Štev. 1. V Ljubljani, dne 2. januarja 1913. Leto ¥. Našim gospodarjem. Večkrat se sliši, da drži dobra mati (tri vogale hiše. To je res. Res jc pa tudi, da nosi gospodar vse štiri vogale gospodarstva. Velik je vpliv dobre žene na tvsako hišo, saj je ona srce vse družine, Itoda odločilni vpliv na gospodarstvo in javne raz more imajo pa vendar možje. Mnogi mladeniči postanejo gospodarji, toda nobeden jih ni podučil, kako naj izpolnjujejo svoje težke dolžnosti. Mi prirejamo tečaje za rejo živine in molžo, tečaje za sadjarstvo in zelenjarstvo, ,vse vrste gospodarstva pridejo na vrsto, še deklet in žen smo se spomnili. Le gospodarji sami imajo o očetovskih dolžnostih premalo poduka. Naša priliod-njost, torej naš prihodnji rod ni odvisen edino od napredka gospodarstva in izboljšanja gmotnih razmer, ampak od •ljudi, ki so zdaj še oircci, ki bodo prihodnji gospodarji, ko se ml ummenemo na božjo njivo. Naše razmere nas prav naravnost silijo, da se lotimo tega vprašanja. Kaže se nam res prav veseli gospodarski napredek v vseh vrstah. Kmetje dobijo trikrat toliko, kakor so nekdaj dobili za svoje pridelke. Začeli so vpeljavati nov način gospodarstva, ki obeta najlepših sadov. Ali pa gospodarji pri večjih dohodkih res več prihranijo? Z grozo opazujemo, kako se širi zadolževanje, malo, prav malo je gospodarjev, ki niso dolžni. Dolgovi so le redko plačujejo, ampak navadno še novi delajo. Vse izboljšanje gospodarstva ne pomaga veliko, če se vedno več zapravi, kakor se pridobi. Podlaga vsakemu resničnemu napredku je promaganje strasti. — Nadalje opažamo, kako se širi podivjanost med mladino, pijančevanje, kajenje cigaret, nepokorščina do starišev, izseljevanje v tuje kraje, — same hude rane, ki more in duše pravi napredek našega ljudstva. Vsak gospodar vtisne svojim domačim nekaj svojega duha. Veliki vojskovodje in slavni generali dali so svojim vojakom onega junaškega duha, ki je iz cele armade napravil eno samo močno vojsko. Napoleon, Žižka i. dr. so ravno na ta način postali slavni. Voditelji narodov, kakor 0'Conel, Vindliorst in drugi so dali tisočim pečat svojega , duha. Tako mora vsak oče vdihniti svo-i jim otrokom duha dobrega kristjana, i zavednega Slovenca, dobrega Avstrijca in požrtvovalnega delavca. Da bo vsak oče to v resnici storil, naj se zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima pred Bogom in ljudmi. Z izpolnjevanjem vseh očetovskih dolžnosti se bodo najbolj gotovo ozdravile rane, katere razjedajo zdaj mozog kmečkega gospodarstva. Kako čast nam kaže beseda oče! Bog sam je oče, ker od njega prihaja vse življenje. Kar "e najlepšega in najbolj vzvišenega, Imenujemo z besedo oče. Papež so sv. oče, kev so poglavar Cerkve Kristusove, pravi oče kristjanov. Duhovniku pravijo oče, ker nima svoje družine, vsi v fari, posebno pa stari, reveži in mali šolarji so mu domači. Malokjc na svetu se kaže tako lepo razmerje med duhovnikom očetom in vernim ljudstvom, kakor v naših krajih. Deželnega vladarja Imenujemo očeta. Pri nas nimamo dosti visoke gospode, toda vsakemu staremu možu pravijo otroci oče, v znamenje spoštovanja. Kako sveto spoštovanje pa vzbuja ta beseda »oče« otrokom. Oče jim je zraven matere več kakor vse drugo na svetu. Od njega imajo življenje, od njegovega truda živijo, kar potrebujejo, jim oče preskrbi. Očetje so imeli veljavo tudi pred krščanskimi časi. Toda to je bila divja moč, ker je napravil oče s svojo družino, kar je hotel. Šele naš Odrešenik je postavil s svojo ljubeznijo in milostjo podlago pravi domači sreči. Videl je, kako težak stan imata oče in mati. Po- 1 slavil je zakrament sv. zakona, da bi , dal zakonskim potrebno božjo pomoč za izpolnjevanje težavnih dolžnosti zakonskega stanu. Sveta družina, revna in neznatna pred svetom, je postala najlepši zgled vsem krščanskim družinam. V pokvarjenem poganskem svetu so nastale kakor čudapolne luči svete krščanske družine z očeti kristjani — spoznavale!, mučenci. To so bile družine revne na svetu, toda s svojim življenjem so vzbujale občudovanje poganov in največ pripomogle, da se je sv. vera tako hitro razširila. Sveti očetje so imeli svete otroke cele rodove. V takih družinah se najlepše kaže prava očetovska čast in veljava. Tega duha svetih družin morajo imeti tudi naše družine. Brez tega 11 a m ves svetni napredek ne bo p r a v nič pomagal. Ravno v naših časih sc vedno bolj razširja novo poganstvo, ki hoče tudi očetovsko veljavo do tal podreti. Da se temu jez postavi, naj ima oče skrb in ljubezen do otrok. Naj bo enkrat naravnost povedano: Skoro večino družin imamo, kjer so očetje otrokom skoro tuji. Težko delo, še večkrat pa gostilna in druščina sta vzrok, da je oče le malokdaj pri svojih domačih. Sami gospodarji pozabijo, da jc zanje edina prava sreča v domači družini. —s Ko bi otroci iz mladega videli ljubezen očetovo, bi se ga z ljubeznijo oklepali in mu radi vse zaupali. Zdaj je oče najrajši drugod, posebno v gostilnah, kjer zapravlja žulje svoje družine. Doma slišijo otroci od njega le divje kletvine, vidijo materine solze in divje razgrajanje. Vsled tega izgine za vselej pravo spoštovanje in zaupanje. Oče sam no ve, kaj otroci najbolj potrebujejo, ker so mu domači tuji postali. Bodi oče sam rad doma, pokaži v dejanju skrb in ljubezen do otrok, ker je to močno stalo proti raznim zapeljivostim. Posebno okoli štirinajstega do osemnajstega leta O« more le prava očetovska veljava otroke na pravem potu obdržati. Pijančevanje nam pa konča gospodarje in z gospodarji obenem otroke. Kako vpliva očetova pijanost na dušni in telesni otrokov razvoj, je tudi znano. Oče ne more in ne sme s svojo kmetijo napraviti, kar hoče, prejel jo je od prednikov in jo mora tudi svojim otrokom zapustiti. Prevzel jc dolžnost skrbeti za pravo srečo otrok. Otroci naj se pripravijo za stan, v katerem bodo mogli enkrat pošteno živeti. Toda mi vidimo veliko ljudi, ki niso za stan, v katerem živijo; nezadovoljni in nesrečni izpolnujejo le slabo svoje dolžnosti. Kje je vzrok? Starši jim niso izbrali stanu po zmožnostih. Oče se ni brigal za svoje otroke, vse je šlo kar tje v en dan. Ko so k moči prišli, je bil vesel, da so mu pri delu pomagali. Ko so dorasli, so se razkropili po svetu: eden doma, drugi v mesta ali v Ameriko. Prav važna dolžnost očetova je, da pripravi otroke za prihodnji poklic. Podlaga za to je v mladosti vesolje do dela in zanimanje za poduk. Naj le vsi znajo dobro poljsko delo, ker otroci morajo spoštovati stan svojega očeta. Toda gospodar ne sme pozabiti, da ne bodo mogli vsi pri njem ostati. Sinovi boljših posestnikov so pri tem še na slabšem. Kajžarji in obrtniki že tako vedo, da jim bo otroke le ročno delo redilo. Dajo mladeniče že zgodaj raznim obrtnikom v poduk. Boljši posestniki se pa nočejo ponižati. Oče naj sc sam briga, da se bodo otroci veliko naučili. Tudi gospodarju najlepšega posestva bi ne škodilo, ko bi se eno zimo v mladosti pri dobrem mojstru naučil enkrat mizarstva, drugič kovaštva, tretjič kolarstva. Čim več človek zna, tem boljše bo shajal. Tudi temeljiti poduk na kaki kmetijski zimski šoli bi veliko koristil. Otrok naj sc odloči za oni stan, za katerega ima največ telesnih in dušnih zmožnosti. Nikdar ne sme oče pri tem misliti in želeti, da bi sinu preskrbel lahek kruli v kaki pisarni. Naše ljudstvo inVa veliko zmožnosti prav za vsako dolo. Toda učiti se jc treba, napredovati in delati z vso vnemo. Kdor se je enkrat lenobo navadil, je ne bo več lahko pustil. Veliko dobrih delavcev bi se porabilo pri boljših obrtih in rokodelcih, pri raznih strojih, kjer imajo do sedaj same tuje nastavljence. Da ima v prvi vrsti oče odgovornost za dobro versko vzgojo in pošteno živ-ljonje, je samoobsebi umevno. Pomorska trgovina in Trst. Če je bila v prejšnjih časih slaba letina, je nastala vselej velika draginja in zraven še huda lakota. Druzih krajev niso dosti poznali in niso imeli pripomočkov, da bi od daleč prevažali 101 blago in žito za vsakdanjo hrano. Zdaj je resnično pomanjkanje žita za enkrat nemogoče. Če ga nimajo na enem kraju, ga pripeljejo od drugod. Vožnja iz Amerike stane manj, kakor dovoz s hrvaške meje do železnice in v Ljubljano. Začetkom so Evropejci v novoodkritili deželah iskali najprod zlata in dragocenosti. Šole v preteklem stoletju so spoznali, da jc dobra in rodovitna zemlja največja dragocenost. Take kraje povzdigniti in zase porabiti so vedno najbolj znali Angleži. Doma so imeli vsled ugodne kupčije, bogatih tovarn in velikih zalog premoga in železa kmalu preveč denarja. Če je pa denarja preveč, ne moro nesti kapital obresti, ker ni nikogar, ki bi Jih plačeval. Angleži so se torej lotili velikih tovarn in kmetijskih podjetij v novih deželah. Rodovitna in obdelana zemlja je trud obilo plačala in naloženi denar dobro obrestovala. Angleži imajo le v amerikanskih akcijah naloženega denarja 1700 milijonov funtov, po našem čez 40.000 milijonov kron. Kar je pa na posestva posojenega in denarja v kupčiji, je še povrh. Zato vidimo, kako naglo se razvija poljedelstvo v Kanadi in Argentiniji. Ko je očito, da se trud izplača in kapital dobro nese, sc delokrog vedno bolj razširi. V zahodni Kanadi niso pred nekaj leti skoro nobenega žita pridelali, letošnji pridelek pa je bil vreden čez 800 milijonov kron. V Aziji so imeli Angleži 500 milijonov funtov, t. j. 12.000 milijonov kron, v Afriki 455 milijonov funtov, v Avstraliji 387 milijonov funtov, v Evropi 150 milijonov. Skupno imajo Angleži na tujem izposojenih 76 milijard kron, od katerih dobe samih obresti na leto J984 milijonov kron. Potem seveda ni čudno, če gre denar v tuje kraje, kjer več nese. Pri nas je ravno vsled tega vedno pomanjkanje. Po tej poti pa so se povzdignile cele deželo, ki zalagajo zdaj staro Evropo z žitom, živino, kavo in z vsemi drugimi pridelki. Ob morju teh dežel so nastala mesta, kjer se stekajo vsi pridelki deželo. Kar ljudje sami ne porabijo, so pošlje v te kraje, da se naloži na ladje in pripelje v Evropo. Iz Evrope so pripeljale ladje izseljence in razne stroje, nazaj peljejo za nizko cono moso, žito, bombaž, kavo in druge pridelke. Vožnja po železnici bo vedno veliko dražja kakor po morju. V Hamburg je po suhem sko- • ro petkrat krajša pot kakor po morju. Toda vendar je cenejše poslati skozi Trst blago po morju. Še iz srednje Nemčije pošiljajo k nam blago le po ladjah. Pri tem jc pa še drugi vzrok, ki govori za morsko pot. Če se mora blago peljati skozi tujo deželo, lahko napravi ta dežela visoke vozne cene, da postane blago predrago. Država pa more tudi sploh prepovedati uvoz. Tako je napravila Laška s francoskimi pomarančami. Za nas bi bile francoske pomaranče boljše in cenejše, kakor laške. Toda potem ne bi Lahi svojih tako ugodno prodali. Laška vlada je torej prepovedala po Laškem vožnjo francoskih pomaranč. — Pot po morju je prosta. Nobeden je ne more zapreti s carino ali nagajati pri prevažanju. Ena sani,-t ladja more naložiti do 2000 vagon,,v. Dohod do morja je za vsako veliko državo življenjska žila, katero si. ne |M) nikdar pustila končati. Svoje izdelk,. pa tudi najlažjo po morju izpelje \ kraje. V zadnjem času so se nel i mosta ob morju prav zelo povzr n .•. Največje mesto in prvo trgovsko siv. dišče sveta je še vedno London. Znan ie. pa tudi napredek Newyorka v Anici i ki. Buenos Aires v Argentiniji jc imel .-<> okoli leta 1880. lo dobrih 60.000 ljudi, danes jih šteje 1 300 000. Za Londonm i je v Evropi največje trgovsko mo o Hamburg, ki ima svoj razvoj in svnje bogastvo kot prvo trgovsko mesto v Nemčiji. Naše severne dežele, knkor Češka, Moravska, Galicija in celo Dunaj dobijo večino prekomorskega bi; /a skozi Hamburg in polom po vodni i iti velikih rok Lahe in Odre. Naše pomorsko mesto je Trst, ki sn. sicer ne more primerjati Londonu ali Hamburgu, vendar prav lepo naprod in in je na sedmem mostu pomorskih v. dišč v Evropi. Ker je Trst obdan s i-vensko zemljo in ima sam mnogo n n krvi, je gotovo prav, da si njegovo trgovino natančneje oglodamo. V preteklem lotu je prišlo v Trst 12.434 ladij, vsak dan povprečno 34, l.i so imele prostora za 4 235.106 ton (1 tona = 1000 kg), t j. 423.351 vagonov. Odplulo je pa 12 405 ladij s 4 245 962 tonami. Prejšnje čase so nam tujci voziii potrebno lilago, zdaj je tudi pomorska trgovina večinoma v domačih rokah. Skupno je bilo lota 1911 10.300 ladij, ki so držale 3 500 000 tonolat avstrijskih. Kupčijo so posebno povzdignili priseljeni Nemci, ki so delavni in imajo denar. Od tujcev jo največ Angležev in Lahov. Množina domačih ladij prav veselo napreduje. Le vlani so napravili novih za 39.000 ton prostora, ki potemtakem držo 3900 vagonov. Seveda so imamo na toni napredku v prvi vrsti zahvalili razen napredku domače trgovino tudi nesreči Titanica. Vožnj i jc postala dražja, druzih nesreč ni bih), dobiček je postal večji, kar jc vzbudil" novo podjetnost in delavnost. Zdaj imamo skupno 1794 domačih ladij, ki imajo prostora za 410.000 ton. V tej množini so tudi dalmatinsko ladje. V Trstu jih je za 300.000 ton. Navadno računajo pa velikost ladij po celi teži, ne le po prostoru za blago, ki se notri spravi. Če se tako računa, potem je imelo naše trgovsko brodovjo 695.000 ton, ogrsko in hrvaško pa le 151.488 ton. Iz tega je jasno, koliko so Mažari za nami in da nas sploh nikdar dohiteli ne bodo. Po celem svetu jc bilo vseh trgovskih ladij za 43-1 milijonov ton, torej imamo nekaj nad 2% svetovnega trgovskega brodovja, kar je pač malo za staro cesarstvo. Toda v preteklem letu smo napredovali za 8'66%, v čemer nas ni nobena druga velika država prekosila. Nekdaj so bile v Trstu skoro sani« jadrnice. Zdaj bodo kmalu že zadnjo izginile. V daljne dežele jih sploh ve« ne pustijo. Vsega skupaj imajo jadrnice le še 20.000 ton. Seveda je vožnja z vetrom najcenejša, toda prepočasna je in nezanesljiva. Tudi izseljenci se vedno bolj na Trst obračajo. L. 1910. jih je šlo skozi Trst 21.103, 1. 1911. 22.467. Blaga se pripelje gotovo še enkrat toliko, kakor se ga je pred nekaj leti. Leta 1911. se je pripeljalo in izvozilo 5'5 milijonov meterskili centov več, kakor prejšnje leto. Skupno so pripeljali v Trst 1. 1911. 21,441.245 q v vrednosti 745 milijonov krotn. Izvozili so pa 9,280.541 q v vrednosti 712 milijonov K. [V večji množini uvoza se najbolj pozna množina kave in bombaža. Od vse te množine, ki jc v Trst prišla, je šlo večji-del vse naprej. Da se ni prekomorska trgovina še bolj razvila, so krive naše banke in naši kapitalisti, ki bi radi le doma dobro in varno želi in domačine skuhili, poguma pa nimajo po zgledu Angležev in Nemcev v tujih krajih napraviti podružnic ter odpreti domačim izdelkom pot. mlekarn. V zadnjem času smo večkrat slikali, cla mlekarne slabo vplivaj® na •ljudsko gospodarstvo in hrano reveže v. Kmetje dajo mleko v mlekarno, doma ga pa otroci stradajo in zaosta-nejo zaraditega v rasti in v splošnem razvoju. Mlekarne naravnost pospešujejo pijanstvo. Mesto mleka se otrokom daje žganje ali pa čaj z rumom. Skoro bi bilo boljše, da bi mlekarn ne bilo. Vsak naj si dvakrat premisli, predno jo nanovo osnuje. Poglejmo malo natančnejše te očitke. Omeniti hočem najpred vpliv mlekarstva na splošno gospodarstvo. Po mlekarnah so se dohodki od krav več kakor potrojili. V hišah, kjer so pred ustanovitvijo mlekarn dobili za vse maslo komaj 60 kron skozi celo leto, dobe sedaj po 500 do 700 K. Kjer sc res brigajo, so dohodki tudi desetkrat večji kakor so bili popred. Pri tem še no govorimo, koliko je bilo dela z domačim pinjenjem. Dokler sc nobeden ni brigal za mleko, se tudi ni nobeden dosti brigal za krave. Šele mlekarstvo je vzbudilo zanimanje za povzdigo živinoreje. Splošno imamo v okolici najboljših mlekarn največ prizadevanja za boljšo živino. Naš kmet mora razvideti korist in dobiček, potem je precej vnet. Število krav sc je pomnožilo, sam gospodar se je začel brigati za doslej zanemarjene reve. Da bi sc še bolj povzdignila množina mleka, so sc gospodarji z veliko vnemo lotili izboljšanja travnikov in njiv. Ravno mlekarstvo jc dalo glavni povod, da so jc pri nas tako naglo širila poraba umetnih gnojil. Naše gospodarstvo je že precej drugačno, kakor jc bilo pred dvajsetimi leti. Povsod, kjer se je iz mlekarn ljudem vračalo posneto mleko, sc je pra- šičereja nepričakovano razvila. Le od prašičev so dobili gospodarji po več sto kron več dohodkov, kakor poprej. Mirno torej smemo trditi, da je postavilo mlekarstvo j)odlago dobremu modernem gospodarstvu. Ali pa ne odteguje mlekarna ljudem najboljše in najcenejše hrane, ali ne trpe posebno otroci zaradi tega? Dokazano jc, da pomnoži mlekarstvo prav znatno kmetove dohodke in pospešuje ugodni razvoj druzega gospodarstva. Če sc dohodki tako zelo pomnožijo, potem si družina lahko tucli potrebno hrano privošči. Lahko imajo dober kruh in si včasih tudi kaj mesa privoščijo, ako res gospodarijo po načelih dobrega mlekarstva. Pri pametnih gospodarjih je tudi mleka več. Rekel sem že, kako se je povzdignila živinoi-cja vsled mlekarstva. Gospodarji pri mlekarnah imajo še enkrat toliko krav, kakor so jih imeli poprej, katere tudi vse drugače krmijo. Ker se po naših mlekarnah mleko le enkrat na dan pobira, ostane spomladi, poleti in v jeseni opol-danje mleko vedno doma, ker ga v mlekarni ne morejo porabiti. Vse to mleko sc porabi doma. — Poznam veliko gospodarjev, ki dajejo redno mleko v mlekarno, toda še prav nikjer nisem opazil, da bi bili otroci zaradi tega zanemarjeni in domači sestradani. Zapazil sem ravno nasprotno, da v talcih hišah veliko boljše žive, kakor so preje. Le pojdite v kraje, kjer ni mlekarn in poglejte one suhe repe v hlevih, pa študirajte hrano ljudstva, pa se bo vsak sam prepričal o resnici. Dokler ni bilo mlekarn, ni bilo ne mleka, ne denarja. Zdaj pa privošči vsaka pametna gospodinja otrokom in domačim mleka za potrebo. Ne bojte sc, naš kmet ne bo sebe zapustil. Le poglejte v mlekarne, kako je pred prazniki. Vse prošnje ubogih mlekarjev, nad katerimi se znosi razljučeni odjemalec, kateri tudi rabi mleko za praznike, so zastonj. »Moramo imeti za doma.« Denar dobi razen malih izjem večinoma žena, ki mora na ta način skrbeti za najbolj silne potrebe. Vemo še za čase, ko uboga mati ni dobila razen za par funtov masla in nekaj piščet celo leto nobenega vinarja. Otroci so stradali in bosi hodili tudi v hudi zimi. Zdaj je redno denar ob mesecu, ki pokrije najhuje potrebe. Mogoče je, da res kaka reva odda mleko v mlekarno, ki bi ga mogla doma dobro porabiti. Kdor pozna vse razmero, ji ne bo zameril. Večkrat ni denarja ne za sol, ne za moko. Letos spomladi ni v mnogih vaseh nad polovico gospodarjev imela denarja, da bi si kupila potrebnih semen. Če torej odda mleko, da potem kupi za družino najpotrebnejše, jc to gotovo pametno. »Toda denar, ki se dobi za mleko, se navadno zapije!« Ne vem, koliko jc resnice na tem, vem pa, da v rajih, kjer ni mlekarn, nimajo manj pijancev. Mogoče je tudi, da v planinskih krajih, kjer gospodar dobi denar za sir skupaj, preveč za pijačo porabi. Pri naših društvenih mlekarnah se to ne zgodi Pravijo, da se vsled oddaje mleka vedno hujše pije čaj in rum. Res se ta grozna strast vedno bolj razširja, toda rav-i no tako v krajih, kjer imajo mlekarne, kakor tam, kjer jih nimajo. Kjer imajo dosti tovarn, dosti domače obrti pa mehkužnih žensk, se vživanje čaja brez ozira na mlekarne razširja. Čemu se torej splošna bolezen le mlekarnam podtika. Znano je tudi, da ravno pijanci za mleko dosti ne marajo. Ni torej prav razumljivo, kako sc vsled mlekarn alkoholizem pospešuje. Mogoče je seveda, da kdo ne privošči domačim potrebnega mleka in denar potem zapije, ki ga je za mleko dobil, mogoče tudi, da otroci premalo mleka dobe. Ali je pa to strast mlekarna zakrivila ali provzro-čila? Ravno na ta način pospešuje pijanstvo povzdiga živinoreje, ko dobi gospodar več denarja, žitni pridelek, gozdi, vse, kar kdo ima, se lahko zlorabi. Po tem dokazovanju je ravno tako kriv vsak, ki pomaga bližnjemu do boljšega gospodarstva, kriv sam Bog, ki je vse ustvaril. Če vse pospešuje pijanstvo, bo najboljše roke križem držati in čakati smrti. Iz tega je pač jasno, kam pridemo na ta način. Čemu pač govorijo ljudje, ki o pravih razmerah še pojma nimajo, o gospodarskih vprašanjih? Tucli po našem mnenju more napačno postati za razvoj gospodarstva, ako se preveč mleka celo leto naprej pošilja. S tem se mora zanemariti pra-šičjereja. Če se pa le posnema, se vzame mleku le tolšča, ki je vredna pri 1 1 mleka 10 do 12 h. Sama tolšča od 100 1 mleka jc vredna v mlekarni do 10 K, nazaj pa dobi čez 80 1 posnetega mleka. Če doma posname 100 1 mleka, ne bo gospodinja dobila čez lJ/2 kg masla, ki je vredno k večjemu 3 K 30 h. Navadno se pa ta množina nikdar ne dobi. Za 10 K more kupiti dobrih 5 kg svinjske zabele, posneto mleko ima doma, ki ima v sebi še vse redilnc snovi. Če pa kupi le P/2 kg zabele, ki je za domačo rabo več vredna, kakor maslo, ostane še 7 K, za kar lahko kupi mernik pšenice in pol mernika krompirja, posneto mle« ko pa tako doma dobi. Čemu bi kmetje denar proč metali, ko ga tako zelo prav. Največ se ima pa gotovo zahva-iti g. svetniku Franketu, ki mu je pri vsem delu pomagal. Ker se bo vsako leto valilo nad milijon iker, se bo na ta način ribištvo zboljšalo in prazne vode na Goriškem in Kranjskem se bodo zopet napolnile s postrvi. Tukaj bo redil v ribnikih in malih studenčnicah mladice do enega leta, da se potem vlože v vode; v ta namen je kupil ribnike in primerne studence okoli Begunj, Radovljice, Lesec in v Spodnjih GQrjah. Te vode so polne postrvske krme. Poizkusi zadnjih dveh let so se izborno obnesli; upati je, da bode podjetje velike gospodarske koristi. Goriški kakor tudi kranjski deželi je prepustil brezplačno rostor za 200.000 iker, kjer se bodo lah-o vsako leto valile. Za Goriško so določeni postrvi iz Soče, da se izboljša sedaj tako prazna Soča. Za Kranjsko pa domače postrvi, za amerikanske in za 12i sulce. — Tudi riboreja ima svoj gospodarski pomen, ki se ne sme prezreti. Pri nas se sedaj priprosti ljudje niso za to zanimali, a vse drugače je na Nižje- in na Zgornje-Avstrijskem, ko vsak kmet goji svojo vodo ravno tako ali še bolj kot svoje polje. Pa tudi tujski promet se s tem pospešuje. Kako radi bi prišli bogati Angleži v naše kraje, a v prvi vrsti zahtevajo športno vodo, ker so izvrstni ribiči in brez tega športa biti ne morejo. Razume se, da plačajo dobro in tako bi pustili precej denarja v naših krajih. Letos je komaj začetek, pa ima g. župnik vjetih že okoli 600 postrvi ple-menk, ki so dale okoli 80.000 iker, prihodnje leto se bo valilo že nad 1 milijon, ker se letošnje plemenke ohranijo v ribnikih za prihodnje leto. — Koliko je pri nas na Kranjskem zanemarjenih ribnikov, ki pričajo, kako so nekdaj gojili gradovi in samostani ribištvo kljub temu, da niso bile ribe tako drage, kakor dandanes. Koliko voda je na Kranjskem popolnoma praznih. Z umetno ri-borejo se bo vse to izboljšalo in prinašalo mnogo koristi. Če pomislimo, da dobi Nemčija, odkar se je začela intimno pečati z riborejo, na 44 milijonov K samo za ribe, potem lahko spoznamo, da tudi pri nas leži mnogo denarja v naših bistrih vodah zakopanega. Dva- ali trikratna molža na dan. V planinskih krajih in še marsikje drugod je navada, da se krave na dan le dvakrat molzejo. Brali smo tudi že večkrat, da je najboljše goved dvakrat na dan krmiti in dvakrat molzti. Nekateri gospodarji so res verjeli in vpeljali dvakratno molžo, ker je tako povsod za delavce hudo. Naše gospodinje sc pa še po starem drže svojega in trdijo, da se pri dvakratni molži opoldansko mleko skoro čisto izgubi. Da bi sc vpliv trikratne molžo natančno določil, so na neki graščini, kjer se je po navadi dvakrat na dan molzlo, začeli trikrat molzti. Dobili so pri vsaki kravi na dan % litra več pri trikratni molži, kakor pri dvakratni. Poizkusili so tudi v drugih krajih, povsod z istim uspehom. Mnogi gospodarji so dobili vsled trikratne molže 10 odstotkov več mleka. Po teletu je še najboljše štirikrat na dan molzti, posebno prvešni-ce. Naše gospodinje še ne vedo, da je treba poleg dobre krme tudi vime pripraviti za večjo množino mleka. Čim večji in večkratni jc pritisk na vime, bolj se mleko napravlja. Dokazano je, da so pastirji, posebno izvežbani na molžo, tudi od telic po večkratnih poizkusih dobili mleko. Pri posestvih, kjer hočejo dobiti posebno veliko mleka, molzejo celo šestkrat na dan, kar je pa za krave prehudo. Navadno postanejo vsled tega je-tične. Pri Hamburgu so pri taki molži dale krave povprečno 6000 1 mleka na leto. Iz tega sledi, da je gotovo boljše trikrat na dan molzti, kakor le dvakrat Kdor pozna razmero po naših planinskih krajih, ve, da nič ne napreduje mlečnost krav, gre pa skoro gotovo vedno bolj nazaj. Za množino mleka so do-zdaj sploh nismo dosti brigali. Večinoma so bili kmetje zadovoljni, če je bila' živina postavna. Sama postava pa no da mleka. Male bohinjske krave so prav, izvrstne mlekarice, gotovo izmed najboljših, kar jih imamo v deželi. Toda povsod se le po dvakrat na dan molzejo. Ko bi se le nekaj tisoč krav tako molzlo, znaša škoda vsak dan po več sto kron. Toda dobra mlečnost se še posebno zanemarja. V krajih z mlečno živino molzejo navadno moški, ki se morajo te umetnosti dobro naučiti. Saj ne prenese vsak dela krepke molže skozi par ur. Pri nas dajo navadno otroka, ki večkrat še v šolo hodi, v visoke planine, da molze 12—15 krav na dan. Kje jo v stanu mlado dekletce od 12 do 15 let dobro opraviti tako težko delo. »Najlažjo jo pogrešim.« To je res. Res pa je: tudi, da boš zaradi tega imel med letom veliko sto litrov mleka manj. Mlekarstvo v planinskih deželah peša. Prav umestno bi bilo, ko bi naši gospodarji poslali v planine same fante, ki naj bi se pravilne molže z vso vnemo oprijeli. Res bi bilo malo težavno vpeljati trikratno molžo, toda šlo bi vendar. Čo molzejo otroci, ostane tretjina najboljšega mleka v kravi, ki tako kmalu ob mleko pride. Povsod pa, kjer imate v navadi dvakratno molžo, vpeljite precej trikratno, pri kravah po teletu in še posebno pri telicah pa gotovo štirikratno, ker se je to dobro izkazalo. Žitna žetev leta 1912. Vsi vemo, da nimajo naše letine na cene žita v trgovini nobenega vpliva. Kaj bodo ti merniki v primeri z milijoni vagonov, ki se drugod pridelajo. Kmeta pa vendar zanima, kako je rasti lo v drugih krajih, ker je od tega odi visna cena tudi doma. Latni se je pridelalo toliko žita, kakor še nikdar na svetu. Lo pšenično žito cenijo na 10,555.800 vagonov, to je zal 395.700 vagonov ali 7 odstotkov več, kakor leta 1911. Izmed vseh dežel na zem-i lji je pridelala Rusija največ pšenice, namreč 1,978.900 vagonov, 1911. leta lrt 1,386.600. Za Rusijo so precej Ameri-i kanci, ki se postavijo z 1,960.000 vago-* nov. Na Ogrskem so pridelali 501.800, v Avstriji 189.500, v Nemčiji 446.900, na' Francoskem 911.800, na Laškem 454.000, na Španskem 306.000 vagonov. Ker so bo v bližnjem času še na milijone oralov v Kanadi, Argentiniji in Mezopota-i miji porabilo za pšenično setev, je pričakovati, da se bo pšenice še vedmo vefi pridelalo. V Evropi so imeli povsod bolj' lahko in slabo pšenico. Na Francoskem morajo do 30 odstotkov tuje pridejati, da dobe lepo moko. Amerikanci so pa popolno zadovoljni. Pridelalo se je veliko tudi rži, katero cenijo na 4,819.200 vagonov, za 20 odstotkov več, kakor leta 1911. Nad polovico vse rži, to je 2,651.900 vagonov, pridela Rusija, za 716.200 vagonov več kakor leta 1911. Rženi kruh imajo najrajši na Nemškem. Lastne rži imajo tam 1,117.000, pa bodo še večino ruskega ostanka pokupili. Naše gospodinje bi tudi rade pekle rženi kruh, pa se ne shaja, mora le zmes zadostovati. Pridelajo je v Avstriji posebno v severnih deželah več, kakor pšenice, namreč 295 tisoč vagonov Ječmena se je pridelalo 3,561.400 vagonov, leta 1911 — 3,208.700. Tudi tu je Rusija na prvem mestu z 1,010.500 vagoni, leta 1911 — 895.4000, na Nemškem ga je bilo 326.000, Turčija 300.000. Turčija rabi zdaj posebno veliko tujega žita. Rumunska proda skoro vse le doli. Na Avstrijskem se je pridelalo ječmena 170.000, na Ogrskem 158.900, na Angleškem 130.000, na Španskem 127.600, na Francoskem 113.000, v Severni Ameriki 489.000, v Indiji 240.000 vagonov. 2e v teh podatkih se vidi, kje so bolj imenitni kmetje, ki ne marajo veliko za ponižni ječmen. Sicer se v celi Evropi porabi prav veliko ječmena za izdelavo piva in krmo prašičev. Oves je prinesel 6,868.800 vagonov, ».a 19 odstotkov več kakor leta 1911. Največ'ga imajo v Ameriki, 2,057.000, potem je Rusija 1,549 500, Nemčija 825 tisoč, Kanada 588.400, Francija 545.200, Avstrija 243.000, Švedska 117.000, Ar-^entinija 116.000 vagonov. Izmed vseh žit se jc pa brez dvoma največ turšice pridelalo: 11,102.000 vagonov, leta 1911 le 8.791.700, torej se je pridelek pomnožil za 29 odstotkov. Samo v Severni Ameriki so imeli 8,049 200 vagonov. V Argentiniji je bilo 751.500, desetkrat toliko kakor leta 1911. Večino tc koruze porabijo za živino, mnogo je pa tudi prodajo. Gotovo bo še za dalj časa ostala prva žitna dežela Rusija. Ko se tam in v Sibiriji vpelje moderno pridelovanje, bo ta črna zemlja lahko še veliko več pridelala. Če ne bo spomlad za žito slabo pokazala moramo pričakovati, da bodo šle žitne cene preccj nazaj. Tržni pregled. V preteklem mesecu je bilo po-rtianjkanje gotovega denarja, kakor že več desetletij ne. Vsled velike vojne nevarnosti je padla vrednost državnih obveznic tako nizko, da se je naloženi denar obrestoval skoro po 5%. Domači •kapitalisti so dobili strah; vse je hotelo evoj denar imeti izplačan. To niso bili 'le domači varčevalci z nekaj sto kronami, ampak tudi po mestih bogatini, M niso svojega denarja zaupali doma- čim zavodom, ampak so ga raje na tujem naložili. Domoljubja taki možje seveda ne poznajo veliko. V Bukovini stoji mnogo denarnih zavodov prav na slabem, ker nikjer ni denarja. Še slabše so sodili o naših razmerah upniki v tujih državah. Mislili so, da se bliža že zadnja ura starega cesarstva. Skoro 2000 milijonov kron je bilo našega državnega dolga začetkom 1. 1911. še na tujem. Lani so ti nezaup-nilci nad eno milijardo (1000 milijonov) kron poslali na naše borze. Za naše razmere je pravzaprav dobro, če se naš dolg po prav nizki ceni nazaj kupi in potem obresti doma ostanejo. Težava je bila le v velikem pomanjkanju gotovega denarja. Zraven so prišli še obilni vojni stroški, blagajne so bile prazne, denar se je pa moral dobiti za državne potrebščine. Finančni minister se je domenil z Amerikanci, ki so dali 125 milijonov kron za dve leti, toda po 6'85% obresti. Tako dragih obresti že dolgo nismo plačevali. Še hujše je pri tem pomanjkanju trpela obrt in trgovina. Vsled vojne nevarnosti je bila kupčija prav slaba. Iz južnih dežel ni prišel denar za blago. Tovarne so pa večinoma le s posojili zidane. Le prav malo jih je, ki imajo denarja za vse potrebe. Navadno ga dobijo pri bankah. Zdaj banke niso mogle dati denarja, ki ga same niso imele. Ker kupčija ni šla, so mnoge tovarne in trgovine ustavile izplačila: mi bi podomače rekli, da so prišle na kant. Druge, so odpustile na tisoče delavcev. Ta slaba kupčija je zopet vplivala na druge vrste gospodarstva, da je kupčija povsod zastala. Toda vseh teh razmer ni zakrivil edino strah pred vojsko; še bolj se je pokazal v tem času pogubni vpliv kar-telov. Tudi trgovine, ki prodajajo samim domačinom, so bile prizadete vsled slabe kupčije. Tukaj niso bile vzrok tuje razmere. Pravi vzrok moramo iskati le v napačnem ravnanju kartelov. Naenkrat so hoteli obogateti in ljudi odreti. Cene so tako poskočile, da je ljudem prehitro denarja zmanjkalo. Zdaj tovarne nimajo dela, trgovci pa sami gledajo blago, ki je v resnici predrago. Skoro se zdi, da so se sami vjeli v svoji pasti. Bolj pametni med kartelisti že poudarjajo, da bo treba malo odjenjati in ljudem dati duška. Upanja ni veliko, da se to kmalu zgodi. Če je lev okusil kri, je ne bo rad pustil. Vsled teh nezdravih razmer je trpela tudi živinska kupčija. Cene gredo počasi nazaj V mestih se pritožujejo, da manjka prav lepe debele živine. V resnici je pa pomanjkanje zaradi tega tako občutno, ker hočejo vsi, tudi delavci, imeti najboljše meso. Nekemu tovarnarju v Belgiji so delavci vedno tožili, kako je meso drago, da nikakor ne morejo izhajati. Usmiljeni tovarnar je kupil in dal zaklati tri vole. Da bi se vse lepo uredilo, določil je za vsako vrsto mesa gotove cene in vprašal delavce, kaj bo kdo vzel. Kako sc začudi, ko so delavci zahtevali 300 kg najfinejšega mesa pri mreni. Vpraša mesarja, koliko bo tega mesa pri vseh treh živalih. »Kvečjemu 40 kg.« Kar je bilo finega mesa na hrbtu in zadaj, je pro^ dal, sprednjih in spodnjih delov pa niso marali delavci. Dobrodelni tovarnar je napravil veliko zgubo; drugič skoro gotovo ne bo več poizkusil. Naš kmet je zadovoljen z vsakim mesom, tudi z vampi, toda mesa še za nedeljo in najhujše delo ni skoro nikdar. 23. decembra so prignali na dunajski trg 2595 glav živine: 1497 volov, 513 bikov, 514 krav in 71 bivolov. Mlade živine je bilo 758 glav. Plačevali so ogrske vole Ia 117—134, Ila 97—116, lila 82—97. Voli iz Galicije in od drugod: Ia 113—122, Ila 106—112, lila 90 do 104. Nemški: Ia 105—120, Ila 94—104, lila 80—92. Biki 82—100. Navadna živina 87—96. Poljedelski minister je potrdil, da se manjša število živine, ki so jo prodale zadružne vnovčevalnice. Zdaj se hoče napraviti od ministrstva podpirana akcijska družba. Nekateri naših gospodarjev sp že mislili, da bi poizkusili prodati svojo živino po vnovčevalnici na Dunaju. Nikar ne poizkušajte! Svoje živine ne smete kar tjavendan izročiti tujim rokam. Ne smerno pozabiti, da imajo še zdaj prvo in edino besedo na velikih trgih razni judje in drugi podjetniki, ki branijo svojo korist. Kaj moreš, ako ti živino prav nizko cenijo in tako pra-> dajo. Za nas to ni. Najboljše bi bilo, ako se odpravi vsako podpiranje takih vnovčevalnic po državi. Prašiče so prodajali 23. ddčeftfibfa na Dunaju: Mesne prašiče: Ia 122—130, Ila 114—120, lila 104—112; debele: Ia 134—142, Ila 120—132, lila 108—118. Prignanih je bilo 9963 mesnih (to je prašičev, ki se navadno koljejo za meso in pečenko) ter 7222 debelih. Lani je ravno ob praznikih ceaia zelo padla, letos so se praznikov bali in je bilo 1481 mesnih in 2008 debelih prašičev manj na trg prignani^ kakor teden poprej. Celi december so šle.cene stalno nazaj. V Budimpešti je le v, enem tednu padla cena za 20 v pri kg. Na Ogrskem je namreč nastala prav huda kuga. Nad 200.000 prašičev ja zbolelo, na tisoče jih je poginilo. Ljudje, prestrašeni, da jim bo vse po kugi končano, so hitro živali prodali. Trg je bil prenapolnjen, cena je padla. Pred Božičem je pa šla cena zopet kvišku 6—20 vin., seveda ne za dolgo, ker po novem letu pride na vrsto uvoz balkanskih prašičev. Dunajski listi tolažijo Dunajčane, da visoke cene ne bodo dolgo trpele. Zdaj se je pa cena dvignila, ker je bilo malo živali in hoče vsak Dunajčan imeti na Silvestrov večer ali za novo leto svinjski rivec ali vsaj svinjsko pečenko, seveda le na krožniku. Cene prašičev bodo torej skoro gotovo še šle nazaj. Kupčija z mlečnimi izdelki je ne^-izpremenjena. Ker v mestih ni denarja, se le malo proda. Švicarski inženir je izumil način, da se bo siratka predelala v prav izvrstno in tečno pijačo, To bo enkrat prava in zdrava pijača za 122 vse abstinente. Dosedanje pijače te vrste niso bile posebne. Kljub zelo ugodnim poročilom iz vseh dežel, ki pridelajo veliko žita, niso cene posebno padle. 24. decembra so prodajali: najboljšo ogrsko pšenico 23'30—24'70, banaško 2270—23"60, domačo 21'30—22'40, nižjeavstrijsko 20 do 21'20. Rž slovaška 19—19'80. Ječmen moravski za pivovarne 19'80—21'50. Ječmen za krmo 16'20—17'20. Oves najboljši 21"20—21'80, navadni 18—19. Tur-šica stara 19'50—20, nova, ki je pa zelo slaba, in naj vsak, kdor jo kupi, dobro ogleda vzorec in sklene natančno kupčijo, 1360—14'20. !! Acsitirajte za »Domoljuba"!! lasšužek 2 -4 K na dan in stalno z lahkim in pi iijnbljcnim pletenjem doma. s hitrim pletilnim strojem • PatcntlK'bcl" nedosežno praktičnim in trpežnim. Nauči se lahKo :n zastonj. Zajamčeno. da so delo povsod lahko oddaja. Pojasnila daje zastonj podjetje za povzdiejo domačega pletenja Kari WoIf, Dunaj VH., Mariahilfer-atrasse št. 82. #97 dragica iov»*«lno vočja, za- Blužok pa lunjben. Ako hočete a muli£rvt rmlom gotovo 10 do 20 K na dan zoaln-iiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko po 10 vinarjev in svoj natančen na-8f 16 2 slov na: mi? mm Ilirska Bistrica, Kranjsko. Rtizpošiljam oroSie vsahe vrste 7.-1 poskušnjo za lOdnevni ogled. 1 'uska enocevka I .anknster K -201 dvocevka Lankaster K 30-, Hammerless-puSka K 70--, Flo-licrt K S -; samokres K S'-, pištola od 2 K naprej Iluslro-van ccnik zastonj. F. DUŠEK, tovarn« oroij , Opoino St. 2137, ob dri. iclcz , Cc ko. OSTANKI 30 metrov za K 14'- od raznega dobrega i'modernega blaga za jeson in zimo za obleko, bluzo in predpasnike itd. Ostanki so zajamčeno 3—9 m dolgi in sveži. — Pošilja proti povzetja 3200 JULIJ KANTOR, tkalnica, Baby pri Nachodu ČEŠKO. Vzorci ostankov so no razpošiljajo. Vsem bratom Slovanom n*': ^s^aESBammstsmnKmmemmamaBm prij oivr nakupu lancnega in bombažastega blaga, naj '^'nfroiM »Mtnpreje ostani t<- raznega blaga, kot kana-fasa, platna, tkanin, cofira, oksforda itd — 40 metrov ostankov od 3 to motrov , belegaK 4'—, linega mehkega puha K 3. prvo rslnega K 7-—, b — jn 9 oo. Sivega puha K 6 —, ,'•—, belega finega K 10—, prsnega puha K 12—, odpet kg naprej franko. 2420 DGOTIshe sia^Gl^jene pGsfSijje Iz gostega, trpežnega. rudeCcga modrega ali belega Inlet (rtankingj blaga t pernica ibo cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglnvnifnma. vsaka ca 80 cm dolga, 00 cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnlm posteljnim perlem K 16—, s polpuhom K 20'—, s puh perjem k 24'—. Posamezne pernice K 10'—, 12'—, i"—. io--. Posamezne vzglavnice K 3 50, 4 Pernice 200X140 (m velike K 13 —, ir-—,!«•—, 20 -. Vzglavnlce 00X7u cm velike k 4-so, 5—, oso Spod. pernice Iz najbolšega gradla za posteljo 180X116 cm velike K I.V— in l.v—, razpoSi-ja od 10 h naprej tranko proti povzetju ali predplačilu. Malts Kerger Dešenica žt. a'235 Češki les. Niliak riziko, ker :,e zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati linsir. ceniki vsena postelnrga blaga zastonj. Tu Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perjel 1 kg sivega, dobrega, skublje-nega 2 K ; boljšega 2 K 40; prima polbelega 2 K HO; belega 4 K; belega puha 5 K 10; 1 kg Izredno finega, snežno-bsloga, skubljeneja fi K 40, S K; i kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg so poSlje fraoko. Dovršene napolnjene postelje iz zelo qostega rdefega, modrega, belega ali rumenega iianklng-blaga, I pernica I8u cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaKa 80 cm dolga. 60 cm širokn, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnini perjem 16 K ; s polpuhom 2i It; 8 puhom 24 K ; posamezno pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 li 9., 4 K; pernico 2(10 cm dolge, 14« cm široke, K 13, 14 K 7«, 17 it H'. 21 K: blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, 4 K 50, fi K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz močnega, pasastega orudla i^ocm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K 12 višje frauko. Zamenadovoljcna, za ncpovoljuo denar nazaj. Cenik zastonj In franko. 2261 S. BENISCH, v Dešenlci štev. 71, Češko. stane moja pristna amerik. antimagn. sistem Eoskopt patent, rem. ura s sidrom št 90. z nikclnasto verižico in obeskom, ovalnim ali oblastim stremenom s plombo, močnim pokrovom s sekundnim kazalcem, patentiranim emajliranim kazalnikom, natančno ropaš, in regul s 3 letnim pismenim jamstvom samo K 4'20. Stov. 99V« ravno ista ura z nikclnasto verižico, naobeskom s črno oksidiranimi jeklenimi pokrovi K 4*60. Nikak riziko! Za-mona dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju prva izdelovalnioa ur JfHlKOHRID c. in kr. dvorni založnik v Bruzu št. 4469 (Češko). Glavni cenik s 4000 slikami na zahtevo zastonj in poštnino prosto. Ustanovljono lota 1893. Dobre harmonike K s. VeS koc 200.000 komadov razprodanih. Nikak riziko I Zamena dovoljena, ali denar nazaj. fit. 300 .ti tipk. 2 rog. 28 glasov, velikost 24X12 cm K 5 —; st. 054 '/4 H t i |.k. j rog., 24 glasov, velikost 28X14 cm K 5 40 ; št UOS1^ 10 tipk, 2 rog., 50 glasov, vol. 20X11 cm K 0 40; št. CG3 '/« 10 tipk, 2 rog , 50 glasov, vel. 31X15 om K H—; št. 085/2 10 tipk, 2 rog.. 5t) glasov, vel, 28X10 cm K 0-50. — Sola za samouk k vsaki harmoniki zastonj. Kazpošilja po povzet ju e. kr. dvorni založnik JAN KONTEtAD ra/.-pošiljalnica glasbil v Br(ixu št. 4475 či.eško). Glavni katalog: 8 4000 slikami na zahtevo vsakomu zastonj in poštnino proBto. Najccnejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA o (I valovne || kroflfiipce (Ncustelnovc Elizabctne krogljlee) Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljiee, proste vsakih škodljivih primesi, vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem dc'u telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo r ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečil' izvor premnogih bolezni. Kadi po-i^^ini^H slajene oblike jih radi uživajo otroci * a Skatljici s 15 krogljigtmi stane 30 vin ovoj 8 škatltic, torej 120 krogljic, siane lč 2 K. Če se poilj«-naprej K 2*45, se pojlje franko 1 ovoj. 345 Nujno se svari pred po-cll HfiO « urejanji. Zahtevajte Filipa Neuilolna ..odvajalno krogljiee". Pristne le, > nosi vsaka škatlia in navodilo našo zakonit varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,,S\ I.eopold" in podpis,,Filip N .usteln, Apothekc" Na'-.c trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko Filipa M$\m lekarna ,,pri sv. Leopoldu" Dunnj, PlnnkcnfjnssG 6. Zalogo v Ljubljani: Rih.nd Snšnilc, lcktirnnr, in v ver drugih lekarnah. Untnnovtjeno le«a 18D3. e ■ n • • registrovana zadruga z omojenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po 10 Rcnlni dnvek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1911 3143 z 18861 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 7,355.790 K. Načelstvo: P r o d b o d n i k: Andrej Kalau, prclat In elolni kanonik v Ljubljani. T. podpredsednik: n. podpre d s od n i kr Ivan Sušnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Dr. Fran Dolaak, zdravnik v Ljubljani, ("'lani: Dr. Ferdo Čokat, stolni kanonik v Ljubljani: ar. Jožef Gruden, stolni kanonik v Linbljanl: Anton u nhli,. ilul.-n,, „ I. .... ..... . n.. T.___n___i .. :.. , ., , ■ n . . . drž, in dež. poslanec v Ljubljani. Nadzorstvo: ni^BT,'nii;i,yyiton c- MOfoaor in kanonik v Ljubljani. - filani: Anton č.idož, kalobot v Lju- bljani; Ivan Mlakar, piolesor v Ljubljani; K. Gruber, e. kr. lin. ra«. ollcijal v Ljubljani; Aviruitln Zato, c. Vr. cm" r\ « i I In ........... .. i I, .. I :..l.l* . ' ' " ** rač. oftcijal in posestnik v iijubljani. «