrvatski rodoljubi.
Mesto fcabaka je kupil — žaganja nekdo v neki ljubljanski trafiki v navadnem tobačnem zavitku.
Slovenske trakove je na dan vseh svetnikov iz nekega slovenskega groba mestni stražnik odtrgal, med tem, ko je se na grobu znanega Favettija prav oči-vidno nahajala laška trikotom. — Dvojna mera celo na svetem kraju!
Slovenec Josip Mleknš je imenovan policijskim koncipistom v Trstu. — Jos. Planinec oflcijalom pri rač. uradu v Trstu, Jos. Sever kaucelistom pri c. okr. sodišču v Voloskem.
Odvetnik dr. v. Antončič je bil dne 30. oktobra t. 1. vpisan v imenik advokatske komore v Trstu. Nastanil se je na Krku.
Zaupnice grofu Coroniniju so doslej poslala županstva v Šempasu, Dorn-bergu, Skopnem in v Rodiku.
V Vertojbi sta se ponesrečila dva mladeniča, ko sta čistila stranišče. Zadušil jih je amonijak.
V Črničah seje vršila lepa pevska produkcija, o kteri kaj povemo prihodnjič, včeraj dne 9. t. m., i. s. ob lepi u-deležbi.
S ponarejenimi ključi so tatovi odprli vrata hiše v ulici Stračice in odnesli šivilji Leban v noči od petka do sobote blaga za kakih 100 gl.
Vin - Pan se imenuje kitajski časopis, ki je te dni praznoval tisočletnico svojega obstanka. — Ta list izhaja trikrat na dan.
Grozen umor se je izvršil pred dobrim poldrugim tednom v Čedadu. Žena je ubila pred leti od doma odišlega in sedaj domov vniilšega se moža, ker bi bil na potu novo Izbranemu njenemu ljubimcu.
V	zvezi z ubojero sta tudi ljubimec in njegov sin. Posekala ga je kar s sekiro, in sicer na polju.
Razpis službe. Finančno ravnateljstvo razpisuje mesto uradnega sluge za davkarijo v Kobaridu. Prošnjo je ulo-žiti tekom 4 tednov.
^Goriška ljudska posojilnica, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo1*, preseli se z dnem 11. novembra 1899. v lastno hišo Via Signori. štev. 7. I. nadstr (prej hiša Baumanova).
Posojilnica uraduje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoludne. Te dneve sprejemajo se hranilne vloge, ter se obrestujejo po 4V9%. Rentni davek plačuje posojilnica.
Kazen božja zadela je laškega žida Carduccija, ki je zložil „hudičevo himno", v kteri se vrag hvali, da je premagal Jehovo, t. j. Boga. Zadela ga je kap, tako, da ne more več rabiti jezika in desne roke.
Vipavska železnica 'zagotovljena. To dokazuje razglas ^železniškega ministerstva od 23. oktobra t. 1. Rok za dovišitev se je podaljšal do 20. oktobra 1901.
Dr. Krek, poslanec pete skupine
za Kranjsko, stavil je zadnje dni v drž. zboru na fiuančnega ministra interpelacijo glede slabih plač delavcem in delavkam v Ljubljanski tobačni tovarni.
Kmetijske družbe občni zbor se je završil neugodno za Kranjsko katoliško narodno stranko. To pa vsled terorizma Tavčarjeve nemškutarske stranke. Zato je katoliška narodna stranka obrnila hrbet kmetijski družbi in ustanoviti sklenila gospodarsko zadrugo in zavarovalnico v Ljubljani.
Vseslovenski delavski shod se bo vršil o Božiču v Ljubljani. Pripravljalni odbor je izvolil predsednikom drž. poslanca dr. Kreka. Spopolniti bo imel ta shod kršč. soc. delavsko organizacijo.
Razstava v Gorici. V odsek za razstavo v spomin 50 letnice, odkar
ima Gorica svojo avtonomijo, ni bil voljen noben Slovenec.
Občinske in deželnozborske volitve za Ti st se bodo vršile meseca februarja prih. leta.
Kranjski in Štajerski rudarji na Vestfalskem. Časopisi poročajo, da so oni v zadnjem času odišli slovenski rudarji že dobili posla v nemških rudnikih. Pravijo, da delajo veliko konkurenco domačinom. ktere ali odpuščajo iz službe, ali pa jih indirektno sami prisilijo, da izstopijo, kajti naši rudarji se zadovole z manjšo plačo.
Grozen umor se je izvršil te dni v Dinjanu pri Pulju. S prerezanim vratom so našli mrtvo 64 letno B. Civitičo. Umorila jo je njena sinaha, žena nekega brivca, z britvijo. Povod je bil nek prepir. Morilka se je sama prijavila sodišču.
Višjesodnim predsednikom v Trstu imenovan bo dr. Ferd. Schrott, do-zdanji sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu.
Krojaška zadruga je dobila ličen nadpis Nad njo bo ,goriška ljudska po-gojilnica-1, ki ima tudi že krasen nadpis.
V	tej hiši bo imel tudi slavni slovenski fotograf Jerkič svoj atelier. Hiša,, katero je kupila ljudska posojilnica in tr-govsko-obrtna zadruga v gosposki ulici, se bo tedaj izvrstno porabila. Po tej hiši je gosposka ulica dobila zdaj vse drugo lice.
Sova slovenska hiša v Gorici. Krasno vilo „Juditli“ v korsu Franca Josipa v Gorici je kupil od grofice Egger g. Miha Vošnjak za 36.700 gld.
Zadružno skladišče v Sinčivasi na Koroškem se je otvorilo v nedeljo dne 29. okt. jako slovesno ob navzočnosti udeležencev iz vseh delov Koroške. Zbralo se je nad 1500 slovenskih kmetov, da so priča, kako se blagoslavlja novi dom slovenskega oratarja, da se navdušijo ob ognjevitih govorih za svojo stvar. Res ogromna udeležba in sijajen uspeh slavnosti v Sinčivasi je najboljši odgovor na drzno izzivanje slovenskega ljudstva od strani znanega bar. Rokitanske-ga, ki je dne 22. okt. v bližnjem Velikovcu rohnel zoper vse, kar ne prisega na zastavo lažiliberalnega in nemškutarskega „baueinbunda“. zlasti pa zoper slovenske duhovnike, ker se ti posvečujejo narodnemu in gospodarskemu delu med ljudstvom. — Lepo stavbo je ob 1. uri pop. blagoslovil mil. g. prošt iz Dobrle-vasi. L. Vavtižar. Potem se je v lepo okinčani dvorani vršilo slavnostno zborovanje, h kateremu je došel med drugimi i častitljivi starosta kor. Slovencev, mil. g. prošt Lovro Serajnik iz Tinj. Zborovanje je bilo v lepo okrašeni veliki dvo-raui liove ...še, Otvoril ga je g. vikar Podpore, ki je prisrčno pozdravil v tolikem številu došle rodoljube in podal poročilo o novi	stavbi. Gospodarska	zadruga je imela	doslej	15 323	gld.	do-
hodkov in 14.583 gld. stroškov. — Nato so govorili o pomenu, namenu in delovanju zadrug ter o gospodarskem stanju našega kmeta gg. Ivan	Kač iz	Žalca,	posl.	Fr.
Grafenauer in odvetnik	dr. Iv.	Šušteršič
iz Ljubljane. Navdušeni in temeljiti govori so našli v poslušalcih, ki so jim z največjim‘£zanimanjem sledili, glasen odmev in živahno pritrjevau je. Iskrene besede, zlati-nauki, ki so se čuli til, o-brode gotovo lep sad in navdušenje, ki je nastalo med poslušalci, gotovo ni bilo le hipno. Po nekaterih formalnostih se je zaključilo zborovanje z „živio“-klici cesarju in papežu. — Prisrčne ovacije so priredili zborovalci g. dr. Šušteršiču in mil. g. proštu Serajnik u. — Sledila je na to prosta zabava, pri kateri je koncertirala godba. Vkljubu tolikemu številu ljudstva ni bilo niti najmanjšega nereda. Lepa slavnost je pokazala, da še Koroška ni propala!
Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig začnemo z današnjim dnevom.
Knjige se bodo 'letos razpošiljale po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, sekovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, na to lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriška škofija.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso“, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročuje-jo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani.
Odbor se bode po svojih močeh po-
trudil, da udje knjige dobe čim preje v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine ! — V Celovcu, dne 30. oktobra 1899.
ODBOR.
Praktičen kurz za zadružne odbornike in poslovodje priredi Gospodarska zveza letos v drugi polovici meseca decembra. Kurz bode trajal tri do štiri dui in bode posebne važnosti radi tega, ker z novim letom upelje „Gospo-darska zveza" po vseh zadrugah jednotno novo knjigovodstvo po amcri/canskem zi-stemu. Pristopen je ta kurz za vse funkci-jouarje (člane načelstva ali nadzorstva, preglednike računov itd.) posojilnic, kmetijskih društev, gospodarskih zadrug itd., in za poslovodje teh zavodov. Izjemoma se sprejmo tudi druge osebe, ki se zanimajo za zadružništvo. Predmeti predavanja bodo : Pravno bistvo zadrug, njih razmerje do oblasti in javnosti, davčne in pristojbinske zadeve ; zadružno poslovanje sploh in zlasti knjigovodstvo, poslednje razlagano posebe za posojilnice in posebe za ostale zadruge; pomen in praktičen način zadružnega razpečavanja kmetijskih pridelkov in nabavljanja kmetijskih potrebščin ; zadevni trgovski običaji ; Ritffeisenska posojilnica, kot vzor kmetijske zadruge, v vseh svojih blagodejnih odnošajih. — To bode v splošnih potezah program kurza. Natančni program se objavi konec novembra ali začetkom meseca decembra. Samo ob sebi se uineje, da se program v nebistvenih točkah dotlej še l.iliko* dopolni ali premeni. Načelstvo ,,Gospodarske zveze11 je rado pripravljeno izirati se na morebitne dotične želje in nasvete. Kdor se želi kurza udeležiti, mora se oglasiti najpozneje do 20. novembra t. L pismeno pii načelstvu „Gospodarske zveze" v Ljubljani. Kurz bode, seveda, brezplačen. —
V	Ljubljani dne 21. oktobra 1899. — Za načelstvo „Gospodarske|zveze“ : Dr. Ivan Šušteršič.
Listnica uredništva. G. dopisniku iz gor: Vse pride. Za sedaj ni bilo mogoče. Priporočamo se i nadalje. Hvala in pozdrav !
Zahvala.
Vsem p. t. prijateljem, znancem in sorodnikom, kateri so mojemu pokojnemu bratu, g. .Jožefa Soban c. k. učitelju na vadnici v Trstu, izkazovali svoje sočutje za časa bolezni in o smrti izrekam presrčno zahvalo. Osobito dolžen sem zalivalo preč. duhovščini kakor, p. t. g. kolegom blagega pokojnika za obilno udeležbo pri pogrebu dne 18. t. m. Bog plati stotero!
1' Vrtojbi dne 21. oktobra 1899.
JAKOB SOBAN brat.
Likvidacija
tvrdke „Tipografia Ilariana, consorzio registrato a garan/.ia limitata a Gorizia‘‘ je bila sklenjena pri občnem zboru imenovane zadruge dne 27. julija t. 1. — Likvidacija je poverjena nacelnish.ni, do katerega naj se torej obrnejo upniki zadru ge.
V Gorici, dne ji. oktobra lSgt).
Načelništvo tvrdke:
Tipografia Ilariana, consorzio registrato a garanzia limitata a Gorlzia
2 divja, 0 — 8 let stara kostanja sta za prodati. Vec izve se pri uprav-
ništvu tega lista.
Slovensko posestvo ob meji
V	prijetnem kraju Stajarske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskovano gostilno. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. Da ne pride posestvo tujcem v roke, izposluje „Nnša straža41 izredno nizko ceno.
Prijave vsprejema «Naša Straža« v Ljubljani, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Načelstvo Jaše straže
Anton Kuštrin
v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu iti na deželi svojo trgovino raznih potrebščin 11. pr.: kavo: Santos, Samlomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfit, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste.
—	Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Milisveče prve in druge vrste, namreč po % kila in od
1	funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. — Postrežba točna.
Saunig & Dekleva
V GORICI - Nunske ulice 14-16 — V GORICI
prodajalnica in edina mehanična popravljalnica
šivalnih strojev
Brez konkurence! V zalog! se nahaja nad 100 šivalnih strojev, 11. p. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od 32 gld. naprej.
V	zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
Štev. 7-49 op.
Razglas.
i	Naznanja se, da
I JAVNA DRAŽBA
' zastavil III. četrtleta t. j. mesecev
julija, avgusta in septembra 1898
začne v
ponedeljek, dne 11. decembra 1899.
in se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
Od ravnateljstva zastavn»ce in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, dne 7. novembra 1899.
lii«l lnilllj
pekovski mojster na Kornu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
oooooooooo
ED. PAVLIN,
v Groi-ici
v Nunskih ulicah št. 10.
nasproti gostilne „Belega Zajca4 usoja se priporočiti preč. duhovščini iii sl. občinstvu svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, rož za cerkve, palm, Šopkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, mrtvaških oblek, rakev vsake velikosti, zlatih črk. lesenih stajal za palme, zlatih loncev, svilnatih trakov vsake širjave in barv. črno rumenih, trobojnic, bisernih vencev, papirja (manšete.) za šopke, papirja v vsakih barvah za izdelovanje cvetlic.
Belega in črnega papirja in zlatih nog za rakve, zlata za olepšanje.
Vse po najnižjih cenah
Opozarjam tudi, da tiskam črke na perilo in sprejeman vsa v to stroko spadajoča dela.
Nova delavnica.
cerkvenih posod in orodlje.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsa-kovrstni kovini in v vsakem slogu po uajnižjih cenah.
Iver še nima ilustrovanih cenikov, pošlje j)o želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Vdani Franc Leban
srebrar
VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA DRDA
V
£rodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
prisili Mili vin: nor, rizlinga, modre frankinje
in drugih vin. $($(§($<§$$&
Sedež društva je v Gorici, ulica Harzellini št. 20.
Dornberški mlin
se odda s 1. dec., v najem. Ima sedem kamenov za tiirščak in pšenico, enajst stop za obdelovanje ječmena in sedem za čreslo. Vse je v dobrem stanu. Pridruženi so hlevi in stanovanje za mlinarja.
Bolj natanko izveš v Gorici ulica Rabatta št. 16.
—— Teodor Slabaiija
srebrar
ulici Morslli 12. — gorica, _ ulici Uorelli 12
uljudno priporoča veleč. duhovščini svojo znano dalavnico za napravljanje novih in ponavljanje starih cerkvenih posod in otodij kakor tudi strelovode najboljših iznajdeb po najnižjih cenah, da se ne boji konkurence.
Da si pa morejo tu-**	» di bolj revne cerk-
ve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem da jim je pripravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto. ##•••
200
100
))
>1
100
0.70
0.60
0.20
0.65
1.70
0.08
0.06
0.25
0.14
0.80
0.25
0.06
0.45
0.35
0.04
0.12
0.30
0.10
0.15
CENIK
šolskih, pisarskih in raznih drugih potrebščin.
Papir: uradni zavoj (250 pol) od gl. 1.25 predpisni, pisemski,
Zavitki (koverti)
Šolske pisanke Risanke .	.	.
Sušilniki .	.	.
Ploščice .	.	.
Pisala, škatla .
Ravnila, dvanajstorica .
Gobice za ploščice 100 .
Peresa, škatla (144 peres)
Svinčniki, dvanajstorica .
Tinta, 12 steklenic v škatli „	1	liter v steklenici
Knjige, vpisne ....
molitveue .	.	.
Podobice, svete 100	.	.
Mošnički za denar .	.	.
Nožiči....................._	....
Liber intentionum (za vpisovanje maš)..............................50	kr.
1. t. d. vse po najnišjih konkurenčnih cenah.
P. s. Šolske pisanke izdeluje zdaj v svojem področji in imajo mnogo lepši papir in boljši ovitek nego dosedanje.
Za naročila priporoča se najuljudneje V Gorici, Semeniška ulica št. 10.
G. LIKAR.
» .• . >	*	JOtiA
.KROJAŠKA ZADRUGA",
upi5ana zadruga z omejene zauezc
-mr C^OJElICr,
Gosposka ulica štv. 7.
——
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženska in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas
v naj večji izberi,
kakor: sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jager
itd. itd.
VSE PO NAJNJIŽIH CENAH.
Cene so stalne brez pogajanja.
Mirodilnica (drogerija)
u Tržni ulici v poslop. okrož. sodišča je bogato založena
z blagom najboljše vrste
ter more na drobno in debelo po skromnih cenah postreči kmetovalcem in obrtniki.m, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mirodilniškega blaga.
Posebno se priporočamo cerkvenim oblastim, županstvom, uradom, šolskim vodstvom, društvom, javnim in priv. zavodom, tvornicam, mojstrom, trgovcem, živinozdravnikoni, pirotehnikom itd. Priporočamo zlasti ,barve suhe in oljnate, aniline in lesna barvila za obleko, bronze; pokosti (lake), sušilo, kit, zamazko, votli«, razne krede, fini cement portlandski, čopiče, ščeti oteruče za noge, šablone, zamuske, (robe, milo>; sveče, užignlice, petroluj; najfinje žveplo in bakreni vitrijol; cevi- in druge reci, iz kavčuka (galoše); razne soli, zdravilna zelišča, mineralno vode cedike (gume), cerkveno kndilo in kot primeso
............... —-------—	dišeči	sloraks;	razna čistila, gladila iu
mazila; prepase zn kilo, obveze iu drugo kirurgično opravo, pogačo za pse: toaletno milo in drugo lepodišeče blago (parfumerije) ; potrebščine za fotografijo itd.
Via Giardino 8
Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča
pristna bela
in črna vina
iz vipavskih
furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersse monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne- Postrežba poštena.
briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
Anton Obidič,
čevljar
v Semeniški ulici št. 4
v Gorici,
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode.
Naročila se Izvršujejo hitro-
Priporoča dalje tudi svojo, zalogo
0000X000
Pozor
kolesarji!
Najbolja in najlažje tekoča kolesa sveta! Snov in delo sta nedosegljiva.
Jamči se za dve leti.
Glavni z a s t o’p n i k
A.LJEKS. FF F FF F Ft
v Solkanu.
Zaloge J v GORICI: Karol Komel, Semeniška ulica št. 8.
V TRSTU: Anton Škrl, ulica San Lazzaro št. 6; Gesssi in Paolini, ulica Moiin piccolo št. 2.
V LJUBLJANI: Ernst Speil, Turjaški trg št. 1.
0)^->
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
<rnG]@yn>
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strugarski stioki od priprostega do najlienejšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkureiicč-
V
BOGATO
preskrbjena zalloga
obladkov (reraeša)
v najrazličnejših vrstah.
Ku^ntpj postrežba.
ZALOGA
vseh, k mizarski
in
strugarski stroki
spadajočih potrebščin.