Si 135, V Gorici, v četrtek dne 19. novembra 1908. Izhaja trikrat na teden, in sicor v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri poy«Jne ter stane po p08tj prejomana ali v Gorioi na dom poSiljana: vse leto ........15 K */o • •.........1(> ' Vb...........5 . !'osami5ne številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje izradne priloge: Ob no-,vm letu „Kaiipot po Goriškem in GradiSCanskem" in kažipot po Ijub^ani in fcranjsfcth mestih";' dalje dva* n-ni v leta „Vozni rci železnic, parulkov in poštnik ivoi". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulk} Xu-v. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršc.ih Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo« po-J^tit-vrsuu. ce n,Uno 1-krat 'Ai v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrata. Večkrat po dogoJbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsobino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Teta] XXXVIII. »Vbo zb narod, evobodo in napredek U Dr. K. Lavril. Uredništvo se nahaja v Gosposki tdioi 8t. 7 v Gorioi v I. nad tri Z urednikom je mogog-; govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvosens. haja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levov tiskani Naročnino in oglase Je plačati loco fiorlca Dopld naj se poSiUaJo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne «padajo v delokrog uredništva, naj se poSljajo le apravniStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče< vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i -60. >Sočac in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekatišč« Jcs. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v ro-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovansk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrončifl na trgu della Caserina. T«f«fon it. 83. »Gor. Tiskana« A. Gabršček (odgov. J. Fabčie) tiska in zal. Deželni odbor proti uinogradnikom. ffKmetski prijatelji" v pravi luči. Škandal vseh škandalov 1 Ali je res V Ali je mogoče? — so se spraševali ljudje, ko so izvedeli, da je bil naš slavni deželni odbor tisti, ki jo iz po si oval proti našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca tekočega leta. Ni jim šlo v glavo, kar misliti si ne morejo, da bi mogel kaj lakega storiti dež. mibor. Naš vinogradnik ve prebritko, da v •lobi šestih subih let se je zaman obračal za pomoč na deželni zbor in odbor. Kadarkoli je prosil naš vinogradnik pomoči, je našel gluha ušesu pri laških liberalcih in slovenskih klerikalcih. Še tistih brezobrestnih posojil ni mogel dobiti. Hodil je od Poncija do Pilata, povsodi potolažen, da bo že, pa ni hotelo biti nikdar r.ič. Zgodilo se je celo, da so zapadla dovoljena brezobrestna posojila. Za norca so imeli našega trpečega vinogradnika. Namesto pa da bi nehali, delati proti koristim vinogradnikov, korakajo naprej ter mu delajo škodo. Prav kakor da bi hoteli pomagati trtni uši, da bo prej konec goriškega vinogradnika ! Da se more pa pospeti deželni odbor i o take gorostasnosti, da izposluje pri na-mestništvu prepoved, da se ne sme točiti uovo vino do konca decembra t. 1.. na kaj takega pa ni nikdo mislil! To je /ločin na našem vinogradniku, to se pravi našega vinogradnika uničevati, spravljati na beraško palico ! Tisti čas, ko siromak komaj čaka, da proda svoj vinski pridelek, da si preskrbi, kar treba, in plača davke; tisti čas ko si nabavlja kruh zase in svojo družino, pride deželni odbor pa izprosi odredbo, da se mora vstaviti prodaja onega, kar daje kruh vinogradniku. Bogati vinotržci in lastniki v elikih po sest ev naj prodajo naj-prvo svoje lanske vinske pridelke, ponarejeno vino se lahko poprej po prod a, potem še le pride na vrsto naš mali in srednji vinogradnik. Na tako stališče se je postavil deželni odbor. Bogatini so mu pri srci, siromaka odriva v stran. Kateri pa so ti gospodje, ki sedijo v deželnem odboru? Evo jih: deželni glavar dr. Pajer, znan sovražnik goriških Slovencev, dr. V e r z eg nas s i, ki ni niti več poslanec, dr. M a ran i, potem pa naš ljubi Berbuč in Klančič iz Podgore, ki je namestnik dr. Grt gorčica. Ti SO odgovorni za prepoved, naperjeno proti našim vinogradnikom. Berbuč in Klančič sta izvoljena od vinogradnikov v goriški okolici, pa ju vidimo pri „t ri n o š k e m odloku", po katerem bi bilo mnogo družin „pahnjenih v nesrečo, v obup, v skrajno bedo, v revščino". Kak odgovor dasta svojim volilcem ? No, dajo ga jima volilci po zasluženju. Klerikalna stranka uganja pri tem zopet grdo komediantstvo. Dva moža ima v deželnem odboru, ki delata tam po nulogn stranke. Stranka je prizadeta pri vsem, kar se tam splete, in prizadeta je tudi pri toliko ožigosani prepovedi glede točenja n o v e g a v i n a. Ali kaj je storila ? Njena moža sta soodgovorna za „trinoški odlok". Kakorhitro pa je začutila vihar, ki je nastal med vinogradniki, je spustila ta stranka po svojih glasilih v svet s ponarejenim ogorčenjem pisan članek, bombastično nadet, da bi mislil neizkušen človek, kako strašno gori za kmeta S. L. S. Sleparija, da ni kmalu take! Pa ne pomaga nič. Na klerikalni stranki je ntisnjen pečat »trinoškega odloka", po katerem se je imelo mnogo družin pahniti v nesrečo, v obnp, v skrajno bedo, v revščino. Na klerikalni stranki je utisnjen znak, da je ta stranka prava PROTIKMEČKA stranka. V družbi s Pajerjem; Verzegnassijem in Maranijem, ki so debeli prijatelji laških bogatinov-posestnikov ter nimajo srca za trpečega kmeta, delata dva odbornika S. L. S., za katerima stoji d:. Anton Gregorčič. Te primite, vinogradniki, od teh terjajte odgovor za „trinoški odlok" ! Zakonski načrt o skrbi za vzgojo je nadaljni korak v zakonodajskem delu, katero je bilo začeto z reformo varstvenega prava in kazenskih naredeb proti mladoletnim. Javuo pravo je baš v tem obziru zaostajalo za socijiilnim razvojem zadnjega stoletja iu je bila že neobhodna potreba slediti vzgledu drugih kulturnih držav in podpirati tudi s primernimi zakoni prizadevanja posameznih v obrambo otrok in mladine. Z modernim razvojem socijalnih razmer je skrb za obrambo otrok prekoračila meje iilantropije in navstala je državi nujna dolžnost, da se v organični zvozi s privatnimi društvi postavi proti zanemarjanju dornščajoče mladi :;e. Temeljno načelo novega zakonskega načrta je: „odgoja mesto kazni" in temu dosledno si prizadeva kolikor mogoče oddaljiti nujnost ali potrebo, postaviti mladostno osebo pred ''azensko sodišče. Skrb za odgojo se razvija pa ne samo na nedorasle mladostne ljudi, ki bi imeli zapasti kazni, ampak tudi na take, pri katerih je nevarnost, da zanemarijo in raz-uzdajo bodi. si že po svoji krivdi, ali pa po krivdi starišev in drugih odgojitellev. A ko ni v takih slučajih več mogoče pustiti otroka v domači vzgoji in ako ga tudi ? \ mogoče postaviti pod nadzorstvo in vzgojo občine aH kakega zasebnega društva, nastopi dolžnost države, da prevzame odgojo mladoletne osebe na javne troške in pod javnim nadzorstvom. Taki vzgoji bode mogoče izročati otroke do 14. letn in mladeniče do 18. leta. Ta vzgoja pa naj traja lo tako dolgo, dokler doseže svoj namen, t. j. dokler bo gojenec moralno okrepljen in utrjen ; nad 21. leto se pa ne bo mogla podaljšati, ker bi vsako podaljšanje v takih slučajih ne obetalo uspeha. Otroka se sprejme v nrisilnc vzgojo na. temelju sodne naredbe ter se ga istotako na temelju take saredbe iz te vzgoje zopet izpusti, sodne naredbe izvršujejo posebne komisije. Prisilna vzgoja se prilagodi v posameznih slučajih posebnim razmeram v deželi, odgojna sredstva so pa po starosti, spolu in potrebnih lastnostih gojencev različna. Otroka se izroči v prisilno vzgojo bodisi kaki primerni rodbini ter se ga eventualno postavi pod nadzorstvo kakega društva ali kake organizacije za obrambo otrok, ali se ga pa izroči kakemu javnemu zavodu za vzgojo in obrambo ali poboljševal-nico. Odgojna sredstva se lahko pri enem in istem gojencu menjajo ter treba omogočiti prehod iz bolj strogih v zmernejše odgojne naprave, kakor tudi prestop gojenca v nauk h kakemu mojstru, o zaslužku pod nadzorstvom in. končno v popolnoma samostojnost. Izvedenje odgojuih naprav so prepušča deželam (v zvezi z zakonom o poboljševnlni-cah); država nosi eno tretjino osnovnih in vz-ževalnih troškov in če hode potreba, osnuje tudi svoje poboljševalnice. Namen novega zakona je organizirati dosedanjo obrambeno delavnost privatnih društev kakor tudi primerno sodelovanje v namen javno uprave, katera bodo skrbela pred vsem za to, kar privatni delavnosti primanjkuje t. j. za grnotua sredstva in izvrševalno moč. DOPISI Iz kanalskega okraja. Iz Kala. — Občinski odbor županstva Kal, zbran dne 14. novembra 1908., izreka najglobokejše obžalovanje in ogorčepje radi krvavega nastopanja nemško-avstrijskega vojaštva v Ljubljani. Zapomnimo si dobro, da je streljalo mirne slovenske avstrijske podanike avstrijsko vojaštvo ! Občinski odbor županstva Kal, zbran dne 14. novembra 1908., je sklenil, da se imajo odpraviti dvojezične table, ki vise pri uhodih v občino in na njihovo mesto postaviti table s samo slovenskim napisom. — Županstvo Kal pri Kanalu dne 14. novembra 1908. — r>- uan: Matevž Pirih. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje =: „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALBXANDRE DUMA8. = (Dalje.) Ta molk ni mogel trpeti dalje, sicer bi bil postal smešen: d'Artagnan je to čutil; in ker je bil povabil Mordaunta, naj sede, da se »pogovorijo", je mislil, da mora on izprožiti ta pogovor. Začel je torej s svojo smrtno uljudnostjo: — Zdi se mi, gospod, da menjavate obleko skoro ravno tako hitro, kakor sem videl to pri italijanskih igralcih, ki jih je kardinal Mazarin poklical iz Ber-gama, in katere vam je gotovo pokazal, ko ste potovali po Franciji. Mordaunt ne odgovori ničesar. — Ravnokar ste bili maskirani, reči hočem oblečeni kakor morilec, nadaljuje d'Artagnan, in sedaj.... — In sedaj je videti ravno nasprotno, da sem oblečen kakor človek, ki ga hočejo umoriti, kaj ne ? P«avi Mordaunt s svojim mirnim, trpkim glasom. — O, gospod! pravi d'Artagnan, kako morete r6či kaj takega, ko ste v družbi plemičev in ko imate ^ko izboren meč v nožnici! — Ni ga tako dobrega meča, gospod, da bi zmogel štiri meče in Štiri bodala, ne vštevši mečev "i bodal vaših spremljevalcev, ki vas čakajo pri vratih. — Pardon, gospod, nadaljuje d'a.rtagnan, motite se; oni, ki nas čakajo pri vratih, niso naši spremljevalci, temveč naši sluge so; jaz sem zelo natančen in ljubim v vseh stvareh skrajno točnost. Mordaunt odgovori samo s smehljajem, ki mu je ironično skrčil ustne. — Toda o tem ni govora < 'aj, nadaljuje d'Arta-gnan, naj se vrnem k svojer. prasanji. Dovolil sem si torej vprašati vas, gospe zakaj ste se na zunanje izpremenili. Zdi se mi, da vas maska ni preveč ovirala; siva brada se vam j* podala izvrstno, in mislim, da bi vam tudi sekira, s katoro sto zadali tako mojsterski udarec, v tem trenutku ! biv služila. Zakaj ste se je torej iznebili? —- Zato, ker sem se spomnil prizora pri Armen-tieres-u twr 9eni mislil, da dobim štiri sekire namesto ene, ker se mi je zdelo, da grem med Štiri rablje. — Gospod, pravi d'Artagnan čiste mirno, dasi je lahko utripanje njegovih obrvij naznanjalo, da se je začel razgrovati; gospod, dasi ste skrajno zlobni in pokvarjeni, ste vendar še silno mladi, in zaradi tega se ne bom ustavljal pri vaših frivolnih besedah. Da, frivolne so vsše besede, zakaj to, kar ste ravnokar rekli glede Armentieres-a, ni prav v nikaki zvezi s sedanjim položajem. Res je, vaši gospe materi nismo mogli ponuditi meča ter jo prositi, naj se bori z nami; toda nikogar ni, ki ne bi imel pravice zahtevati spopada z vami, gospod, z mladim kavalirj&m, ki ve, kako je rabiti bodalo in pištolo, kakor smo videli vas, in ki nosi tak meč, kakoršen je vaši -- A, a ! pravi Mordaunt, dvoboj torej hočeto ? Pri teh besedah vstane, in oko se mu zasveti, kakor da je pripravljen, odzvati se takoj temu pozivu. Tudi Porthos vstane, pripravljen, kakor vselej, za opravila te vrste. — Pardon, pardon! pravi d'Artagnan z isto hladnokrvnostjo, ne hitimo tako! Zakaj vsakdo izmed nas mora želeti, da se izvrši stvar pravilno. Sedite torej zopet, dragi Porthos, in vi, gospod Mordaunt, izvolite ostati mirni. Vredimo to stvar kolikor mogoče, in odkrit hočem biti z vami. Kaj ne, gospod Mordaunt, da vas zelo mika, da bi nekatere od nas, bodisi ie ali one, usmrtili ? — Te in one, odvrne Mordaunt. D' Artagnan se okrene proti Aramisu ter mu reče : — Kaj ne da, dragi Aramis, velika sreča je, da pozna gospod Mordaunt tako dobro finese francoskega jezika; ne bo vsaj nesporazumljenja med nami, in uredimo vse, da bo veselje! Nato se obrne proti Mordauntu ter nadaljuje: — Dragi gospod Mordaunt! Povedati va.n moram, da vam vračajo ti gospodje vaša dobra čuvstva v isti meri, in da bi vas z velikim veseljem usmrtili. Povem vam še več, namreč, da vas skoro gotovo res usmrti ; na vsak način se bo vršilo vse med poštenimi plemiči, in tu vam dam najboljši dokaz, ki vam ga more kdo dati. Pri teh besedah vrže d'Artagnan svoj klobuk na preprogo, umakne stol proti zidu, migne svojim prijateljem, naj store isto, ter se pokloni Mordauntu s prav francosko gracijo, rekoč: Iz goriške okolice. IZ QZ8lJana. — (Cigani.) — Včeraj dne 16. t. m. so se klatili po občini Ozeljan cigani, 3 ženske, 1 deklina, 1 mladenič in 5 otrok ter prosili in zraven tudi pridno kradli. Neki okoli osemdeset let stari ženi se je edna cigank vsedla ter ji jela vedeževati, istim potom je porabila priliko ciganka ter ji vzela iz žepa 37 kron 6 v. Še le, ko so iz vasi cigani odšli, se je gori omenjena starka zavedla, da jej je denar ukraden. Eden tukajšnjih občanov na prošnjo okradeue starke je šel za njimi v smeri proti Vogerskenm, kamor so bili cigani odšli. V daljavi pol ure j od vasi jih je dohitel, kateri pa so se, naen- j krat zagledavši vohuna za seboj, spust ili v beg, ki pa ni bil vspešen; zasledovalec je poklical iz par streljajev oddaljene njive dva moža na pomoč, da so jih vstavili. Takoj pa so zapazili, da je eden ciganski otrok nekaj od sebe vrgel; eden onih naših mož je to pobral in našel v cunji oni ukradeni denar, pa samo 30 K. Nato so poklicali orožnike, kateri so jih takoj odvedli v zapor. Ozeljan, 17. nov. 1908. — Starešinstvo v Ozeljanu je pri svoji redni seji dne 15. novembra t. 1. napravilo ta-le sklep: Občinsko starešinstvo občine Ozeljan se pridružuje drugim slovenskim občinam naše domovine ter izreka svoje globoko obžalovanje in ogorčenje, da se je dne 20. septembra t. 1. brez potrube streljalo na Slovence ter najodločnejše protestira proti zlorabi orožja in nasilstva napram nam Slovencem. Nesreča v rudniku Radbod pri Hammu (Vesifalsb). Sled ponesrečenci je 5 Bovčanov. Dortmund, 16. okt. Eksplozija plinov v premogokopu „R a d b o d" pri Hammu (V estfalsko) je zahtevala 339 žrtev. Od 380 mož, kateri so se nahajali pri nočnem delu, se je moglo le 29 precej poškodovanih in 6 nepoškodovanih rešiti. Mrtvih je do sedaj na dnevu 39, med tem ko se je moralo ostale rudarje, 302 po številu, radi razgrajajočega plamena prepustiti usodi. Da bi se udušil ogenj, se je uredilo, da so se uhodi v rudnik zazidali. Med ponesrečenimi rudarji je, žal, nad 20 Slovencev. Štirje bratje Andrej, Tomaž, Anton in Ivan Eravanja iz Soče hiš. št. 140 p« Bovcu 80 tudi med ponesrečenci. H kratu je izgubil 70 let stari oče vse svoje odrasle sinove. Prvi trije so zapustili vdove z otroki. Ponesrečil se je tudi Iožef Cuder iz Soče pri Bovcn. Ostali Slovenci so večinoma Štajerci. Domače vest!. SlMensfcG gledališče. — Gostovanje članov deželnega gledališča v Ljubljani. V nedeljo, dne 22. novembra 1908. Maškarada. — Igrokaz v štirih dejanjih. Spisal: Lud. Fulda. Prevel: Janko Kessler. Režiser: Leon Dragutinovič. Osebe: Maks baron Wittinghof, poslanik v p., Dragutinovič. Karel baron Witting-hof, minister, njegov brat, Danilo. Schellhorn, tajni višji vladni svetnik, Nučič. Ivana, njegova soproga, Ronovska. Edmund, njun sin, vladni asesor, Iličič. Elen pl. Tonningova, vdova, Ivanina sestra, Borštnikova. Marta Hiib-ner, učiteljica, Winterova. Gospa Schwalbova, oddajalka sob, Bergantova. Klettke, pisarniški tajnik, * * *. Mina, služkinja pri Scbellhor-novib, Zupančičeva. Frie, sluga poslanikov, Grom. Dejanje se vrši v Berolinu v štirih zaporednih dneh meseca svečana. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene sedežev : Pritličje: Fotelji 3 K. Sedeži I. III. vrste 2 K 50 vin,, sedeži IV._"Vili. vrste 1 K 80 vin. Balkon : I. vrsta 2 K 50 vin. II. vrsta 1 K 80 vin. Stojišča 80 vin. Dijaki in vojaki do narednika 40 vin. Za oba večera: Fotelji 5 K. Sedeži I,—III. vrste 4 K, sedeži T.V\—VIII. vrste 3 K. Balkon I. vrsta 4 K, II. vrsta 3 K. Dame naj blagovolijo odložiti klobuke v garderobi. Predprodaja vstopnic v trgoviai gosp. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu". »Narodna prosveta" v Gorici. Pravo ljubljansko gledališče bomo imeli v nedeljo in ponedeljek v Gorici v Trgovskem Domu. Igralci nastopijo tako in v takem številu kakor v Ljubljani, kjer je, priznano, slovensko gledališče jako dobro. V nedeljo in ponedeljek bomo takorekoč prestavljeni v ljubljansko gledali š č e. Zato pa je tudi naša dolžnost, da se udeležimo predstav v takem Številu, da bo gledališče razprodano oba večera. Z gledališkim OSObfem pride v Gorico tudi intendant ljubljanskega gledališča gosp. Fran G o v e k a r, ki bo vodil režijo. Ker so železniške zieze na vse strani ugodne, se je nadejati obilega obiska z d e-ž e 1 e pri predstavah, katere priredijo slovenski igralci iz Ljubljane v nedeljo in ponedeljek v Gorici v Trgovskem Domu. Poredkomu se nudijo prilike za take predstave v Gorici, zato je treba izkoristiti take prilike, še toliko bolj, ker se nam.nudi res pravO gledališče. Apeiujemo torej na rodoljube po de* želi, da se udeleže v obiiem številn predstav v nedeljo in ponedeljek. Na sv^anje! Gg. t^ovce in gostilničarje v mestu in na deželi naprošamo,da p i i lepijo plakate rN a rod ne Pro-svete" o gostovanju ljub i j. gledišča v svojih lokalih na vidnem mestu. Jaškarada". — V „Slov. Narodu" 9. t. m. smo čitali: „V soboto smo videli ob polnem gledališču na našem odru igrokaz v štirih dejanjih „Maškarada", spisal L. Fulda. V tej igri je hotel predočiti pisatelj nemškega visokega uradništva posebne nazore o stanovski časti in pa neko posebno vrsto morale, ki se da reguliiati od slučaja, kakor pač kaže. Škandali naj se le gode in se tudi v resnici dogajajo, ali — izvedeti se ne sme nič, pa je vse dobro. Seveda smatrajo v teh krogih marsikaj za škandal, kar v resnici r*i in tudi obratno. Nemški poslanik pri ameriški vladi se je navzel tamkaj demokratskega duha. Povrnil se je po smrti žene in otroka v Berlin in poiskal tu svojo nezakonsko hčer Marto, katere mater je svojčas hudobno zapustil, hoteč hčeri povrniti, kar je zamudil storiti nje materi. Marta Hubnerjeva je bila v čisti ljubezni vdana vladnemu aseserju Ed-mundu Schellhornu, ki ji je pa s pismom odpovedal ljubezen, čim je zvedel za »bogato partijo", hčer poslanika Wittinghofa, za kakršno je izdal poslanik svojo nezakonsko hčer učiteljico Marto Hiibner in tudi resnično storil vse korake, da jo adoptira. Mladi Schellhorn je res prišel snubit »baroneso Witting-hof", tu se je pa preveril, da je to od njega zapuščena Marta. Izgovarja se na svojega očeta, tajnega svetnika, ki ga je prisilil pisati tisto pismo in zatrjuje, da jo še vedno ljubi. Marta Hiibner pa hoče poizkusiti izkre-nost ljubimčovik besed in izjavi, da ona nikakor ne more iu tudi noče sprejeti očetove ponudbe, da naj postane baronesa in edina dedinja njegovega velikega premoženja. V to zanjko se je pa ujel samo denarja in časti lačni asesor. Marta ga je, preverivši se o njegovi neodkritosrčnosti, odslovila za vselej. — Marto Hiibnerjevo je igrala nova mladostna ljubimka gdč. Winterjeva, ki je v tej igri dc-butirala. Pozna se ji, da ima dobro voljo in talent in da bo še lahko v dobro pomoč našemu odru. Slovenščino je izgovarjala pravilno. G. režiser Dragutinovič je izborno pogodil starega poslanika Wittinghofa, moža poštenjaka, ki je preko vseh stanovskih ozirov sklenil popraviti mladostni pregrešek. Ga. Borštnikova je igrala gospo pl. Tonningovo kakor je prav in treba in kakor pač zna in razume samo ona. Gosp. Iličič je bil dosti do ber Edmund, vendar semtertja moti njegov akcent. Dobra sta bila tudi gg. Danilo in Toplak ter ga. Ronovska. ^-evod je čist." Ubogi Sofianl! — Kakor poroča rojak iz Dortmunda, je ponesrečilo v rudniku Radbod pri Kamu na Vestfalskem med drugimi tudi 5 Sočanov. Pet miadih mož je šlo v svet v daljno Nemčijo s trebuhom za kruhom, da se prežive ter si kaj prislužijo, zadela pa jih je v tujem svetu smrt. Strašna nesreča jim je vzela življenje. Nekateri so zapustili vdove z otroki. Nepopisna žalost vlada v prizadetih družinah in ž njimi sočutstvujemo vsi, kajti nesreča je taka, da mora zaboleti vsako srce. V AjellU v Furlaniji se je vršil v nedeljo velik shod, na katerem je govoril volilcem poslanec laške ljudske stranke dr. Meizlik. Sprejela se je soglasno resolucija, v kateri zborovalci 1. protestujejo proti obstrukciji, katero so uganjali v deželnem zboru laški liberalci in slovenski klerikalci; 2. žigosajo obnašanje laških liberalcev v deželni zbornici, ki so nestrpljivi in nasprotniki prave prostosti; 3. zahtevajo enega deželnega odbornika; 4. odobravajo popolnoma postopanje svojih poslancev ter jim naročajo za naprej jednako ravnanje; 5. zahtevajo od vlade brez drugega razpust deželnega zbora, upoštevaje okornost, do sedanji ne obeta uspešnega dela; (5. protestujejo proti obstoju nepostavnega deželnega odbora in proti njegovim ue postavnim sklepom in odredbam. Tako je torej stališče laške ljudske stranke. Kakošno je stališče*f81ov. kluba", je znano. Istotako vemo, da se ne odmaknejo od svojih neopravičenih in pretiranih zahtev ne laški liberalci ne slovenski klerikalci. Torej naj vlada nikar ne išče nikakega „modus vivendi", ker je iz ključen o, da bi ga našla, ampak naj razpusti deželni zbor, čim prej tim bolje. Deželni Odbor je zaukazal v znani okrož niči županstvom slavnostne seje na dan 2. decembra t. 1. Diktiral je tudi sklepe, katere se ima potem poslati njemu: slavnemu n e-postavnemu deželnemu odboru. Furlani so sklenili, da bodo imeli sicer take seje, ker so na nje mislili že poprej nego je prišel ukaz nepostavnega deželnega odbora, a 1 i svojih sklepov ne bodo pošiljali deželnemu odboru, marveč jih pošljejo naravnost pred cesarjev prestol. Dr. AntOn Gregorčič ima na Goriškem to ža lostno zaslugo, da je pričel in vodil osebni boj najostudnejše vrste. Politične stranke so bile in bodo; boj med strankami je bil in bo. Toda dr. Anton Gregorčič je uvedel v naše časopisje na Goriškem tisti ostudni osebni boj, ki zastruplja vse naše družabno življenje. Ne strpnost in neznosnost sta glavni vodilni ideji klerikalnih voditeljev. Kar se jim ne klanja, je treba uničiti za vsako ceno. Odtod ta boj, ki onemogoča najprimitivnejše družabno občevanje ! Saj je »Gorica" od daleč obdelala ne kega klerikalnega voditelja, ker se je tako daleč spozabil, dn je hodil h Gabrščeku v hišo po svojem poklicu za plačilo! — Zares, velike so zasluge dr. Antona Gregorčiča 1! Strašno 80 pogoreli- — Bombastično sta naznanila v »Gorici" Gregorčič in Berbač, da odgovorita na »Sočine" članke o goriški deželi, ki je na robu finančnega poloma. — In z velikim začudenjem smo dokončali citati učeno razpravo v »Gorici", ki ni prav nič povedala, nič dokazala, nič ovrgla. — Kar je razkrila „Soča", to je ostalo neovržena, žalostna resnica. Gregoičič in Berbuč sta tako žalostno pogorela, da bi bilo veliko bolje, ako se nista nič oglasila. — Posvetimo jima prav korenito! Morda že prihodnjič, ako nam bo prostor dopuščal. Porotne razprave v Gorici prično, kakor že naznanjeno, 26. t. m. Doslej so določene 4 razprave, in sicer proti Josipu Bercetu h Dornberga, ker je ogoljufal tukajšnjo »coope-rativo"; proti Francu Drašlerju radi ponarejanja denarja; proti Avgustu Semoliču iz Brestovice radi roparskega napada na mlinarja Petra Furlanija pri Devinu; potem razprava radi uradnega poneverjenja. MikIaYŽBV večer se priredi v Št. Andrežu 5. decembra t. f. v dvorani g. P. Lutmaaa. Po pripravah soditi obeta biti lep večer. Darila je prinašati v to izbranemu odseku, in sicer v roko gospe Kristine Furlanijeve v občinski šoli. Ljubitelje otrok se naproša za darove za revne otroke. — Na razpolago sem vam, gospod; zakaj če nimate ničesar proti tej časti, za katero vas prosim, začnem jaz, če vam je drago. Moj meč je krajši nego vaš, res je, a kaj ! upam, da roka izpolni meč. — Stojtal pravi Porthos ter stopi naprej; jaz naj začnem, ni nič ugovorov! — Dovolite, Porthos, se oglasi Aramis. Athos se niti ne zgane ; rekel bi bil, da je kip; zdelo se je, da je nehal celo dihati. — Gospoda, gospoda! pravi d'Artagnan, bodita mirna, že prideta na vrsto. Le poglej ta v oči gospodu Mordauntu in čitajta v njih blaženo sovraštvo, ki mu ga vzbujamo mi; glejta, kako spretno je potegnil meč; občudujta ga, s kako previdnostjo gleda okoli sebe, če ni kje kaj na potu, kar bi ga oviralo napadati. No, ali vama ne dokazuje vse to, da je gospod Mordaunt izvrsten sabljač in da prideta prav kmalu na moje mesto, če le jaz dovolim, da bo delal po svoje? Ostanita torej na svojih prostorih, kakor Athos, čegar mirnosti vama ne morem dovolj priporočati, in pustita meni začetek. Sicer pa, nadaljuje d'Artagnan ter potegne svoj meč s strahovito kretnjo, sicer pa imam jaz še posebej opraviti z gospodom, zato začnem jaz. Želim to in hočem! Sedaj je bilo prvikrat, da je rabil d' Artagnan to besedo nasproti svojim prijateljem. Doslej se je bil zadovoljil s tem, da si je to samo mislil. Porthos stopi nazaj, Aramis si dene meč pod ramo, Athos pa ostane nepremično v temnem kotu, kamor je bil sedel, ne miren, kot je rekel d' Artagnan, temveč ves usopljen, od naglega dihanja. — Vtaknite svoj meč v nožnico, vitez, pravi d'Ar-tagnan Aramisu, gospod Mordaunt bi utegnil milsliti, da imate namene, kakoršnih vi nimate. Nato se obrne proti Mordauntu, rekoč: — Gospod, čakam vas. — In jaz vas občudujem, gospodje. Tu razpravljate o tem, kdo se bo prvi z menoj boril, mene pa ne vprašate nič po tem, in vendar se mi zdi, da se stvar tudi mene nekoliko tiče. Sovražim vas vse štiri, res je, toda v različni meri. Upam tudi, da vas usmrtim vse štiri, a več gotovosti imam, da umorim prvega nego drugega, drugega nego tretjega, tretjega nego zadnjega. Zahtevam torej z vso pravico, da si izberem sam svojega nasprotnika. Če mi odrekate to pravico, ubijte me, potem se nočem več boriti. Prijatelji se spogledajo. — Prav ima, pravita Porthos in Aramis, ki sta upala, da si izbere enega od njiju. Athos in d'Artagnan ne rečeta ničesar; toda že s svojim molkom sta priznala, da se strinjata s temi besedami. — No, prav ! pravi Mordaunt med globokim molkom, ki je vladal v tej skrivnostni hiši; no, prav! za svojega prvega nasprotnika si izberem onega izmed vas, ki misli, da ni več vreden, da bi se imenoval grof La Fere ter si je nadel ime Athos. Athos skoči s stola, kakor da se je sprožilo pero pod njegovim: nogami: toda ko je trenutek postal nepremično ter molčal, pravi na veliko začudenje svojih prijateljev: — Gospod Mordaunt, vsak dvoboj med nama je nemogoč, dodelite komu drugemu čast, ki ste jo namenili meni. Nato zopet sede. — A! pravi Mordaunt, glejte, eden se že boji! — Grom in strela! vsklikne d' Artagnan ter plane proti Mordauntu, kdo pravi tu, da se Athos boji? — Pustite, naj reče, kar hoče! pravi Athos ter se žalostno in zaničljivo nasmehne. — Ali je to vaš trden skiep, Athos ? vpraša d'Ar-tagnan. — Nepreklicen sklep. — Prav, ne govorimo več o tem. Nato se obrne Gaskonec proti Mordauntu ter nadaljuje : — Slišali ste, gospod: grof La Fere vam noče izkazati časti, da bi se bil z vami. Izberite si torej enega izmed nas, da ga nadomesti. — Kakor hitro se ne bijem z njim, pravi Mordaunt, mi je malo mari, s kom se bijem. Vrzite svoja imena na listkih v klobuk, in potegnem na slepo. — Dobra ideja! pravi d' Artagnan. — Da, res, to bo najbolj pravično, pristavi Aramis. — Jaz bi ne bil prišel na to, pravi Porthos, in vendar je tako enostavno! — Torej, Aramis, pravi d' Artagnan, napišite te listke z ono lično, drobno pisavo, s katero ste pisali Mariji Michon, kot ste jo obvestili, da hoče mati gospoda Mordaunta dati umoriti milorda Buckinghama. Ta nov napad je prestal Mordaunt, ne da bi trenil z očesom. Stal je pokoncu s prekrižanima rokama in bil je videti tako miren, kakor le more biti miren človek v takem položaju. Če to že ni bil pogum, je bil pa vsaj ponos; in to dvoje si je zelo podobno. Poslanec jOS, Strekel) je tožil »Gorico« in „Prim. List" zastran pregreška žaljenja časti. Znano je, s koliko brezobraznostjo sta ta dva lista udrihala po poslancu Štreklju zaradi tistih trt na Krasu. Ko je pa bilo treba pred sodnijo nastopiti z dokazi resnice, so se hrabri vitezi skrili za slamnate urednike, ki so izjavili, da oni o vsem nič ne vedo in da ho članke ponatisnili iz neke „Zarje", ki baje izhaja v Trstu. Zato je inorai poslanec Žtrekelj tožiti odgovorna- urednika* z&raji, prestopka — zanemarjene dolžne paznosti. Danes predpoldne je bila obravnava pred kazenskim sodnikom — Covacig'-om. Obravnava je bila preložena na soboto, da toženca doprineseta dokaz, d# sta. res pretipala inkriminovane članke iz — nZaijeu. Iz besed sodnika Covociga smo posneli, da bi smatral v tem slučaju tožena odgovorna urednika nedolžnim, češ: poslanec Štekelj bi moral tožiti — „Zarjo". Vsakemu juridičnemu otroku, ki je le povohal v Avstriji veljavne zakone in prakso v tem oziru, je jasno, da zakrivijo enak pre-grešek časopisi, ki so prvi obrekovali, in tisti, ki njihove članke ponatisnejo, — a ža-Ijenee lahko toži kogar hoče! V našem slučaju poslanca Štreklja malo briga, kaj je pisala „Zarjau, katere v naši deželi živ krst ne čita, pač pa ga briga to, s kakošno in-famnostjo sta te zaletavala v njegovo čast „Gorica" in »Prismojeni List". Zato je tožil ta dva lista in ne „Zarjo" v Trstu. —Počakamo obravnavo v soboto. Sicer pa nam Co-vacigevo mnenje prav nič ne imponuje. Cesarska jubilejna ustanova za oskrbo otrok uslužbence* c. kr. avstr. državnih železnic —•Povodom jubileja GO letnega vladanja Njega Veličanstva Cesarja se priredi na korist goriime-novane ustanove efektna loterija z žrebanjem dne 2 decembra t. 1. ob 6 uri zvečer. Prvi glavni dobitek obstoji iz srebrne oprave in lepotic nega nakita v vrednosti 15000 K in se na željo dohitelja izplača v gotovini proti plačilu 20% davka na dobitek in po odbitku 10% navedene vrednosti ; drugi dobitki obstoje istotako iz vrednostnih predmetov. Srečke se dobivajo za ceno po 1 krono komad pri vseh postajnih blagajnah, pri blagajni c, kr. državno železniškega ravnateljstva, kakor tudi v večini tabačnih trafik v Trstu, Ljubljani, Gorici in Puli. Uredentovskl »Corrlere" je tudi priobčil okrožnico deželnega odbora z naznanilom ukrepov in navodil za slavnostni dan 2. decembra t. 1. Menda upajo dobiti nekaj odlikovanj tudi laški liberalci in irredentovci! Poskusen samomor pionirja. — Na gradu v Gorici so nastanjeni pionirji. V torek do-poludne je skočil iz drugega nadstropja na gradu pionir Stark ter se ves pobil in polomil. Prenesli so ga takoj v vojaško bolnišnico. Ta korak je storil baje radi tega, ker ga je trpinčil gospod korporal. Dimnikar Ivan Korte je čistil dimnik v svoji kuhinji, kar se mu je zvrtelo v glavi ter je padel kake 3 m globoko. Polomil si je nekaj reber. Sedaj se zdravi pri usmiljenih bratih. „RegnlCOlatt Angela Riga, ki ima 49 let, so našli ležečega na tleh v ulici Morelli, in sicer ponoči. Na glavi je bil ranjen in kri mu je tekla na dveh krajih. Riga se je bil navlekel novega vina pa je padal po kame-Tiiti ulici ter končno obležal. Peljali so ga k usmiljenim bratom. Lahi si izmišljujejo, da bi ga bil kdo napadel. Na Tabrtl pri Dornbergu so našli pred kratkim 27 letno omoženo Ivano Plohuto mrtvo. Ugibalo se je to in ono. Ker je bila reva včasih zmešana, je storila samomor najbrže v zmešanosti; baje se tudi z možem nista prav dobro razumela. Dragonee Anton Benedik s Kranjskega je bil ušel iz Gorice ter jo je popihal v Italijo. V Vidmu pa se je sam prijavil policiji, ki ga pošlje nazaj v Gorico. ČrnlŠkega dekana je opeharila, kakor se poroča, neka okoli 50 let stara ženska Marija Treutler h Štajerske za 200 K. Hodila je okoli po farovžih ter so izdajala za lastnico tvomice svetih podob. Ženska je izginila. Zaletel se je lOVSkl PSS rjavo-bele dlake. Pojasnila daje g. Jos. Pečenko, lastnik kavarne m Central." ]3Vn! ples prirede v nedeljo, dne 22. t. m. doinberški fantje v prostorih gosp. Karola Kerševani (pri Edinosti). Ustnici. — G. dop. iz Istre. Ker smo na tesnem s prostorom, ne moremo priobčiti poslanega dopisa. Tudi se nočemo tako daleč spuščati v istrske razmere, kakor se spušča omenjeni dopis, ki je tudi preveč oseben. Take reči naj obdelavajo Istrijani sami med seboj. — V V. Priobčimo. Trgovsho-obrtne in gospodarske vesti. Volitve v predstojnlštvo delavske zavarovalnice proti nezgodam V Trstu so razpisane na dan 16. iet^mbta-tH^etos izstopivši člani pred-stojništva in njih namestniki* pripadajo tem-le kategorijam: Kat. I. železnice, podjetništva za prevažanje in skladišča blaga. Kat. II. Rudarstvo in plavžarstvo, kovinarstvo, stroji, orodje itd. Kat, VJ/. Papir in usnje, lesne snovi iu rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Vsi ti podjetniki in zavarovanci vsake omenjenih kategorij volijo v predstoj-ništvo po enega člana in enega namestnika. Glasovnice se pošljejo volilcem najkasneje do 17. novembra. Reklamacije jo treba pošiljati do 1. decembra volilni komisiji delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, Via Val-dirivo št. 40, II. nadstropje. Tu leže na vpogled tudi volilni im niki. Šola za slikarje In podobno stroko se o tvori v Gorici 1. decembra t. 1., in si^er na prizadevanje zavoda za pospeševanje obrti. Šoia bo trajala 3 mesece ter je razdeljena v 3 oddelke. Oglasiti se je do 29. t. m. v pisarni zavoda, ulica Morelli 37. Pokojninsko zavarovanje privatnih uradnikov. — 14. t. m. je bila na Dunaju seja vseh predsednikov deželnih zavodov te zavarovalnice; predsedoval je grof Auersperg. Trgati aH Izrezavatl znamke iz poštnih sprem-nic, poštnih in plačilnih nakaznic je prepovedano. Povodom prejema zavojev ali denarnih zneskov k poštnim ali plačilim nakaznicam so prejemniki samo upravičeni si pridržati od-rezek poštne spremnice ali nakaznice. Na spremnicah ali poštnih nakaznicah prilepljene znamke ni dovoljeno prijemuikom niti deloma odtrgavati ali izrezavati. Poštna uprava si pridržuje pravico zavrniti izročitev zavojev ali denarnih zneskov in smatrati pošiljatev kot nevročljivo, Če je prejemnik proti tem določbam, znamke iz poštne spreuiuice ali poštne nakaznice odtrgal ali izrezal in se branil, iste dati nazaj ali pa povrniti njih napovedano vrednost. Politični pregled. NOVO mlnlsterstVO. — Za novega minister-skega predsednika barona Bieaeitha je izdal cesar sledeče lastnoročno pismo: „Ljubi dr. karon Bi enerth ! Imenujem vas za svojega ministrskega predsednika. Obenem vam naročam, da z nespremenjeno marljivostjo nadaljujete prizadevanja, d& se k sodelovanju k vladi pritegnejo zastopniki parlamentarnih strank, da se temelj sedanjega zistema ohrani in utrdi." Pri sprejemu novih ministrov se je cesar posebno dolgo razgovarjal s češkim ministrom dr. Začkom. Cesar mu je rekel: „Zelo me je veselilo, da, srečen sem, da vas morem imenovati za ministra. Upam, da bodete pri sporazumijenju prav pridno in vestno sodelovali, kakor ste na tem polju storili že prav mnogo ter ste si v tem oziru pridobili že velike zasluge. Zelo mnogo pričakujem od vaše delavnosti ter imam v tem oziru do vas zelo veliko zaupanje." — Minister dr. Začek se je zahvalil za toliko naklonjenost ter je zagotavljal vladarju, da si bo prizadeval na vse krip-lje, da izpolni take zaupanje ter pripomore po svojih močeh k sporazumljenju. V merodajnih parlamentarnih krogih so mnenja, da ostane Bienerthovo ministrstvo do spomladi. Baron Bienerth se začne takoj pogajati s strankami za sporazumljenje ter bo priganjal stranke, naj se skliče tozadevna konferenca. Posebno pozornost pa posveti novi ministrski predsednik Beckovemu jezikovnemu načrtu, ki ga čimprej uredi in revidira, nato pa predloži parlamentu. Državni Zbor je sklican na dan 26. t. m. Oboroževanj V Srbiji. — Vojno ministerstvo je naročilo na Francoskem 20.000 vojaških oblek in 100.000 šotorov. Tehniki zahtevajo, naj se vseučilišče zapre, dijaki pa gredo med vojake. Vojni minister je dijakom obljubil, ako se prijavi vsaj 300 dijakov za vojaško službo, bo izposloval pri justičnem ministru, da vseušilišče zapre. Na Balkanu — Črnogorci so pripravljeni na vojno. V klancu Duga, ki vodi v Hercegovino, je 8000 črnogorskih vojakov. — Srbsko odposlanstvo v Petrogradu nabira prosto- voljce za slučaj vojne na Balkanu. — Carinski urad v Solnogradu je zaplenil 79 zavojev streliva za Srbijo. Strelivo je bilo s Francoskega. — Vesti, da je Turčija zaprla meje proti Srbiji, so izmišljene. — Gotovo je, da se večina velesil zavzame z vso odločnostjo za srbske interese. — Iz Belgrada poročajo, da se je med srbskim odborom in Mladoturki dosegel popoln sporazum. Srbski trgovci so sklenili, da od novega leta naprej ne naroči niti za vinar avstrijskega.Jblaga... — Konferenco velevlasti zavlačuje Turčija, da se more ta čac oborožiti ter potem zahtevati od Avstrije odškodnino. — K volitvam V Istri. — Tretji volilni okraj v Pulju je bil po dogovoru med Lahi in Hrvati dodeljen Hrvatom. Aii Lahi so postavili tam svojega kandidata ter zmagali s 6 glasovi večine. Tako imajo istrski Slovani 18 poslancev namesto 19. Sporazum med Lahi in Slovani je s tem pokopan ter ustvarjeno vse drugačno razmerje v istrskem deželnem zboru nego prvotno določeno. Pri občinskih volitvah v Gradcu so izgubili soc, demokratje 4 mandate. Povišanje častniških plač, — iz uradnih krogov poročajo, da izide v kratkem odredba o ureditvi častniških plač. Potemtakem dobijo častniki plačo po novi ureditvi že s 1. decembrom t. 1. Razne vesti. Nov vseslovanski mesečnik. — v drugi polovici meseca decembra t. 1. prične v Petrogradu izhajati mesečnik „Slavjanski Mir" (Slovanski Svet). Izdajatelj lista je J. Lavrin. V prospektu pravi uredništvo : „Ko pričnemo izdajati nov list, smo si stavili za svojo kulturno nalogo, da delujemo za kulturno zbiža-nje slovanskih narodov. Mi smratramo za veliko napako za rusko publiko, da je dosihdob bila le malo poučena o slovanskih literaturah. Za to bomo priobčevali v vsaki številki čim najboljše prevode izbranih, v prvi vrsti sodobnih proizvodov iz vseh slovanskih jezikov (češkega, poljskega, slovaškega, srbo-hrvaškegn, bolgarskega in slovenskega jezika). Poleg tega se bodo v mesečniku priobčevali tudi originalni ruski proizvodi. Vsaka številka bo po možnosti tvorila za se celoto. List stane na leto 3 rublje, za pol leta I rubelj 60 kopejk, za 3 meseca pa 85 kopelj. Naročnina in rokopisi se naj pošiljajo na naslov : Redakcija žurnala „Slavjanskij Mir", St. Peterburg B. O. 5. linija d. 30, kv. 21. Slovencem, ki či-tajo rusko, priporočamo ta list. Komunike VOjne uprave. — Govorice, ki krožijo o mobilizaciji nekaterih armadnih zborov oziroma drugih vojaških odredb, so brez vsake podlage. Vojna uprava se je le čutila primo-rano povišati mirovno stanje 15. armadnega zbora, ki obstoja iz četnih oddelkov iz različnih dopolnilnih okrajev, s čemer se stotnija pomnoži za 36 mož. Ostalih 14 armadnih polkov se ta odredba ne tiče. Mejne čete v Bosni in Hercegovini so se morale neznatno povečati radi tega, ker potrebuje obmejno prebivalstvo večega varstva, in to vsled naraščajoče agitacije v južnovztočnih sosednih deželah iu izlasti rabi bojazni pred baudami. Vojna uprava smatra za svojo neodrečno dolžnost, da osvobodi prebivalstvo vsake skrbi ter mu podeli zaželjeno varstvo. Zato pa ne zadostujejo male obmejne posadke. Da se moštva z varnostno službo preveč ne obreme-nuje in da se nudi prebivalstvu *:* ;tvo b~ez-pogojenega varstva, se je zdelo potrebno, neznatno pojačiti čete v obmejnih ozemljih B«išne in Hercegovine. V pojasnilo glede objavljenih odredb Vijne uprave to-le: Glasom teh odredb se pridržijo vojaki, ki so sedaj v aktivni službi, namreč 1) oni tretjeletniki, katerih tretje službeno leto poteče s 1. decembrom in ki bi bili pravilno morali biti odpuščeni na dopustno, septembra, katerim se pa nadaljni službeni tedni uštejejo kakor orožne vaje; 2) pridrže se nadomestni reservisti, ki so sedaj na osemtedenskem izobraževanju itt ki bi bili sicer po dovršenem izobraževanju odpuščeni. Z nkreujenimi odredbami se pa ne poživljajo V prezentno službo reservisti ali nadomestni reservisti, ki sedaj dejansko ne služijo. Akad. društvo slovenskih agronomov »Krasu ni Dunaju bo imelo svoj III. redni občni zbor zimskega tečaja dne 21. t. m. ob 7l/s uri zvečer v lokalih restavracije „Elisabethhofu XVIII. Gentzg. 115. z običajnim vsporedom. Prijatelji društva dobro došlil 0 rudniški nesreči v Hammu. — Od grada Lippe do premogovnika v Radbodu . je voda že napeljana, tako da se prične jo pumpati v rudnike. — Rudniška uprava se nadeja, da bo v 14 dneh drugi in tretji rov pod vodo, dočim ima tretji rov ostati suh. Potem se bo pa na sesalko vleklo vodo iz rovov, kar bo trajalo 10 dni, nakar se prične z reševanjem trupel. Propad francoskega prebivalstva. — 13. novembra je razdelil v zbornici poročevalec Gervais poročilo o vojnem proračunu. Gervais povdarja, da je letos 210.000 novincev, dočim jih je lani bilo 215.000; leta 1912. jih bo, če gre stvar tako naprej, 204.000. leta 1928. pa le 182.000. Vsled tega je letos efektivnega vojaštva 433.000, dočim ga je lani bilo 457.000; prihodnje leto ga bo 417 tisoč, leta 1926 nič več kot 380.000. Kot pripomoček svetuje poročevalec, da se izkuša pridržati več vojakov, da služijo dalje in da uvede splošna vojna dolžnost tudi v Alžiru. Iz »Kranjske hranilnice" je bilo 16. t. m. dvignjenih 800.000 kron. Hranilnica je v Vedno večjih stiskah za denar! Ranjenci 20. septembra. — v nogo dne 20. septembra ustreljenega Simončlča so pripeljali v soboto zopet v deželno bolnišnico ljub., ker se je rani, ki že pred tednoma ni potrebovala bolniške oskrbe in je bil takrat Si-mončič vsled tega iz bolnice odpuščen, nenadoma pridružil šen. Zdravniški oskrbi se je posrečilo Simončiča zopet zlečiti, da jo izven nevarnosti. — Na drugi strani se poroča, da se je tudi v ledje zabodenemu Štruklju pojavilo novo vnetje desne noge v mečih, kar je najbrže posledica poškodbe z dne 20. septembru. Štrukelj je v oskrbi deželne bolnišnice.- Dijaku Borštniku so predvčeraj odvzeli odveze. Kosti so ^e mu zacelilo. Rane so precej zaceljene. Z ''eseljem poročamo, da bo Borštnikova težko poškodovana leva noga ohranjena. Po zdravniških izjavah je pričakovati, da bo Borštnik božične pravnike preživel lahko že v krogu svojih dragih. Napad na naše mornarje v kotorskem zalivu ? — Poroča se, da je bilo več avstrijskih mornarjev v kotorskem zalivu napadenih od Črnogorcev ter da jO bili tudi ranjeni. Mornarji z ladije HSv. Jurij" so imeli prosto. Ko so šli nazaj, se jih baje Črnogorci napadli ter 7 mornarjev težko ranili. Rakev kot prenočišče. — V Bukareštu je zapazil stražnik, da hodi starejši moški vsak večer iu pokopališče. Šel je za njim in videl, da se je dotičnik na vrvi spustil v globoko rakev. Na krsti je bila slamnica zraven pa velik zaboj. V zaboju pa je bilo vse polno ukradenih reči, v kotu pa v najlepšem redu tatinska orodja. Dognali so, da je mladi človek vlomilec, katerega je policija že dolgo zasledovala. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpnpravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihCo ne pozna, ker nikjot e inserirajo Škoda ni majhna. Službe prakso v kolonijalni trgovini. Vešč slov., italijanskega in nekoliko nemškega jezika. Ponudbe na naše npravništvo. Prnifa CP h\lz v k°J! J° bila 35 let trgovina 11 uua oc ilioa z mešanim blagom in pekarna. K hiši spada dvorišče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 let je bilo v hiši kon-sumno društvo. Proda t>i radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivanu Suttner, Via Ponte nuovo 44 v Gorici. ______ ____ se želi seznaniti z veselo in in-_ . teligentno gospodično. Pisma je nasloviti! »T. Simonin post. rest. Gorica — Glavna pošto«.__________________________ finfinndtong vešča slov., ital. in nem. jezika v UUfi|IUUIbil. V isti hiši je oddati več čednih stanovanj z razgledom na ulico. Dsi prostori hiše bodo u kratkem prenooljeni. leia stavba sg pod ugodnimi pogoji iudi proda. Podrobnosti se izve pri ,,Goriški ljudski posojilnici" v Gorici, Gosposka ulica št. 7. Znana tvrdka in čevljarska delavnica j ¦¦»L¦¦¦¦&&*¦¦*¦& Jos. Gooiancig Gorica, Jos. Verdijevo teki. 25, nasproti ljudskega vrta i mu veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev, najrazličnejše vrste in kakovosti. — Usnja te čevlje lastnega izdelka. Za sedanjo sezono ima na iz-bero lepo suknene čevlje za doma in za ven, podložene s kožuhovino ali pa z volnino. Kar se tiče kakovosti blaga in nizkih cen, se ne boji nileake konkurence. Turdka ustanouljena 1. 1873. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvržuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo- brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~"*® Kauarna. V Sp. Šiški se bode oddala s 1. sušeem 1909. v najem lepa, povsem na novo in moderno opremljena kavarna z vsemi dragimi prostori in vrtom. — Natančneja pojasnila daje g. DiktOF Bolaffijo, veletrgovina z vinom in žganjem v Sp. Siski, pri Ljubljani. Na prodaj je 300 hektov starega briškega vina. Natančneje se izve pri lastniku: g. Ivami Kristancieu v \ išnjeviku p. Kojsko. Prua goriška touarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati topiči Nadalje priporoča: jubilejne transparenta v velikosti cm 120 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramooi, = ferd. ITIokuc pooblaščen in priznan pvroielmik Gorica, tekališča Prana ]cs 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n a" tik sodnijske palače. samo K 2 - Karti nakupa ur v posebno veliki množini, razpo Silja šleaka razpošiljulnu tvrdka 1 lepo pozlačeno 'M ur uločo ,,Frazis!ons-Anker" uro, z lepo verižico za samo K 2 — ter jamči za isto pismeno 3 leta. 3 komadi K 5'50. Razpošilja proti povzetja »Preuss. - schiesisches Export!iaug" A. Gelb, Kraka u 16 W. §pp— Op. Za neugajajoče se povrne denar. ViM Anton Potatzky v Corici. Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarniee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arojatie in Ševljmie. SvetinjIce. — Rožni venci. —- Masne knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Po sebn o s t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po Bejmih in trgih Namizna jabolka fine kakovosti po 10*—, 12*—, in 14* — kron za 100 kg razpošilja iz kolodvora v Litiji v vsaki množini po povzetju J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji -~ Kranjsko. 5 kg jabolk z košarico in iranko pošljem za K 2# — Poprava in komisijska zaloga dvokoles m Si valnih strojev pri BATJELU Gorica Uia Duomo 3—4. /^ Prodaja tiidi na Ceniki franko, Stara dvokoiesa se emajlirajo po ceni z ognjem. Pozor! Pozor 1 Najnovejše plošče m gramofone po 6 kron. Jurnbo orkester - Ljubljana. Št. 08. — Naprej, koračnica Triglav, „ „ r,9. — Sokolska Zrinskij „ «o. — Belgrjska Huberlus „ „ fil. - Banovci, „ Rokovnjači, „ „ (it>. ¦— Pozdrav iz Ijubljane, koračnica Slovenska koračnica I. „ «3. - „ „ II. „ HI. „ 64. - Pozdrav z Gorenjskega, I. valjček „ 65. — Humoristifina polka Pozdrav iz daljave „ m. — Slovanska četvorka št. 1, % ?, „ (>7. - Slovenski dom I. „ II. „ 68. — Narodne pesmi I. , IX. ,, 69. — Fantazija iz opere Amazonke I. n ,, » II. „ 70. — Dvospev iz opere Zrinskij Finale „ „ „ „ 71. — Domovina, pesem Ksenija, Intermezzo „ 72. - Penso Podoknica Pesmi, Poje J. Povhe, spevokomik slov. gledališča v Ljubljani. Št. 73. — Mornar sem čil in mlad iz operete „Geisha" Kappi, pesem iz operete „Geisha" „ 74. — Tam iz Spanje, iz operete „ Cigan baron" Izbrišimo to! „ 7.">. — O te ženske, iz operete „Nečak* Ljubljanski postrešček, iz op. „Nečak" ., 76. — Imel sem ljube tri Oj zlata vinska kaplja ti „ 77. — En starCek je živel (Deseti brat) Jos. Povhe SvinCeni vojak, dvospev iz operete „Mamsell Nitouche" Danilova Povhe „ 78. — Sezidal sem si vinski hram, \ & Podoknica, iz op. „Peharski |§'c?°-L plemiči" g<.'H ^^ „ 79. - PevJeva prošnja l&^-il Povsod me poznajo L&.&toHf „ 80. - Okazi! l?J'l > Kam? ' & „ 81. — Prišla bo spomlad, Ko pridem, c jaz k'tebi po no5 j >— g Po gorah je ivje, Ce si jeznal&«jj „ 82. — škrjanček poje žvrgoli, Na klopi (?>«'« sva sedela Q "5"p Lahko noč, Rožmarin ' N „ 83. — Mladi vojaki , u Ženski zbor, iz op. „Ama- L& ri « zonke" !.n > „ 85. — Martin Krpan llzvaja A. P.okovnjači, Mozol, Rajtguzen j Verovšek „ 86. — Legjonari, Boštjan Jež A. VerovSek „ Barbka Jež Danilova „ 87. — Obloški TonCek (Rokovnjači) x Protestni shod proti podra- «.-§ ženju piva v *c?g „ 88. — Deseti brat, Dolef [ L°. , „ Gostilniška scena ; < Vse zgoraj navedene plošče se dobi v knjigarni A. Gabršaek v Jrpvskem Domu". rrj|o\/$ko-obrtna zadruga V Gorici iregistrovaua zadruga 15 neomejenim jamstvom- Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni aeji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menico pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih ca obroke se po želji izposojevalci določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži ao dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Prhnoreo«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*. Načelstvo in nadzorstvo.