ZaScuJfikl Iz4*i« o trajni odo-i« Socialistu;« nete aetottul t)udt • rrbo Mariboru — Našlo* uredništva n uprave .Zasavski tednik’ rrbovil« t Trg revolucije št 28 (telefon 91) - Kačar eri podružnici Narodne banke « Trbovljah B14-T 148 — List .'zbala *sak< soboto — Letita nerodama 400 din polletna 200 din četrtletna 100 din mesečna *0 din — Posamezne Številke 10 din - Rokopis! motajo bif v uredništvo najkasneje vsak torek dopoldne to tib ne vračamo TEDNIK Štev. 47 Trbovlje, dne 17. novembra 1956 Leto IX. ?a zadnji seji OLO Trbovlje so razpravljali o kmetijstvu 1 Rezervni oficirji Im* " Več socialistične zavesti, pa bodo uspehi več!! V nedeljo so imeli rezervni oficirji mesta Trbovlje redno letno skupščino v restavraciji »Turist«. Iz poročil predsednika Alojza Žužeka in tajniškega poročila smo povzeli, da je organizacija v preteklem letu še dokaj uspešno delovala, le obisk V kmetijstvo so bila vložena velika sredstva, toda, žal, premalo izrabljena — Večjo pozornost je treba posvetiti ustanavljanju kmetijskih šol — Investicije v kmetijstvu so se premalo izrabile Tov. Tone Zupančič je v svojem poročilu poudaril, da v predavanj ža rezervne "oficirje Poleg drugih številnih vprašanj razdobju od leta 1£48 do 1955 % Prejšnji teden je v Trbovljah zasedal okrajni ljudski odbor. bi bil lahko boljši. Organizacija je priredila v razdobju 6 mesecev več predavanj in tudi dve ekskurziji. Vse premalo, kakor že rečeno, pa so bila obiskana strokovna’ predavanja za rezervne oficirje, ki so se, razen v poletnih mesecih prirejala redno tedensko. — Ker je bil obisk predavanj nezadovoljiv, je bil na skupščini sprejet sklep, da se v prihodnje uvedejo vsaka dva meseca po enodnevni seminarji za rezervne oficirje, tako da bo vsak član kluba seznanjen z vsemi novostmi na vojaško-strokovnem področju in ostalim znanjem, s katerim mora razpolagati vsak rezervni oficir. je okrajni ljudski odbor na tem zasedanju razpravljal o kmetijstvu v okraju Trbovlje v letih 1948 do 1956. Zasedanja so se udeležili tudi zvezni poslanec Janez Hribar, republiški poslanec Ljubo Mlakar in še drugi. Glavni referent je bil tov. Tone Zupančič, podpredsednik OLO Trbovlje, ki je podal poročilo o najbolj perečih vprašanjih na področju kmetijstva in o razvoju socialističnih odnosov na vasi. Okrajni ljudski odbor je po daljši razpravi, v katero je posegel tudi zvezni ljudski poslanec Janez Hribar, sprejel ustrezne sklepe^ za 'nadaljnji razvoj kmetijstva in zadružništva v okraju Trbovlje. znašajo investicije zadružnega in splošno družbenega sektorja kmetijstva 320 milijonov dinarjev, v razne manjške investicije pa je bilo vloženo v tem času 253 milijonov dinarjev. (Nadaljevanje na 2. strani) kaznovanje občinskega praznika v Sevnici Vrsto uspelih prirediteu Udeleženci-rez. oficirji med razpravo Tov. Tone Zupančič 'e na seji poročal o kmetijstvu kljub nekaterim vidnim uspehom, ki so, bili doseženi v okraju, ni še čutiti močnejšega vzpona v kmetijski proizvodnji. Sama struktura kmetijske posesti, ki ima naturalni značaj proizvodnje, je taka, da večina kmetovalcev še vedno teži za tem, da prideluje vse kmetijske pridelke od kraja, kar ima seveda za posledico nizke tržne viške, nizki hektarski donos in tudi visoke pridelovalne stroške. Prav ta moment močno vpliva oziroma zavira hitrejši razvoj kmetijstva v okraju. V zadnjih letih so bila v kmetijstvo vložena znatna denarna sredstva, vendar žal niso bila vselej in povsod pravilno izrabljena. V letih od 1948 do 1955 ' Že teden dni pred občinskim praznikom je bila Sevnica v cvetju in zastavah. Ceste in ulice so bile osnažene, tako da je bilo vse v prazničnem razpoloženju. S praznovanjem so pričeli že v ponedeljek. V gasilskem domu je PGD »Gledališče mladih« uprizorilo dramo »Ljubezni in morja valovi«, v sredo pa je PGD glasbeni odsek priredil vokalno instrumentalni koncert. Dvorana gasilskega doma je bila nabito polna. Občinstvo je marljive godbenike, ki so pod vodstvom tov. Krenčiča naštudirali nove skladbe, nagradilo z burnim aplavzom. Rade-ška »Svoboda« je v petek uprizorila opereto »Dijak prosjak«. V nedeljo dopoldne se je pred gasilskim domom zbralo precejšnje število ljudi. Gasilci so iz vse občine prišli v Sevnico, da prisostvujejo razvitju zastave. Ob pol desetih je predsednik občinskega odbora SZDL tov. Svetozar Srebot razvil društveno zastavo. Slavnosti se je je bila v Gasilskem domu. Seje so se udeležili poleg domačinov tudi gostje, med njimi sekretar OK ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač, predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak, predsedniki občin Senovo, Radeče in Zagorje. Na slavnostni seji je govoril predsednik občinskega ljudskega odbora v Sevnici, tov. Karel Kolman. Z enominutnim molkom so vsi prisotni počastili tudi spomin padlih borcev NOV. Na trgu v Sevnici pred poslopjem okrajnega sodišča je vklesana spominska plošča na drzno akcijo Brežiške čete, ki je pod vodstvom komandanta Dušana Kvedra-Tomaža rešila v NOV iz zaporov okupatorja več jetnikov. Veliko število Sevničanov se je zbralo na trgu v ponedeljek, 12. novembra, ki so prisostvovali spominski slovesnosti, na kateri je govoril podpredsednik občine tov. Mirko Dolinšek. Na slavnosti je sodelovala tudi godba na pihala in pevski zbor. Po končani slovesnosti so predvajali filme, gostje in občinski odborniki pa so si ogledali vzoren sadjarski obrat na zadružnem posestvu v Sevnici. Vsi so bili prav zadoyoljni z ureditvijo tega obrata, ki je res lepa. Nato so si vsi ogledali še prostore in izdelke Mizarske produktivne zadruge v Sevnici. V občini Videm-Krško deluje 10 šolskih svetov Na zborih volivcev bodo poročali o svojem delu - V občini Videm-Krško so bili udeležil tudi zastopnik republi- postavljeni šolski odbori že pred Leta 195/: 40 miligard za Investicije v kmetijstvu ZA MELIORACIJE JE PREDVIDENO NAD 11 MILIJARD DIN — OD TEGA NAD DVE MILIJARDI ZA KANAL DONAVA-TISA-DONAVA - VELIKA SREDSTVA TUDI ZA RAZVOJ SADJARSTVA IN IZBOLJŠANJE PAŠNIKOV — UVOŽENO BO 19.00« TON UMETNIH GNOJIL ške gasilske zveze tov. Srečko Dimc, zastopnica ženskega sveta pri omenjeni zvezi tov. Marija Rajh, zastopnik okrajne gasilske zveze tov. Leo Koman, zastopniki občine, organizacij in delovnih kdlektivov. Pc govorih je dobil gasilsko priznanje II. stopnje GZS tov. Franc dvema letoma. Ker jim je mandatna doba potekla, je svet za šolstvo sprejel sklep, da se bodo volili novi. Prav zaradi tega so začeli ti odbori delovati še z večjo vnemo kot doslej. Sestajajo se bolj pogosto in ne razpravljajo več zgolj o materialnem stanju šol, temveč skrbijo Naša skupnost je doslej dajala ogromna sredstva za razvoj’ kmetijstva. Toda prihodnje leto je določenih še znatno več sredstev. Poglejmo, za kaj bomo pora- Veber in priznanje III. stopnje tudi za čim večji šolski obisk, tov. Ivan Mlakar, nato so pre- se borijo proti mladinskemu bili približno 40 milijard dinar- predvideno 11 milijard 300 mi- ske desetine matičnega'dmltva SSjSd »IteSdMpesS ie^Ja so dane kot investicije lijonov dinarjev, medtem ko Istega dne popoldne so bile ob- našemu kmetijstvu v letu 1957. Investicije bomo mnogo radikalneje kot doslej preusmerili v melioracije. Za melioracije je Predvolilni sestanki v Zagorju Povečati članstvo vsaj na 96% Volivci se pomenkujejo o vseh gospodarskih in političnih problemih — Organizacijsko stanje osnovnih organizacij SZDL V Zagorju so se začeli predvolilni sestanki organizacij SZDL. Istočasno so sestanki tudi v raznih okoliških vaseh. Predvolilni sestanki so skrbno prioravijeni in videti je, da vodstva ne pozabljajo niti n& najbolj neznatne probleme svojih krajev. Zanimivo je tudi to, da so vaške organizacije SZDL ponekod zelo temeljito pripravile te sestanke. Tako se je v Kolovratu udeležilo tega sestanka kar nad 140 ljudi. Kmet'e so prerešetali nekatere svoje vaške probleme, nato pa nekoliko pogledali čez plot svoje vasi. Seznanili so se z dogajanjem v svetu, problemi organizacij« SZDL občine Zagorje in končno sprejeli vrsto sklepov, ki jih bodo uresničili še pred občnim zboretn svoje organizacije. V Zagorju bo bržkone največ razpravljanja o vlogi organov družbenega upravljanja. Medtem ko na primer občinski sveti zelo dobro delajo, pa na primer sveti potrošnikov in hišni sveti še niso povsem našli prave vsebino dela. Osnovno pa je to, da bodo v zagorski občini skušali pomnožiti članstvo na 96 odst. celotnega prebivalstva. Do tega odstotka sicer ne manjka kdo ve koliko, in če bodo vse terenske organizacije vključevanju članstva posvetile vso pozornost, tega števila ne bo težko doseči. K temu pa bo bržkone precej pripomoglo tekmovanje, ki ga je razpisala zagorska terenska organizacija. (v) smo letos dali za ta dela 7 milijard in 900 milijonov dinarjev. Velik del teh sredstev bo šlo za nadaljevanje začetih del, nad dve milijardi pa za dela ■ na gradnji novega prekopa Do-nava-Tisa-Donava. Nadalje bosta šli 2 milijardi za rekonstrukcijo sedanjega sistema v žitorodnih predelih, medtem ko so ostala sredstva predvidena za izgradnjo predelovalnih obratov na socialističnih gospodarstvih Velik del sredstev bomo namenili razvoju sadjarstva in izboljšanju pašnikov. Družbeni nščrt določa tudi med drugim večji uvoz reprodukcijskega materiala. Predvideno je, da bo kmetijstvo dobilo leta 1957 iz uvoza in domače potrošnje 18.000 ton umetnih gnojil. Regres bo ostal v glavnem isti kot letos, povečati' bo potrebno le skupna sredstva za regrese glede na povečanje mehanizacije in večji uvoz umetnih gnojil. Činske sektorske vaie V kratkem bodo 7-bori voliv- unske sektorske vaje. cev. Na teh zborih bodo vsi Zadnji dan praznovanja ob- predsedniki šolskih odborov po-činskega praznika v Sevnici so dali v posebni točki dnevnega počastili s slavnostno sejo ob- reda poročilo o delu, uspehih in činskega ljudskega odbora, ki težkočah teh odborov. Ob tej mm m i Slavnostna seja ObLO Sevnica Vsak peli volivec v vodsivu organizacije ali društvu Grodilelii hiš kitilo Tudi v Radečah so izdelali analizo kadrov, iz katere je razvidno, da dela v 149 vodstvih raznih društev in organizacij ter organih družbenega upravljanja 1134 voljenih funkcionar- tega pa izhaja zaključek, da je v radeški občini pravilna razdelitev družbenih dolžnosti. Izjema so seveda redki posamezniki, ki imajo tudi po deset in več funkcij. Menim, da teh ljudi priložnosti bodo izvolili tudi nove šolske odbore, katere bo občinski ljudski odbor potrdil, še pred koncem tega leta. V Leskovcu je za osnovno šolo in nižjo gimnazijo skupen šolski odbor, ki je med najboljšimi v občini. Ker je bil odbor voljen pred nekaj meseci, bo ostal še do nadaljnjega. Zelo dobro so se izkazali, ko so obnavljali šolski poslopji. Predsednik tega odbora, kakor tudi ' ostali odborniki so ves čas pregledovali delo, tako da je isto dobro potekalo in bilo še dokaj solidno opravljeno. V veliki meri je zasluga šolskega odbora, kakor tudi vodstva šole, da so prav v zadnjem letu znatno dvignili šolski obisk, ki je bil med najslabšimi v Sloveniji. To delo ni bilo lahko. Pogosto so obiskovali starše izostalih otrok, jih prepričevali in končno le dosegli, da so jih začeli pošiljati v šolo. Ta šolski odbor je, kot že omenjeno, najboljši. Ostali v občini Videm-Krško pa tudi dosti ne zaostajajo. Iz vsega tega sklepamo, da se družbeno upravljanje v šolstvu vedno bolj uveljavlja, kar pozitivno vpliva na razvoj šolstva. -a V Zagorju so so začeli iibčni zbori sindikalnih podružnic Kot drugod po Zasavju, so se tudi v Zagorju začeli občni zbori sindikalnih podružnic. Začele so podružnice obratov rudnika, kasneje pa bodo še pri ostalih podjetjih. Vsepovsod so se temeljito pogovorili, kakšni naj bodo letošnji občni zbori. Naposled je Pre- dine do 25 let. Med ženami-funkcionarkami je samo 55 gospodinj, medtem ko so vse vladovalo mnenje, naj bodo ostale funkcionarke zaposlene v skupščine prvenstveno usmerje-raznih podjetjih in ustanovah, ne k razpravam o bodočem delu Število žena in mladine v ne le upravnih odborov, marveč Živahna gradbena dejavnost telji vrsto težav pri tej gradnji, jev, ki opravljajo 1501 različnih ne bo težko razbremeniti, ker je vodstvih ni zadovoljivo. To ve- celotnega članstva. Zavoljo tega ----------------------------1- -------__ •> - —* Ce vzamemo, da je v v radeški občini dovolj ljudi, ki lja zlasti za gospodinje, ki se so izdelali programe, v katerih bo letos vsekakor pripomogla, res pa je, da so jim pri delu ze- funkcij, da bo Zagorje za približno 100 ]o pomagali koristni odloki ob-stanovanj bogatejše. tinskega ljudskega odbora in Kar 128 graditeljev je letoš- nekatere druge uredbe, zlasti pa njo pomlad začelo zidati svoje posojila, ki so jih izkoristili za lastne hiše in malone tri petine gradnjo. se uh bo do začetka zime že Pričakujejo, da bo prihodnje vseLilo. Razumljivo je, da za- leto nekaj manj gradenj, verjetno pa se bo do pomladi šte- voljo tega zelo hitijo, saj bi radi, sedaj, ko je še lepo vreme, opravili še vsa najnujnejša dela.Treba je poudariti, da so imeli gradi- v radeški občini 6166 volivcev, ugotovimo, da je vsak peti volivec funkcionar v kakšriem društvu, organizaciji ali v organih družbenega upravljanja. Izmed vseh voljenih funkcionarjev je 898 takih, ki imajc samo po eno funkcijo, 164 je v radeški občini dovolj ljudi, ki so pripravljeni prevzeti to ali ono dolžnost. To še zlasti velja za mlade ljudi, ki aktivno de- lajo v organizacijah Ljudske mladine in imajo zaradi tega vso pravico, da pridejo tudi v vodstva organizacij in društev _________________I____„__T ___ . . . z ter v organe družbenega uprav- vilo Interesentov za^gradnjo po- dvema funkcijama, 41 s tremi lian ja Izmed 1134 voljenih funk-večalo. funkcijami itd. Ljudi: ki imajc cionariev je 211 članov Zveze ko- po več kot tri funkcije, je 31. Iz munistov,-211 žena in 191 mia- lja zlasti za gospodinje, ki se premalo udejstvujejo v družbenem življenju. Med voljenimi funkcionarji je tudi 49 takih. Id niso člani Socialistične zveze Izmed teh je nekaj mladincev, ki nimajo' pogojev za članstvo SZDL, ker še niso dopolnili 18. leta starosti. Analiza je med drugim pokazala, da je med voljenimi funkcionarji premalo kmetov. je zapOpadeno celotno delo podružnic. Največ prednosti so dali izobraževanju članov in r>a proizvodnim problemom Sodijo, da bodo letos sindikalne podružnice začele vrsto koristnih predavani in tečajev, na katerih bodo člane seznanjali z aktualnimi hlemi proizvodnje delavskega u avljanja in drugih perečih vprašanj. S seje Občinskega ljudskega odbora na Senovem Gospodarska in kmetijska vprašanja dve SKRAJNOSTI Zvedeli smo. Pred nedavnim je imel občinski ljudski odbor na Senovem pod predsedstvom tov. Karla Sterbana redno sejo, na kateri je, poleg perečih gospodarskih in kmetijskih vprašanj obravnaval tudi delo svetov za socialno skrbstvo in varstvo matere in otroka ter delo sveta za šolstvo. Seje se je med drugimi udeležil tudi podpredsednik OLO Trbovlje tov. Tone Zupančič, ki je v razpravi sodeloval s koristnimi nasveti. Po ugotovitvah je zdravstvena služba na področju občine dobro urejena. Tako opravljata preventivna služba in sanitarna inšpekcija svoje naloge zadovoljivo. Delo sveta za zdravstvo in skrbstvo pa ni lahko, saj je treba obilico primerov skrbno in objektivno presoditi in varčno gospodariti s skromnimi sredstvi, ki so na razpolago. V letošnjem proračunu je bilo predvideno 8,5 milijona dinarjev za zdravstvo in socialno skrbstvo. Ta sredstva pa so ’v pretežni večini že skoro izčrpana. Največ je bilo doslej izplačano za redne podpore odraslih ljudi, za podpore otrokom padlih borcev, za oskrbnino otrok v domovih in za onemogle ljudi, ki žive v raznih zavodih. Visoko postavko dosegajo nadalje tudi podpore za zdravljenje, nadalje brezplačno zdravljenje ljudi, ki imajo na to pravico po zakonskih določilih. Iz poročila predsednika sveta za socialno skrbstvo, tov. Ster-banove je bilo razvidno, da so precejšnjo podporo prejele tudi mlečne kuhinje za otroke, mladina, počitniške kolonije, invalidi in razni siromašni ljudje, prav tako je bilo izdano precej proračunskih sredstev za preventivno in patronažno službo, za porodnine in pogrebnine, za ambulantne preglede in drugo. Redno mesečno podporo uživa 63 starih in onemoglih ljudi. Dokaj žalostni in neredki so nadalje primeri, da padejo pod skrbstvo občine razni preužit-karji, ki po izročitvi posestva svojim otrokom postanejo siromaki in upravičenci na podporo. Mnogi sinovi takšnih staršev se ne zavedajo osnovnih dolžnosti, ki so jih dolžni proti svojim roditeljem. Vprašanje zase je plačevanje vzdrževalnine za otroke, ki se morajo pošiljati v vzgojni zavod. Takih otrok je še precej, vendar primanjkuje zanje potrebnih finančnih sredstev. Svet za socialno skrbstvo si sicer prizadeva z nasveti in vzgojnimi posegi vplivati na starše, ki bi lahko mnogo sami pomagali, vendar tukaj največkrat otrok. Sprejeli so sklep, da se na Senovem osnujeta dva šolska odbora, in sicer za vsako šolo posebej. Na dnevni red je prišel tudi predlog, naj se v bodoče pomaga s štipendijami tudi kmečkim ljudem, ki se žele izobraziti v kmetijskih šolah. Občinski ljudski odbor je nato sprejel sklep o ustanovitvi kmetijsko-nadaljevalnih šol na območju občine. KZ Brestanica je skupno z OZZ že pripravila vse potrebno za začetek pouka. Najprej je taka šola pričela delovati na Gorici, kjer se je i 1. vrst mladih zadružnikov že priglasilo 25 učencev, pozneje bo začel pouk tudi v Stranjah in Koprivnici. Na seji se je obravnavalo tudi stanje KZ Brestanica. Občinski ljudski odbor se zanima za čim-boljše delovanje zadruge. Iz poročila je razvidno, da skuša vodstvo zadruge s svojimi fi-nančnimi sredstva čim smotrneje gospodariti. Tudi pri ekonomiji, ki je trenutno še pasivna, se teži, da se njeno stanje čim-prej popravi. Ograditev plantaže v Anžah gre h kraju. Vidnejši uspeh je bil dosežen letos tudi pri odkupu. Delo v pododborih, kot sta na primer po- speševalni in poljedelski, postaja bolj aktivno, zlasti pa je opaziti živahnost v delu zveze zadružnic. Tečaji za konservi-ranje sadja in zelenjave so bili kar na petih krajih in so uspeli. Preko zime so v načrtu gospodinjski, šivalni in še drugi tečaji. Zadružnice Se bodo tudi vključile v okrajno tekmovanje. Lep uspeh je dosegla zadruga nadalje pri organiziranju aktiva mladih zadružnikov na področju vasi Anže, Gorica in Razrez. Na področju ostalih vprašanj je občinski ljudski odbor sprejel sklep o razdelitvi sredstev iz poplavnega in cestnega sklada. Odborniki so izrazili mnenje, naj okrajna gozdna uprava pravilneje določi kategorizacijo Preveč togosti pri ustvarjanju družbenih prispevkov — V bodečih instrumentih je potrebno pri odmeri teh prispevkov bolj življenjsko reševanje tega vprašanja Posamezni instrumenti v ustvarjanju družbenih prispevkov pri posameznih občinskih ljudskih odborih so še vse preveč okorni in ne rešujejo tega vprašanja življenjsko, kakor bi bilo to potrebno. Navedel bom dejavnost«, namreč jabolčnika, žganja in prigrizkov. Za vse to pa mo* ne plača družbi nobenih prispevkov. Sam je ob neki priložnosti dejal, da mu ta postranska dejavnost več da, kakor dve mesečni plači v pod- dva primera, ki zgovorno jetju. Pripomniti pa je treba da tndi v podjetju dobro zasluži. Ta dva primera povesta precej. Vsekakor bi Mio pravilno, da se tudi P. C. obdavči. Naj plača tudi on družbi svoj prispevek, saj ......._...... mn ga tndi dražba daje v obliki vendar 75 odst. take, na kateri otroškega dodatka. Na drugi samo pričata o tem. Uprave za dohodke posameznih občinskih LO so obremenile posamezne hišne posestnike za davek. Hišni lastnik Z. K. v Zagorju ima hišo in nekaj zemlje. ne pridela prav ničesar, ker tam niti trava ne uspeva. Družina je štiričlanska- Ker znaša davek strumentlh nekaj čez 50 din na osebo, se je zato znižal otrokoma družbeni prispevek v obliki otroškega dodatka. Hišni posestnik je upo- strani pa je treba skrbeti za to, da se v prihodnje v novih in-ustvari življenjsko Na račun pedjetij oziroma družbe? . Pred nedavnim sem bil priča 8 nekega zanimivega razgovora dveh strokovnjakov. Za neko podjetje sta namreč izdelala v prostem času načrt. Seveda sta aa to predložila račun, katerega pa je treba predhodno registrirati pri Upravi za dohodke Občinskega IX) Zagorje. Zaradi tega, ker je treba določen odstotek odvesti dražbi, sta se ta dva strokovnjaka domenila, da bosta za toliko zvišala prvotni račun. To sta tudi storila. Podjetje, kateremu sta napravila načrt, je torej plačalo davek, ki bi ga morala plačati ta dva strokovnjaka. Prav gotovo kolektiv podjetja ne bi ostal izvajanje družbenih prispevkov. hladMokrTen, če bi izvedel za to Pri tem naj ne bo izvzet nihče - Oba strokovnjaka imata goto- i” komunalnih odlokov. JT™ VMJt Delo občinskega odbora je t]ar bi bilo treba pri njem upo- plodno, prav tako posveča od- števati, da Je 75 odst. njegove bor vso skrb kmetijskim vpra- zemlje nerodovitne, od katere šanjem, nadalje tudi socialne- nima nobene koristi, mu skrbstvu, zdravstvu in šol- Drug primer: delavec P. C. — vsak naj plača po svojih dejanskih dohodkih. Potrebno je, da se tndi o tem resno razmišlja. (m) vo »lepe« pojme o naši socialistični stvarnosti. — Tudi o tem bi se izplačalo razmišljati. stvu. Pohvalimo lahko tudi disciplino odbornikov, saj so se tega zasedanja razen treh zadržanih udeležili vsi občinski odborniki. primer: ima tudi hišico. Je še aktiven in ima 4 otroke, za katere prejema otroški dodatek. Poleg svoje redne zaposlitve opravi-'* z ženo v prostem času še »postransko Začetek je dober Trenutek v non-stop trgovini na Kidričevi ulici v Zagorju -Razgovor s poslovodjo Danilom Kerinom — Začetek je kar dober valnici v opoldanskih urah, ko Več secieilislieiie zavesti, pa bode uspehi veeii (Nadaljevanje s 1. strani) Vsa vložena sredstva pa so prišla v celoti do izraza tam, kjer so znali iz enega milijona ustvariti 10 milijonov dinarjev vrednosti. Zal pa to ni bilo povsod. Marsikje, zlasti tam, kjer ni bilo množične in zadružne aktivnosti, so sredstva skopnela brez večjih koristi za skupnost. Prav to nam zgovorno potrjuje, da ni vse samo denar, če ni zraven pripravljenosti kmečkih množic za skupno akcijo. V tem razdobju se kmetijske zadruge, ki jih je v okraju 30, niso materialno dovolj okrepile, prav tako so se premalo uveljavile v razvijanju in krepitvi socialističnih odnosov na vasi. Res pa je tudi, da investicijska sredstva niso vedno prihajala ha vas preko zadrug, ampak po raznih stranskih poteh, pogosto nenamensko, ne da bi za same investicije bila zainteresirana vsa vaška skupnost ali vsi zadružniki. Pravilna investicijska politika se je začela razvijati šele v zadnjem času, ko so začela vsa denarna sredstva pri- Tudi danes so še Vedno opaziti v zadrugah razne pomanjkljivosti, drži pa vendar, da si brez kmetijskih zadrug ne moremo predstavljati uspešnega gospodarskega življenja na vasi. Ce na splošno ocenirpo .delovanje . kmetijskih zadrug v okraju, lahko rečemo, da so kmetijske zadruge premalo skrbele za večjo proizvodnjo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma za njihov odkup. Le nekatere so dosegle uspeh v plantažnem sadjarstvu, v predelavi sadja ter v obnovi sadovnjakov in vinogradov. Položaj v zadnjem času pa kaže, da bo razvoj v kmetijstvu postal hitrejši, zlasti ko bodo začele pomagati zadrugam kme-ki se je . že lotila dela. Precejšnjo pomoč. so nudila zadrugam tudi gozdarska’ poslovna zveza, ki bo prevzela gospodarjenje z lesom ter skrbela za načrtno obnovo, vzgojo in pravilno izkoriščanje gozdov. Da so zadruge v ekonomskem pogledu napredovale, govori tudi pove- hajati na vas preko kmetijskih *>*»> letih * -P* “^na. zadrug. Resnica je, da bodo edino gospodarsko močne za- Reja živine se je v zadnjih letih močno okrepila, saj je ži- vedno obnova sadovnjakov in vinogradov, ki so glavne kmetijske proizvodne veje, Rajoni-zacija je za to obnovo že določila ustrezne površine. Obnovo bo treba pospešiti in usmeriti na najbolj primerne kraje in skrbeti za enotno obnovo sadjarstva in vinogradništva. Ce pa bomo hoteli obnovo še bolj okrepiti in jo povezati s kmetijskimi proizvajalci, bo treba slednji še bolj povezati z zadrugami, saj je komaj 65 % kmečkih gospodarstev včlanjenih v kmetijskih zadrugah. Se važnejše pa je, da bo treba posvetiti še večjo skrb vzgoji kmečke mladine in jo vključiti v čim več kmetijskih šol, v katerih mora postati reden šolski pouk. Ne sme nam biti žal • sredstev ž? kmetijsko šolstvo, kajti znanje je najzanesljivejši pripomoček za strokovni in gospodarski dvig kmetijskih množic in je glavni pogoj za napredno gospodarstvo. Okrajni ljudski odbor je na tem zasedanju razpravljal poleg kmetijstva še o drugih vprašanjih, o katerih bomo v celoti poročali v prihodnji šte- Preteklo soboto zvečer smo napravili kratek obisk v zagorski non-stop trgovini »Preskrbe« na Kidričevi ulici. Zanimalo nas je predvsem, kakšna je rentabilnost nepretrganega poslovanja. Imeli smo srečo, saj je bil na turnusu kar sam poslovodja trgovine Danilo Kerin. Pa nam je prav rad ustregel. Najvažnejša je za sedaj ugotovitev, da se nepretrgano poslovanje izplača. V Zagorju so hoteli to vprašanje tako urediti, da bi bila vsako soboto popoldne ena trgovina dežurna. Za kupce bi pa bilo to zelo nerodno, ker bi morali skakati iz enega v drugi kraj mesta. V želji, da čimbolj ustrežejo potrošnikom, so odprli na Kidričevi ulici non-stop trgovino. Odprta je dnevno od 7. do 20. ure. Velik promet je v poslo- gredo rudarji iz okoliških krajev na delo ali z dela in pa kadar gredo zaposlene žene — gospodinje — iz službe domov. Precejšen promet je nadalje v večernih urah, ko gredo ljudje k prvi in drugi kino predstavi. Šibka točka non-stop trgovine je le čas od 19. do 20. ure. Takrat le malokoga zanese v trgovino. Zagorjani so se že navadili na to trgovino. Vsak začetek je težak. Ve:idar izgreda, da so začetne težave že prebrodili. Upajo, da bo v prihodnje še več kupcev, saj si kolektiv trgovine prizadeva, da bi stranke kar najbolj zadovoljil. Se prijazen pozdrav »Lahko noč« in naš obisk je bil končan. Uslužbenci trgovine pa so čakali še na zapoznele kupce. (m) 4 KMET1ISK0-G0SP0DARSKF-G0SP0D NIŠKE ŠOLE v ZAGORJU Sole bodo trajale dve leti in •* bodo vsako leto končale v prvih pomladnih mesecih — Priglaien cev bo dovolj gospodarske Sole v Zasavju do- Menda ne bo večje vasi v našem okraju, ki ne bi prihodnji mesec dobila važne izobraževalne institucije. Sicer pa o tem mnogo razpravljajo malone vsi vaški odbori organizacij SZDL in skupno s kmetijskimi zadrugami in drugimi društvi iščejo prostore ter sredstva, in vse kar Trbovlje v začetku novembra. — Iz radijskega aparata se je oglasil poskočen domač napev. »Avsenikova koračnica« je napovedal v radiu. Gospodinja je aparat še glasneje privila in začela pripevati. V eni izmed trboveljskih ru- ni uspeha. Nekateri starši s jati zadružno življenje na vasi. svojim odnosom in vzgojo otro-.— __________________ ke še bolj kvarijo in jim celo dajejo potuho. Ob skrbni presoji učnih uspehov, ob posvetovanjih z vzgojitelji in ob sodelovanju organizacij so se dodelile tudi štipendije najpotrebnejšim otrokom, prav tako se plačujejo štipendije 43 otrokom padlih borcev. Mlečne kuhinje delujejo na vseh šolah občine. Dnevno malico dobiva preko 600 otrok. Za kmečko prebivalstvo je bilo v primerih akutnih bolezni, raka, TBC in podobno izdano že blizu 450 tisoč dinarjev. Zdravstvena služba se razvija preko Zdravstvenega doma, posvetovalnice za matere in otroke in sanitarne inšpekcije. Pohvalno je delo zdravnikov, ki si mnogo prizadevajo v preventivni službi. Posvetovalnice za matere in otroke sedaj že vse pogosteje obiskujejo delavske in kmečke žene. Prav tako se redno vrše tudi obiski p.o domovih. Zdravnik, patronažna ■ sestra in babica skrbe za nego in zdravje novorojenčkov, kjer se pomaga z rednimi pregledi, nasveti itd. Na splošno je delo sveta tesno povezano z vsemi organizacijami, vendar pri teh ponekod le še ne čutijo v zadostni meri potrebe, da bi v številnih primerih socialnega skrbstva in zdravstva, posebno na terenu, bolj pomagali občinskim orga-• nom. Iz poročila sveta za šolstvo, ki ga je podal tov. Javorič, so se občinski odborniki seznanili s šolsko problematiko. Najbolj pereče je pomanjkanje učnih moči. Na področju občine obiskuje nad 1300 otrok šole, kjer pa samo na gimnaziji primanjkuje pet učnih moči. Iz podane analize je razvidno, da so izdatki za šolstvo precej veliki. Nujno je, da se prične z zidanjem šolskega poslopja na Gorici. Sprejet je bil sklep, da se šola na Gorici, ki je doslej spadala pod Brestanico, osamosvoji. Med štirimi krajevnimi šolskimi odbori je odbor na Senovem najbolj delaven, ki se poleg reševanja materialnih vprašanj zanima tudi za vzgojo druge sposobne pravilno usmer-> vina glavno tržno blago v okraju. Kritična pa je v okraju še Vilki Uradnega vestnika okraja je potrebno za začetek šolanja Trbovlje. kmetovalcev. Ni dvoma, da so se kmeti jsko- TRB0VELJSKA SLIČICA EN DAN MED GOSPODINJAMI RUDARJI, IN OTROCI (NOVEMBRSKI DAN) Vnanjost hiš je na cestni strani kaj prikupna. Tega pa ne bi mogli trditi za drugo, dvoriščno stran. Stene hiš »kvase« kupi drv in rama druga navlaka. O čistoči, ki je bila tu nekoč vzorna, danes ni mogoče več upr o vsakdanjo* in težavah. novicah Sneg je ponehal. Ali bo vedro? Drejc je ugibal. Tokrat mu dež pol trohnelih tu čisto majavih stopnicah. Z vrha se je najiprcj slišalo močno petje, nato pa se je kmalu začelo cviljenje in vpitje. Nekajkrat je tudi močno zaro- in sneg nista všeč. Dobil je pre- potalo. Sosedi vedo, kaj je: prve mog in treba ga jc spraviti v dni meseca smo in Francelj in drvarnico. V dežju in snegu pa njegov« žen* imata še nekaj novahjl. Tem ga ni treba nositi ložnostih se zbere v njegovem v koših. Le nekajkrat pljunejo stanovanju pisana druščina sta davkih MoniJ smo Po it«™ ^„nll Dvori,«.. „ oao,m«x- Istim £S£. M »5? “ ‘m“i° d'",rni“ k*r <■* *“• brai ***> sto v kratko, senčno ulico Z pa pomrli, prišli so novi. tem pa dveh hiš je čez cesto napeljana n- mnog0 mar, Itako je okrog električna žica in na njej se v njihovih domovanj, hladnem vetru giblje sem in tja jsja koncu hiše, ne daleč od svetilka, ki daje naselju ponoči ceste, loži kup zabojčkov, košar, medlo luč. Cesta je prazna. Le pjsj^rov m drugih posod za od- tu in tam pride po njej kak pe- laganje pepela. Mera je zvrhn- šec. Za vsa vozila je pot zaprta, ^ veter, ki je zapihal, raznaša — Cestišče popravljajo. Z neba, te smeti Tudi kak pes brska . . , Doerabil za Iona to od koder je še pravkar ulival na med temi odpadki za sočno k0b .. PRb 1 zemljo dež, je začel naletavati kostjo v roke in zavihte lopato, pa ga že imajo pod streho. »Naj bo dež ali sneg, ali pa lepo vreme, treba sc bo lotiti dela. Ura je že veliko in kar kmalu bo treba spet v jamo,« je menil Drejc, postavil klado za rih znancev, menda iz celih Trbovelj. Začne sc s pitjem, vriskanjem in rajanjem, konča pa s tepežem in jokom. •> Kadar je pijan Francelj, im« besedo ženska, kadar je ona, pa Francelj. Včasih se tepeta kratek čas, včasih slej že uveljavile. Mladi kmečki fantje so preko zime dobili toliko dragocenega znanja, da so doma na svojih posestvih vse to pridobljeno znanje koristno uporabili. Nič čudnega torej, če je letošnja jesen še bolj pobudila zanimanje za tak način izobraževanja. In razveseljivo je, da se vaški odbori organizacij SZDL in krajevni odbori ne ustavljajo pri vprašanju, kje dobiti za šolanje potrebna sredstva. Se en dokaz, da je volja močnejša. Tako bodo v Zagorju ustanovili kar štiri kmetijsko-gospo-danske šole. Računajo, da se bo v šbie priglasilo najmanj 100 kmečkih fantov. Na Mlinšah pa bodo šoli priključili še gospodinjsko šolo in bodo tudi kmečke žene deležne izobrazbe, ki jo potrebujejo pri gospodinjstvu in ostalih delih. Razen tega pa bo v zagorski občini tudi vešč gospodinjskih tečajev, ki so postal; že stalna in zelo priljubljena zvrst določenega izobraževanja. (v) Na Raki so zaprli pekarno Po Kruh mora o hoditi ]3 Jun da eč Na Raki je bila pekarna kmetijske zadruge, ki je dolga leta pekla kruh za domačine. Pred tremi,tedni so to pekarno zaprli na predlog okrajne tržne inšpekcije, ker ni ustrezala sanitarnim pogojem. In Raka, ki je porabila Kaj boš!« pripomni žena. »To bova pa že spravila notri, samo pa traja to v presledkih po dnevno do 150 kg kruha, je s ».KO«. - * S da «. imava do,„a. Saj veš. P*- gata Te t pApoSfla pr^ča ima nf glavi. Spodnje kriio ji zimi naju oba rado zebe.« otrok. Razkuštrane glave so gleda izpod obleke. Naguban se nagledale v debele sne- obraz jo izdaja, da jc ze v letih žiniče Obrazi so b.li veseli. Nekaj časti ogleduje svojo sme-»Ce 'bo šel tako vseskozi, tisočo, potem pa zagodrnja Se ona je vzela lopato in oba sta se zagrizla v črni kup. bo jutri že vse belo,« je menil mali Tonček iz prve Hiše. »Kje pa, saj 1dd.š, da se sneg sproti stali, ko pa je toliko tega prekletega blata,* ga je zavrnil nekoliko starejši Jože. Tonček je bil užaljen. Pa je mislil, da se bo jutri la h. ko že sankal. Kaj pa, če Jože le nima prav? •Pojdimo se lovit!* je zaklical mali Lojze, ki so mu nadeli njegovi kratkohlačni prijatelji ime Kosobrin. »Kosobrin jo ima!* se je zadrl Janko in že zdrvel za hišo onstran ceste. Tud i drugi so se razpršili na pse strani. © »Kam naj dam »meti? 7e od si noči so tu! Sedaj pa je ura enajst. Ne vem, za-, kaj jih danes ponoči ni bilo (delavcev, ki ponoči 2 vozom pobirajo smeti)? Dr liga f c pridejo sicer ved-no.« »AH bo treba sedaj Se na te čakati, kakor na tiste, ki hpraznujejo greznice? Zadnjič jih ni bilo menda kar cel teden, če ne še več. Tudi večkratni opomini niso dosti zalegli. Straniščnica se je medtem razlila iz jame in napravila smrad * le pripomnila druga ženska, ki se je tudi ustavila ob posodah za pepel. Začel se je živahen pogo- »Ali je kaj prida?* Soseda, ki je pravkar na vozičku pripeljala nekaj vreč krompirja, se je ustav-la ob Drejcu in njegovi ženi. cel večer. Ves ta žalosten prizor se odigrava pred očmi male, sedemletne hčerke, ki sprva joka in prosi, ko pa vidi, da nič ne pomaga, utihne. Tudi otroka vztrajno zastrupljata z alkoholom. Menda ni trboveljske gostilne, ki je deklica ne bi poznala... mi »Kaj boš govor.la? Saj tudi zadnji ni bil tako slab, kot praviš. Ali misliš, da kopljemo res tako »lab •koln*?* je bil užaljen mož. »Kje ste kupili krompir?« vpraša Drejčeva žena sosedo. »Ali je lep? Jaz sem * svojim kar zadovoljna.* »Tudi moj ni »lab. Plača- tem dnem ostala brez pekarne. Tudi republiški sanitarni inšpektor si je ogledal pekarno na Raki. Ugotovil je, da jc treba isto nekoliko urediti, tako da bo lahko do spomladi nemoteno obratovala. Domačinom je zatrdil, da se bo to takoj uredilo, vsekakor pa morajo počakat, na pismeno privoljenje. Račani čakajo in čakajo, pismenega sporočila do danes še niso prejeli in kruha Se ne pečejo ... Sprva so mislili, da bodo kruh vozili iz 13 km oddaljenega Krškega. Toda že prvi prevoz te je Drobec iz življenja, ki »o »Menda bo raje gorel kot ga pripovedovali tamkajšnji lju-zadnji. »Stimo* ima dobro!* dje, da misliti... Preskočimo nekaj ur. Rudniška sirena je pravkar naznanila konec šihta dopoldanske delovne tretjine Gospodinje so zadovoljne. Vedo, da ne bo dolgo, ko bo ponesrečil, ker je kolesarja, ki spet doma mož — rudar, ali pa je s trokolesom prevažal kruh, delavec, bogsigavedi odkod. Ko- namočil dež, tako da je na Rako silo, ponekod preprosto, drugod pripeljal popolnoma razmočen nekoliko boljše, je pripravljeno, kruh. 1 Popoldne prežive družine v Na vsak način je treba urediti la sem ga po 16 din. Sedaj skromnih, a prikuonlh kuhinjah dovoz kruha na Rako ali pa popa bom imela dovolj čez pri poslušanju radia, med razni- novno odpreti pekarno, tako da celo zimo.« mi pogovori, ali pe pri igranju bodo zlasti uslužbenci, kakor Koš jc bil poln. Drejc »i in drugih iger, tudi oetali prebiralci Rake m ga je oprtal na ramena in 2ivUenje je skromno, a ven- okolice dnevno preskrbljeni » počasi odhajal po starih, na dar lepo. -jak kruhom. -a Brtstlitvania Slovencev iz Sp. Posavia !l!lltllllllllllllllllllll!!llllll!l!lllllllllll !ll!llllllll!llllllllllllll!lll!lll!llllllllill!!llllllllllllllllllll!llll!llllll!lllllll!lllllllllll!llll!llllllllllllllllll!IIM Letos poteka 15 let odkar je slovenski narod doživel tragedijo. kakršne v svoji zgodovini še nima zapisane — tragedijo, ko je bil obsojen na smrt in uničenje. Petnajst let je minilo, odkar je prihrumel okupator v našo deželo s svojo podivjanostjo, nasiljem in krvoločnostjo. Ze takoj v prvih dneh okupacije 1941. leta se je začelo. Noč za ncčjo. so prihajali gestapovci z avtomobili kakor roparji in ponoči, odvlekli ljudi s seboj. Ljudem niso pustili vzeti najnujnejših potrebščin od doma. Kakor je bil kdo oblečen, tak je moral z njimi. Ce je imel kdo pri sebi denar ali kakšne druge vrednote, so mu jih odvzeli. V prvih dneh okupacije so se najbolj zagnali na našo inteligenco, na narodno zavedne domoljube, zraven tega pa tudi na take. ki so imeli večje imetje, da so potem lahko čimveč naplenili sebi v korist. Dobro je še mnogim v spominu, da toliko paketov še ni bilo poslano nikoli z naših pošt v Avstrijo in Nemčijo, kakor v prvih dneh okupacije. Vsebina teh pošiljk je izvirala iz raznih naših trgovin in kmečkih posestev. Kdo bi si mislil takrat, da smo imeli v naših vrstah izda-jalce-petokolonaše. ki so se svo-ječasno vrinili v razne naše organizacije in društva, v občinske odbore in druge ustanove. Zato so okupacijske oblasti takoj vedele, kateri so tisti, ki jim bodo lahko dajali najbolj zanesljive informacije o celotnem stanju v naših krajih in občinah. Ti izdajalci, ki so se prej zamaskirali z raznimi društvenimi znaki, bili člani naših društev, so povsod prisluškovali, da so bili potem kot izdajalci okupatorju na razpolago. Čeprav teh ni bilo mnogo, je okupator vendar z njihovo pomočjo in sodelovanjem trpinčil in uničeval slovenski živelj, zlasti v. krajih, ki so bili določeni za izselitev. V rajhenburškem gradu, ki je bil pred vojno samostan trapistov, se je naselila gestapovska zalega, ki je bila strah in trepet vsega Spodnjega Posavja, saj je po vseh teh krajih delala svoja hudodelstva. Na samostanski pristavi, kjer so velika gospodarska poslopja, so vsa podstrešja spremenili v začasna preseljeniška taborišča. V Raj-henburg (sedaj Brestanica) so dovažali zavedne Slovence iz vse Spodnje Štajerske. Nastanili so jih v temnih podstrešjih, jih zaposlevali pri težkih cestnih delih ob skrajno slabi hrani. Brž ko jih je bilo dovolj, so jih odrinili na jug, da je bil zopet pripravljen prostor za druge. Kaj pogosto so romali taki transporti tiste čase proti jugu. Kakor hitro jih je bilo zadostno število, so jih že odpravili naprej. Vse to se je dogajalo do jeseni. Ze meseca avgusta 1941. leta so oznanjali veiiki lepaki, da bodo vsi prebivalci iz cone A preseljeni, kar je pomenilo ves krški okraj, nad polovico brežiškega in delno tudi trboveljskega okraja. Na teh lepakih je bilo poudarjeno, da je to potrebno »iz višjih državnih interesov«. Takoj po teh razglasih se je začela propaganda, da bodo vsi preseljenci dobili v »rajhu« svoje domačije, vsega več, kakor bodo tukaj pustili, premičnine in nepremičnine, živ in mrtev inventar. Življenje v Nemčiji da bo vse boljše kakor tukaj in da' bodo bolj varni v Nemčiji. Pe-tokolonaši, ki so bili že pribiti na svojih stolčkih v službi okupatorja, so tej propagandi prilivali olja. Ljudje sami so sd pa to stvar razlagali drugače. Zato je že tiste čase mnogo mladih fantov odšlo v borbo preti okupatorskemu nasilniku. Slika Spodnjega Posavja je bila v tistih dneh obupno žalostna. ‘Ljudje so videli, da ni nikake pomoči in da se ni mo-gode upirati oboroženi sili. Vi-deli so, da jih bo okupator oropal njihove svobode, njihovega imetja in njihovih domov. Oku-patorju ni bila mar gospodarska škoda, ki se je godila povsod. Jesenska dela so ostala neopravljena. Na poljih so ostale velikanske množine pridelkov. Na mnogih krajih je ostala na njivah še koruza in krompir, ajda. zelje, repa, korenje pa v splošnem vse. Vinogradi So ostali na mnogih mestih neobrani. Vse to se je potem uničilo. Ljudje so samo s strahom in jezo priča- Puščica kaže poslopja, na kateri h podstrešjih so prenočevali preseljenci kovali, kdaj se bo pred hišo pojavil avtobus s Hitlerjevo oboroženo tolpo, da jih odpelje v neznane kraje 'v sužnosf. Splošno preseljevanje se je začelo v začetku meseca novembra 1941. leta. Čeprav je bilo v tistih dneh vreme zelo neugodno, ni bila to nikaka ovira. Izdan je bil ukaz, vsak dan na- voziti toliko in toliko ljudi skupaj, jih za eno noč stisniti v podstrešja na samostanski pristavi. naslednji dan pa z njimi na vlak in jih odpeljati v nemška taborišča. Kaj komu mar, če so slabo oblečeni otroci med vožnjo prezebali — kdo se je zmenil za to, če so oslabljeni starčki od mraza drgetali. Hitlerjev ukaz se mora izvršiti, pa če vse vrag vzame! Preseljevanje naših ljudi je trajalo skoraj dva meseca. Le redki so bili Slovenci, ki so v coni A ostali na svojih domovih. Izjema so bili le izdajalci in še nekateri, ki jih je okupator potreboval za razna dela. Takoj nato po se je začelo naseljevanje Kočevarjev v izseljene kraje. Kočevarji so zasedli le najlepše hiše in domačije, na ostale so pa le toliko pogledali, če so našli kakšno imetje, n. pr. živino, svinje in druge stvari, kar je imelo kakšno vred- Kajbenburški grad, kjer se je taborila gestapovska zalega, ko je pregnala iz njega bivše trapiste nost. Za drugo se niso brigali. Ti priseljenci so bili zelo surovi in drzni ter so hoteli vse strahovati, celo ljudi, ki so živeli izven cone A. Na te priseljence imajo ljudje še danes zelo mučne spomine. Ko se po petnajstih letih spominjamo na tiste čase, ko je okupator uničeval našo domovino in ubijal naše zavedne Slovence po ukazu Hitlerja, se moremo samo čuditi, kako je bilo mogoče, da je kulturni nemški narod nasedel takemu blaznežu, ki je poznal samo ogenj, kri in smrt. Naši narodi lahko upravičeno trde, da se taka zver, kot je bil Hitler, na našem planetu še ni izlegla. Kako so se ljudje, ki so bili preseljeni v nemška taborišča, tamkaj počutili, je. povedano v premnogih preprostih pesmicah, ki so jih po taboriščih zlagali in izlivali svojo žalost in trpljenje v preproste verze. Tako pravi v eni izmed teh pesmic med drugim: »Tukaj v lagru nas skrbi, ker želodček nam kriči, krompirček poje dan na dan, ni zabeljen niti slan.* Iz takih in podobnih pesmic odseva bridka' resnica, ki pove mnogo več, kakor umetniška pesnitev, kateri se le redkejši približajo in jo razumejo. V njih pa je povedana in prikazana bridkost in trpljenje ljudi, ki so trpeli in vendar trdno upali v vstajenje slovenskega naroda in naše domovine. Avgust Fabjanič POT V DOMOVINO Ob 15. obletnici selitve prebivalstva iz Spodnjega Posavja v Nemčijo bi rad s pričujočo zgodbo ^pomnil na našo bližnjo zgodovino. Rad bi povedal — kolikor je to sploh mogoče v tako kratkem sestavku — kako so izseljenci tudi na povratku v domovino morali prenašati razne težave in tegobe. Na dolgi in težavni, a vendar tako želeni poti, ki je držala iz taborišča v Spodnji Sleziji skozi Češkoslovaško. Madžarsko in Avstrijo v osvobojeno domovino, so marsikaj doživeli. Pričujoča zgodba govori samo o majhnem delčku te poti... Spet smo Stali na rriajtmi postaji ob slovašfko-magžarski meji. Ljudje so poskakali iz vagonov in dajali duška svoji nevo-Iji. Kako dolgo bo še trajalo tc potovanje? Vrag naj vzame to polževo dirko! mesteci: eno na hribčku, drugo pa v čista vodi. Vse se mi je zdelo tako pravljično lepo. Ko je vlak krenil ob Donavi proti Budimpešti, se nam je spet povrnila dobra volja. Tudi karikaturo, na kateri je bil naslikan polž, kako počasi leze proti Jugoslaviji, je nekdo snel z vagona. Cez dan ali dva — tako smo upali — bomo že doma. Takrat seveda še nismo mogli slutiti, da bo na naši poti še nešteto ovir, ki nam bodo podaljšale naše bivanje v umazanih vagonih. Nismo vedeli, da bomo morali v karanteno v Subotici in nato spet skozi Madžarsko V Slovenijo.., Na postaji v predmestju Budimpešte smo se spet ustavili, Ni bilo nobenega upanja, da bi kmalu spet krenili naprej. K našim vagonom so prišli sumljivi ljudje in nam ponujali vse mogoče stvari. Ko so videli, da Gostje letošnjega občinskega p raznika v tudi Mizarsko zadrugo Na neki postaji na Moravskem je nekaj otrok zagledalo na precej oddaljenem hribu češnjeva drevesa. Ne da bi komu kaj povedali, so odšli na pot. Ko so bili že na drevesih in so pridno zobali češnje, so zaslišali oddaljeni pisk lokomotive, Videli so tudi, kako se je vlak začel premikati. Otroci si tega niso jemali preveč k srcu, ker so vedeli, da bodo že na naslednji postaji ujeli vlak... No, pa recite, da ni bila to prava polževa dirka? Ljudje so se lahko brez strahu oddaljevali od transporta, obiskovali bližnje vasi in prosili za hrano, ponoči plezali na drevesa in klatili zgodnje sadje in tako dalje. Na neki postaji je stal transport z nemškimi vojnimi ujetniki, ki so jih peljali neznano kam. Ruski stražarji so odprli živinske vagone, da so ujetniki lahko opravili nujno potrebo in se preskrbeli z vodo. Skozi zamrežena okenca sta nas opazovala dva žalostna otroka. Ko smo po naključju šli mimo, sta nam zaupno povedala, da sta Slovenca. Povedala sta tudi imena in nas prosila, da sporočimo njunim staršem, da sta živa in zdrava. Ko smo jimas rekli, da bomo čez nekaj dni ' že doma, sta sklonila glave in tiho zajokala ... Ljudi je minila nevolja. ko so na drugi strani plave Donave zagledali lepo mestece (imena se več ne spornim), ki je ležalo na položnem hribčku tik ob reki. Kadar koli se spomnim na to mestece, se ne mokem znebiti vtisa, ki ga je name napravi' pogled na nekdanjo rezidenco cesarja Franca Jožefa. Zdelo se mi je, kakor da vidim dve enaki Ija, seistoječa iz dveh oficirjev in enega madžarskega civilista z rdečim trakom na rokavu. Slednji nas je opominjal na črnoborzijance, ki jim je pripisoval najslabše lastnosti. Takoj nato pa je potegnil iz žepa škatlico cigaret in vprašal bližnje ljudi, če bi jih hoteli kupiti... Ko se je patrulja oddaljila od vagonov, smo si šli malo razgledat predmestje Budimpešte. Na vsakem koraku so bili vidni sledovi strašne vojne, ki je ravno v tem mestu divjala v vsej krutosti. Na trženm prostoru je bilo pusto in prazno. Na njem je samevala 9amo stojnica s cvetlicami, za katere pa se mimoidoči ljudje niso bogve kaj zmenili. Na vratih pekarne je bil napis, da je pošla zaloga kruha in da ga tudi na živilske karte ni mogoče dobiti. V izložbi neke starinarnice je bilo razstavljeno nekaj ničvrednih pred-rrfetov, ki jih je pokrivala debela plast prahu. V parku onstran ceste so bili razpeti umazani šotori, v katerih sp prebivali brezdomci. Ko se je začel delati mrak, je na« vlak krenil proti mestu. Zdi se mi, da smo stali na odprti progi, tako da postaje sploh nismo videli. Ležal sem na ravni strehi živinskega vagona. Ker je bala proga speljana po prefcej visokem nasipu, sem lahko videl pod seboj morje luči, ki pa so tako bledikasto mežikale, da ____ so dajale vtis mrtvega mesta. V Sevnici so si ogledali’ ^aku je viselo - vsaj je tako zdelo — nekaj turobnega. To je prihajalo najbrž od misli na to, da se vozimo skozi poraženo državo, kjer živijo ljudje v negotovosti in v napetem pričakovanju nečesa. Kar srečen sem bil ob misli, da sem eden izmed stoterih na transportu, ki gre v domovino, katera utriplje svobodno in —kar je najvažnejše — svoje življenje. Na neki manjši postaji blizu Kecskemeta smo spet dalj časa stali. Nedaleč od nas je stal transport ruskih vojakov. Vagoni so bili okrašeni s slikami njihovih voditeljev in s parolami. Na bližnjem travniku so sedeli vojaki in poslušali politično predavanje mladega oficirja. Na peronu sta se prepirala oficir in vojak, ki je očitno preveč globoko 'pogleda! v kozarec, pa je sedaj mislil, da ima pred seboj navadnega vojaka ... Zvečer so prišli k našemu vagonu vojaki in prosili, da bi jim naša dekleta pomagala umiti posodo. Ko so videli, da jim niso voljna ustreči, so se začeli jeziti. Poznalo se jim je, da so pijani. Vojaška patrulja, ki je spremljala naš transport, se je začela z vsiljivci prepirati. Ne vem, kako bi se bilo to končalo, če ne bi takrat zapiskala lokomotiva, ki nas je spet za nekaj deset kilometrov približala domovini. Ko smo se bližali jugoslovanski meji, smo srečali Nemce iz Banata, ki jim naše oblasti niso dovolile, da bi se vrnili v svoje kraje. Iz škodoželjnosti so nas začeli prepričevati, da je v Jugoslaviji teror in da nas bodo takoj pobili, čim prestopimo prag domovine. Mi smo jim odgovorili, da imamo čisto vest in da se zato nimamo kaj bati. , Propaganda je vendarle delovala na nekatere ljudi z našega transporta. To so bili oficir in nekaj podoficirjev bivše Jugoslovanske vojske, ki so se vračali iz vojnega ujetništva. Ponoči so nas zapustili in odšli neznano kam. S seboj so odpeljali tudi nekega Slovenca— esesov-skega prostovoljca, ki so ga razkrinkali na zdravniškem pregledu v izbirnem taborišču v Brnu. Njegov pajdaš je pobegnil nekaj dni prej. V Szegedinu smo že vonjali bližno domovino. V nas je prekipevalo veselje, ko je vlak kreni! na zadnjo — to' pot zelo kratko etapo na naši dolgi poti v domovino. Nedaleč od meje smo se še enkrat ustavili, ker smo opazili, da shao nekega starejšega moža pozabili v Szegedinu. Ko smo bili spet vsi, se je vlak ponovno premaknil. Vsi smo tiščali k vratom živinskih vagonov, da bi bili priče spremembi, ki jo bo prinesla meja. In res: ko smo švignili mimo obmejnih stražarjev, se nam je zdelo, kakor da smo prišli v povsem drug svet. kjer je nebo bolj plavo in čisto, kjer sonce lepše sije in kjer je zrak bolj svež... F. Šetinc smo slabi kupci, so se spet umaknili, mi pa smo začudeni ugibali, kako je mogoče, da so zahtevali za cigarete kar milijon pengov. Sele pozneje smo zvedeli, da je bila na Madžarskem inflacija. Ce si hotel kupiti kaj izven racionirane preskrbe, si moral plačati v malijomih ali pa v blagu. Cm a borza je cvetela, da le kaj. Naše plačilno sredstvo so bile stare obleke in perilo, ki smo ga zamenjavali za kruh in za druga živila. Vojaške oblasti so nas namreč zelo neredno preskrbovale z živili in srno bili tako rekoč prepuščeni sami sebi. Malo boljše je bilo na Češkoslovaškem, kjer so nas na nekaterih postajah obiskali predstavniki Rdečega križa in nam razdelili nekaj hrane. Tudi prijazni in gostoljubni Cehi so nam radi pomagali z živili. Drugače pa je bilo na potovanju skozi Madžarsko, ki še sama zase ni premogla dovolj hrane, kaj šele. da bi jo nudila nam... K nam je prišla ruska patru- Beseda o naših najmlajš h Za malico bo danes mleko in kruh s sirom! BINEKU SO SE ZJASNILA LICA Spominska slovesnost pred sodiščem ob priliki nedavnega občinskega praznika v Sevnici Šolski zvonec je zateglo zazvonil. Tihi, na pol mračni hodniki so hipoma oživeli in prešeren živžav je napolnil šolsko poslopje. Mladež je hitela proti zadnjemu delu spodnjega hodnika in se ustavljala pred vrati z napisom »Šolska kuhinja*. Močan fante je spoštljivo potrkal in pokukal skozi vrata. »Tovarišica, kaj bo danes za mal.co?« Odgovor ga je očitno zadovoljil, kajti preko resnega obraza mu je hušknil razposajen nasmeh, in brž se je obrnil h koloni učencev, ki so nepotrpežljivo stopicali in stegovali vratove. »Fantje — za malico je mleko in kruh s sirom.* Nestrpnost je narasla. Vsi so se jeli zaganjati v vrata. Prednjačili so seve dečki, le deklica — očividno učenka višjega razreda — se je s f komolci prerinila v ospredje. »Ne boste vedno prvi, dečki, ne! Lepo po vrsti bomo šli. Danes so prve deklice.* Kaj hujšega/ Tisti rdečeličnež se je razkoračil, stisnil dlan v pest m verjetno bi deklica občutila moč njegovih pesti, če ne bi t sti hip pr.stopila tovarišica učiteljica. »Marko, sram te bodi! To ni kavalirsko, še manj tovariško. Anica ima prav. Danes deklice, jutri dečki.* Marko je sramežljivo povesil glavo in nagajivo pokazal And pesti,- češ le čakaj, se bova že še videla. Anica se mu je tiho zasmejala .n povabila deklice pred vrata. Pičlih pet minut je zadosto valo da so malico razdelili. Toda tudi še sedaj n. šlo brez nezgode. Marko s svojo skupino ni ostal v kuhinji, marveč so jo ucvrli na hodnik. Zadnji se je spotaknil ob prag n bela tekočina je spolzela n n oblek1. Presunljivo je zavpil in gruča je morala obstati. Vsi so odložili posodice na okno in hiteli brisat tekočino. Potem je Marko zavil črepinje v časopisni papir in jih stlačil v žep. »Nikar se ne kremži! Pri vsakem boš dobil požirek, pa bo.* To ga je pomirilo. V zgornjem razredu je pa v tretji klopi sedel suhljat deček. Listal je po čitanki in glodal skorjico kruha. Oči so mu uhajale skozi vrata. Danes se niso in niso hotela odpreti. Naposled so se vrata le odprla. »Kaj, Binek, ti mati še ni dala denar za malico?« Učiteljica je prišla bliže in obstala pred njegovo klopjo. Binek je zmajal z glavo in sitoma zadrževal solze. »Noče dati,* je naposled izdavil. »Pravi, da imam kavo in kruh doma.« »Še kozarček za Bineka,* je rekla učiteljica in por.nila dečka pred mizo. Binek je hlastno zgrabil kozarec in kruh s sirom. Kot bi treni, je pospravil do zadnje mrvice. Oči so se mu bleščale in lica so se mu kar napela. Vljudno se je zahvalil in odšel v razred. Še hip in šol-sk. zvonec je kratko zazvonil. Hodniki so onemeli. Iz učilnic pa je bilo spet slišati glas šolnikov, pomešan z odgovor, učencev. ir Vsak dan je bilo tako. Le da včasih Marko ni hotel odstopiti prvega mesta deklicam, in da Banek ni vedno dobil mleka al. kave. In ko je tovarišica v kuhinji ugotovila, da manjka kozarec. je bil Marko toliko možat. da je povedal, kaj se je zgod lo Tonetu. Naslednji dan je'prinesel denar in ga položil pred tovarišico' »Nate,* je dejal, »vsi smo (Nadaljevanje na 5. strani) Poljedelstvo v okraju Trbovlfe Motiv z Bizeljskega Poljedelstvo, obdelovanje zemlje, je temelj kmetijstva in zlasti v obliki vrtnarstva najizčrp-nejši, najin tenzivnejši način izkoriščanja zemlje. Kakovost kmetijskih obdelovalnih tal je eden izmed bistvenih vzrokov sedanjega stanja kmetijstva in merilo možnosti napredka ter izboljšanja — intenziviranja kmetijstva v posameznih okoliših. Kamenine, iz katerih je obdelovalna zemlja nastala, način nastanka obdelovalne plasti, stopnja razpadlosti KZ Tržišče se bo osamosvojila in preusmerila Pripravili so obširen investicijski program Na zadnjem občnem zboru kmetijske zadruge Tržišče je bila imenovana komisija za sestavo investicijskega programa. Preskrba raznih strojev in opreme je v tržiški zadrugi nujno potrebna, če hočejo imeti solidno gospodarsko osnovo. Sčasoma se bo ta zadruga preusmerila, tako da se ne bo ukvarjala izključno s trgovino in odkupi, temveč bi odkupljene poljske pridelke tudi predelovali. Komisija je pri sestavljanju programa upoštevala sredstva, s katerimi razpolaga, tako da ne bi morda čez leta zabredla v finančne težave. Da so se odločili za tako obsežen investicijski program, narekujejo nujne potrebe, kajti zadruga nima lastnega prostora, kamor bi lahko spravljala svoje stroje. Vse kar ima, je ali v najemu ali pa zgrajeno na tujih tleh. Zadruga v Tržišču razpolaga le z malim številom strojev. Njihova mlatilnica ni več uporabna, zato mlatijo v Tržišču s stroji sosednje zadruge. Od slabega strojnega parka nima zadruga prav nobenih koristi, in prav tako tudi ne njeni člani. Doslej je KZ Tržišče postavila sušilnico na Malkovcu, popravila je klet. stiskalnico in proti-pe»onospamo postajo, povečala je trsnico in matičnjak, obnovila vinograd, uredila drevesnico na Polju in uredila silnico. Investicijski program predvideva odstranitev nekaterih pomanjkljivosti in razne dopolnitve. Ta program bi se naj izvajal tri leta, to je do konca leta 1958. POTREBNO JE SKLADIŠČE ZA OGLJE Iz leta v leto je manj odraslih gozdov, mladi gozdovi pa izpodraščajo. Da bodo gozdovi očuvani in pravilno Izkoriščani, je nujno, da se čistijo in redčijo. Drva, katera dobijo pri če-ščenju, se takoj ali pa po nizki 'ceni spravijo v denar. Zato so se zedinili, da bi ta drva predelovali v oglje, od česar bi imeli posamezniki več koristi. Nekateri gozdovi so zelo težko dostopni, od koder je prevoz težak Od 150 kub. metrov drv bi dobili okrog 11.000 kg oglja, kar bi lahko prepeljali s štirimi vozniki, medtem ko bi za prevoz drv bilo potrebno 60 voznikov. Za oglje bi bilo potrebno skladišče, ki so ga tudi predvideli v investicijskem programu. To skladišče bi bilo odplačano v dveh letih. Pri skladišču bi bila tudi shramba za razen material. BORBA ZA TOVORNJAK Nakup tovornega avtomobila je v Tržišču največji kamen spotike, v prvi vrsti tistih, ki bi bili ob dober zaslužek. Mislim pa, da se vozniki ne bodo dosti prikrajšali, kajti ceste v okolici Tržišča niso najboljše, in tovornjak ne bo vozil po slabih poteh. Z nakupom tovornega avtomobila bi lahko svoje pridelke vozili naravnost na trg ali v trgovino, kjer bi jih tudi bolje prodali. Tudi vino bi draže prodali, ker bi ga sami vozili po- škropljen J e trsnice v Pišecah trošnikom. Vse napredne zadruge imajo svoje avtomobile, nekatere celo šibkejše kot je Tržišče. Ce bi zmanjkalo prevozov v zadrugi, bi lahko vozili za kako drugo gospodarsko organizacijo ali posameznike. DREVESNICA IN SUŠILNICA V hribovitih predelih Tržišča je ugoden teren za jabolka, kot so maslenke in tepke. Po teh površinah so sedaj stara drevesa, od katerih nimajo prav nobenih koristi. Razen tega je precej praznih površin in bi bila prava gospodarska sabotaža, če ne bi sadili dreves. V programu so zato predvideli drevesnico na Telčah, lcjer bi posadili okrog 10.000 sadik. Izračunali so, da bi potem sadike lahko prodajali zelo poceni, stroške pa bi vrnili že v treh letih., Manjšo sušilnico imajo na Malkovcu, ki pa je premajhna, razen tega je tudi prevoz sadja na Malkovec težaven. Zato nameravajo zgraditi sušilnico še na Telčah. Razen navedenega bodo kupili še kotel za žganjekuho, dve mlatilnici, motorno škropilnico in še marsikaj. UPRAVNO POSLOPJE Kot že v začetku omenjeno, nima kmetijska zadruga v Tržišču lastnega prostora. Razni tečaji, predavanja in prireditve so vedno le v šoli. Čeprav je šola lepa in prostorna, za razne prireditve pa ni prikladna. Posamezna društva v Tržišču prav tako nimajo lastnih prostorov. Zato so v sklopu organizacije ZB izvolili pripravljalni odbor, ki bo zbiral denar in material za gradnjo večjega poslopja, kjer bi bila dvorana in več stranskih prostorov za vse organizacije. Nekak kulturni dom bi v Tržišču zgradili namesto spomenika' padlim, kjer bi pozneje odkrili spominsko ploščo. V tej stavbi bi bila potem trgovina, lahko pa tudi mesnica katera je v Tržišču nujno potrebna. Zakaj bi morali hoditi po meso v Krmelj? Ce Imajo n. pr. v Tržišču zasilen za-koL, morajo meso dati za polovično ceno drugam, posebno težko je tako meso spraviti v promet v poletnih mesecih, ko se meso hitro pokvari, hladilnice pa nimajo, da bi meso počakalo dalj časa. Ce bi imeli v Tržišču svojo mesnico in hladilnico, bi lahko zaklano in sortirano meso prodali. Nov dom so sklenili, da bodo zgradili v treh letih. Vsaka organizacija bo nekaj prispevala, finančno pomoč pa je obljubila tudi občina in okraj. Z združenimi močmi in z dobro voljo bo šlo. Iz gornjega je razvidno, da se upravni odbor KZ Tržišče, kakor tudi člani zavzemajo za obsežen investicijski program. Čeravno Je le-ta zelo obširen, ga bddo vendarle lahko uresničili, seveda s pametnim gospodarjenjem. Kot vse izgleda, bodo čez nekaj let imeli v Tržišču sodobno kmetijsko zadrugo z vsemi kmetijskimi pripomočki, kar pa je osnova za napredno kmetovanje. Ml pa jim želimo pri njihovem delu kar največ uspehov. Imeli bodo seveda mnogo dela, skrbi in težav, vendar se jim bo to pozneje bogato obrestovalo, česar se verjetno tudi zavedajo. in velikost (granulacija) peščenih delov zemlje, podnebne in vremenske razmere, lega, naklon in oblikovanje tal —so najvažnejši in nespremenljivi čini-telji, ki določajo število in vrsto rastlin, ki jih je mogoče na teh tleh pridelovati,' prav tako tudi način obdelovanja, v veliki meri pa tudi višino možnega pridelka in donosnost pridelovanja. • Razen teh prirodnih činiteljev, na katere človek na splošno ne more vplivati in jih spreminjati, je rodovitnost zemlje in stanje poljedelstva v posameznih okoliših odvisno še od drugih činiteljev, ki jih more človek spreminjati v prizadevanju izboljšanja poljedelstva. Taki činitelji so na primer: vodne razmere, na katere je mogoče vplivati z osuševanjem ali namakanjem tal in z zavarovanjem pred poplavami; nadalje količina spr-stenine (humusa) v tleh, na katero lahko vplivamo z gnojenjem s hlevskim gnojem in po-dorinami; dalje stopnja preskrbe tal z rudninskimi hranilnimi snovmi, ki jo lahko izboljšujemo z uporabo tržnih gnojil; padalje stanje zloga (strukturnosti) tal, ki ga lahko zboljšujemo s pravilnimi obdelovalnimi ukrepi (agrotehniko). Prav tako je mogoče spreminjati čin t pl j e. ki vplivajo na tehnično možnost ali pa na donosnost gojenja posameznih kmetijskih rastlin v določenem okolišu. Taki činitelji so na primer: velikost obdelovalnih površin, na katero lahko vplivamo z zložbo (komasacijo) obdelovalnih zemljišč; dalje dostopnost, na katero lahko vplivamo z gradnjo poti in cest; dalje oddaljenost od tržišča oziroma mesta predelave ali uporabe, na kar lahko vplivamo z uvajanjem hitrejših in bolje opremljenih prevoznih sredstev ter z gradnjo skladišč in predelovalnih obratov v bližini pridelovalnih površin. Seveda je končno tudi vsakokratna cena, bodisi na svežem pridelku bodisi predelanem, či-nitelj, ki močno vpliva na donosnost gojenja posameznih kmetijskih rastlin. Okraj Trbovlje je glede na vse naštete činitelje zelo raznovrsten, verjetno bolj kot kateri koli drugi okraj v Sloveniji. Obdelovalna zemlja v trboveljskem okraju sega od obso-telskih nižin z nadmorsko višino komaj nekaj nad 100 metrov, pa vse do najvišjih obronkov Kuma, v višino nad 1000 metrov. Poleg milega in toplega podnebja v Spodnjem Zasavju imamo tudi okoliše z izrazito ostrim gorskim podnebjem v zgornjem delu okraja. Razen njiv po ravninah ob Savi, Sotli in Krki ob- delujejo naši hribovski kmetje tudi njive v najhujših strminah. Ne bo veliko pomote, če rečemo, da je približno ena četrtina njivskih tal v našem okraju na ravnem svetu, približno ena četrtina v položnih legah, najmanj polovica pa v strmih in zelo strmih bregovih. Zemlja je ponekod v okraju globoka in rodovitna, drugod slabo rodovitna, ali pa tako plitva, da plug naleti vsak čas na gramoz ali živo skalo. Glede na izvor so naše njivske površine prav tako različne — celo na eni in isti njivi najdemo včasih celo vrsto različnih tipov zemlje Nadalje imamo velike površine ni v ki so izpos, p.avam, in celo rodovitne površine, ki jih zaradi pogostih poplav sploh ni mogoče obdelovati — drugod pa suša zaustavi rast, če poleti le teden dni ni dežja. Poleg velikih, strnjenih njivskih površin v nekaterih ravninskih okoliših so v našem okraju tudi razsežni hribovski predeli z raztresenimi naselji, kjer je z njivice na njivico četrt ure daleč, do prvega soseda pa še dalje in kjer pomeni pot do najbližjega večjega kraja izgubljeni dan. (Nadaljevanje sledi) Z zadružnega posestva Boštan;-Sevnfca Pred dnevi je imel sejo delavski svet podjetja. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo sprejetje tarifnega pravilnika. Ob tej priložnosti sta bili podjetju kot celoti, in drevesničarju tov. Doberšku še posebej izročeni za vzorno prizadevanje za napredek sadjarstva častna diploma in zlata kolajna. Delovni kolektiv se je zelo razveselil visokega. priznanja republiške Zadružne zveze. V drevesnici so te dni začeli z izkopavanjem sadnih dreves. Za oddajo je pripravljeno nad 40.000 drevesc. Visokodebelna so skoro vsa že naročena. Precej pa je še na razpolago srednje-in nizkodebelnih sadik — jablan, različnih podlag in sort po sadnem izboru. Te sadike vabijo napredne in pogumne sadjarje našega okraja, da jih nasade v obnovljene sadovnjake. Mnogo skrbi so letos posvetili tudi ureditvi govejih hlevov. Gnojišča v obeh obratih (v Sevnici in Boštanju) in hlev v Sevnici so že sodobno urejeni. Dela na ureditvi hleva v Boštanju bodo skončana še ta mesec. Tudi to je lep napredek na posestvu. F. D. Sodobno urejen hlev na zadružn em posestvu Sevnica-Boštanj Aktiv mladih zadružnikov in z^ružnic sta dobro začela Poučne ekskurzije, predavanja in tečaji škropljenje sadnega drevja v Leskovcu Ko sta bila letos ustanovna občna zbora aktivov mladih zadružnikov na Svibnem in Vrhovem, so nekateri nejeverno zmajevali z glavami in zaničevalno gledali na te aktive, češ, kaj nam bodo le koristili. Mnogi pa so v njih le spoznali velike prednosti, spoznali v njih organizacijo, ki bo prinesla v našo vasi nekaj novega, naprednega. Na področju kmetijske zadruge Radeče je bila ustanovljena tudi Zveza zadružnic, ki je prav tako kot aktiva mladih zadružnikov krepko poprijela za delo in že dosegla uspehe. Člani aktivov mladih zadružnikov so imeli v tem času tri uspele seje, na katerih so se temeljito pogovorili o svojih nalogah in načrtih na področju kmetijstva, ki niso majhne. Tako nameravajo že v kratkem ustanoviti .šolske vrtove na Vrhovem in na Jagnjenici, kjer bi opravljali žitne poizkuse, se učili sadjarstva, uredili vzorna krompirišča itd. Med aktivoma mladih zadružnikov na Svibnem in na Vrhovem je pravkar v teku tudi tekmovanje v tem, kdo bo dobil več priglasitev za zimske tečaje kmetijskih gospodarskih šol na Svibnem in na Vrhovem. Uspeh te akcije je že sedaj zadovoljiv. V zimskih mesecih bodo imeli vsaj pet predavanj o semenogojstvu, sadjarstvu itd Prav tako se člani teh aktivov nenehno prizadevajo, da bi pridobili v svoje vrste še vse preostale mladince, ki se zaradi te-(Nadaljevanje' na 5. strani) lože Stok — Korotan: 25 (Nadaljevanje) Pas4'zans!ca goJka Tedaj so letala že tretjič zakrožila nad vasjo . in pokazala pravo barvo: bila so ustaškal Kodrun, ki je stal pred hišo na straži, je udaril po vratih in hlipavo zavpil: »Joj, nekaj je odvrgelI« ln že je močna eksplozija stresla vso vas. Zračni pritisk je treščil Kodruna skozi zaprta vrata v steno predsobe, godbenike v sobi pa je pometlo v kot. Zdaj ni bilo v gostilni več smeha, temveč zbegano iskanje izhoda na varno. Medtem trešči na tla druga avionska bomba in še huje pretrese vas Godben.ki so brezglavo planili ven in se zgnetli v majhno klet. Čeprav so bili preplašeni in zaskrbljeni, je Kumlanc .zbral toliko moč:, da je siknil v Po-kleko: nKo bi ti zdaj sebe videl, kakren paničar si pa ti... Le poglej se, kako si bled — ko zid , Al. imaš še kaj krvi v sebi?« Pokleka je molčal, ko da je ob eksulnziiah izgubil sluh. Iz grla ni mogel spraviti nit, besedice K" je zunaj utihnilo brnenje letni, so godbeniki s strahom pr.lezli na plan. Tedaj se je pr- vo letalo vrnilo v Gradac in godbeniki so se znova znašli v kleti. Vrag vedi, kaj je to letalo iskalo nad vasjo. Morda so ustaši hoteli fotografirati učinek bomb, ali pa se jim je zahotelo še izzivanja. Ko je letalo odbrnelo proti Karlovcu, so godbeniki previdno prilezli na dan in ostrmeli nad razdejanjem. Prva bomba je delno porušila most čez Lahinjo. Tik ob njem je prej stala 'majhna domačija. O hlevu, ki je bil poln živ,ne, zdaj ni bilo sledu. Eksplozija je odnesla tudi polovico hiše, služkinja pa, ki je bila sama doma in se je grela na peči, je dobila le majh. no prasko. Bomba je porušila tudi del žage, žagarju, ki je stal sredi barake, pa se ni ničesar zgodilo. Okoli žage je vsa objokana tekala Dimovka in iskala pogrešano devetletno deklico. Na srečo jo je kmalu našla med ruševinami. Prav nič hudega j* ni bilo, le grozno se je prestrašila. Sedemletnega fantka, ki se je z njo igral pri žagi, pa niso in niso mogli najti. Mnogo večjo škodo je napravila druga bomba, ki je padla na drugo stran Lahinje. Porušila je tri hiše, velik hlev in del go- spodarskega poslopja. V hiši, ki jo je bomba začLela, je ubila mater in tri hčere. Hudo je razmrcvarila tudi nekaj živne. Ta dan je bil strašno žalosten za Gradačane in partizane. Padli sta smo dve bombi in napravili toliko gor jat Ponoči so godbeniki slabo spali. Čeprav so še tako kunii peči, niso ogreli sob, kajti malone vsa okna so bila brez šip, ki so popokala ob bombni eksploziji. Vseh lukenj nikakor ni bilo mogoče zamašiti. Zjutraj so se godbeniki krmežljavih obrazov zbirali pri Dimu. Bili so premraženi in zaspani. Spravili so se nad polomljena okna in jih vse dopoldne popravljali. Vseh šip pa le ni bilo mogoče zložiti skupaj) zato so si pomagali s š.pami s stenskih slik. Zunaj pa je nekaj godbenikov pomagalo delavski četi, ki je prišla odstranjevat ruševine in popravljat most čez Lahinjo. Drugi dan so godbeniki predelovali teorijo glasbe. Po predavanju pa so igrali pri pogrebu žrtev avionskega napada. Pri popoldanski vaji je Bru-nove borce zopet vznemirilo brnenje sovražnega letala, ki je krožil nad letalsko bazo m mi-traljiralo vojaške objekte. Pri odletu je vrglo na Otok štiri bombe. In spet je bilo nekaj mrtvih, med njimi tudi Rudi Ravnikar iz Bobna pri Hrastniku. Cez noč in drugo dopoldne ni bilo v Gradacu nič novega. Popoldne, ko so imeli godbeniki prosto, pa se je več.na članov razšla v sosedne vasi, na obisk k znancem in prijateljem. Tudi Gračnar, Kumlanc in Vezovišek so odšli v neki ml.n proti Klo-štru. Tam jih je mlinarica lepo pogostila. Ko pa še je trojka vračala, je zaslišala iz daljave močno grmenje. To grmenje pa je postajalo čedalje glasnejše. In kmalu se je pojavilo v zraku petdeset avionov, ki so rohneli, kot da se podira svet, Ce so to sovražna letala, bo mo imeli sodni dan,« si je mislil Kumlanc in je kot kafra smuk-n.l v betonsko stražarnico ob železniški progi, Vezovišek in Gračnar pa v železniški jarek. Ko pa so na letalih spoznali angleška znamenja, so pr.lezli nazaj na cesto in odšli na bližnji griček. Bilo je zanimivo opazovati, kako je ta jata letal r«imetavala veUke zavoje s padali in brez njih. Nekatera letala so krožila po zraku kot lastovice, ki se ■ jeseni zbirajo za odhod v južne kraje. Nekaj avionov pa je letelo tako nizko, da so godbenik, kar počenili, da bi jim ne odrezali glav. Ko so vsa letala odvrgla številne zavoje, so se spet dvignila v višave in odletela proti Sredozemlju. Tudi naslednjega dne se je nad Belo krajino pojavilo 70 zavezniških letal, ki so odvrgla zavoje, v katerih je b.lo orožje, oprema, obleka in hrana. Poslej so bili godbeniki s hrano zelo zadovoljni. Preskrba je bila točna in redna. Hrana je b.la izdatna, soljena in zabeljena. Neko popoldne, ko so godbeniki imeli vaje, je spet privihral ustaški avion ter odvrgel na Otok štiri bombe in uničil tri hiše. Ljudje so bili vsak dan bolj zbegani. Tisti večer je bilo pri Dimu zelo žalostno. Krautbergar, ki se je vrnil iz korpusa, je pripovedoval, da je zvedel od Zagorjanov, ki so prišli s Štajerskega, da so Nemci v decembrski ofenziv postrelil. 80 žena iz Revirjev. Poročenim godbenikom, ki jih je bilo več kot polovica, je zastal dih, srca pa so jim močno utripala. Drugi dan je bila glasbena vaja zelo žalostna. Menda so ,grali same žalostinke, ko da igrajo na pogrebu svojih žena. Ko se je kapelnik Brun, ki je bil prejšnji dan poklican v štab, nrntl v Gradac, je bil v besedah bolj skop kot po navadi. Povedal je le, 'da ni zvedel v korpusu nič novega, v Črnomlju pa da je dobil novo koncertno skladbo, ki jo je dal Kumlancu v prepis. Na koncu ni pozabil povedati, da je v Črnomlju srečal Frnesta Ačkuna, ki mu je povedal, da je od doma dobil pismo. V njem mu sporočajo, da je v Hrastniku vse v redu. Napetost je mahoma popustila in spet je življenje teklo po normalni poti. Zvečer so se srečni godbeniki napot.li v Črešnjevec, kjer so priredili koncert za ranjence. Nato so v vaški dvorani igrali vaščanom za ples in zabavo. Brhka dekleta so se vrtela ko vetrnice. Fantje jim niso bili kos; le kdo bi jih dohajal v tako razigranem plesu/ O polnoči so se tako razgrele, da niso pustile godbenikov niti trenutek pri miru in so jih stalno vabile na ples. Pozno v noč se je godba vrnila v Gradac. Kuhar Milan jo je ves nestrpen komaj dočakal. Ker vs. godbeniki niso hoteli k večerji, je bil skoraj užaljen. Pa je vseeno prinesel na mizo svojo specialiteto. Ko so prvi abonenti pohvalili okusno pripravljeno rižoto, so prisedli k večerji še ostali. Tako je navsezadnje dobre jedi celo zmanjkalo. •To ni slabo, če se ti v želodcu pozna, kaj pripeljejo zavezniška letala,« je modroval Sketako in se pogladil po trebuhu. Drugo popoldne je pristalo na letališču pri Otoku sedem transportnih letal, ki so prtMa po ranjence. Spremljalo jih je 17 lovcev, ki so str'no krožili nad Belo krajino, f ri letala, polna ranjencev, so kmalu odletela v Bari, ostala »e pa zaradi odjuge in mehkega zemljišča niso mogla dvigniti. To jim je uspelo šele drugi dan. (Nadaljevanje »ledij LESKOVEC Leskovški krajevni odbor skrbi, da se komunalna dejavnost na njegovem področju razvija v polni meri. V Leskovcu so se že več let pritoževali o slabi električni napetosti. Kljub temu, da je v vasi in okolici mnogo radio sprejemnikov, jih prebivalci mnogokrat niso mogli uporabljati. Podobno je bilo tudi z elektromotorji in z razsvetljavo. Krajevni odbor je to pomanjkljivost pravilno ocenil in sklenil, da je treba postaviti nov transformator. Sklep se j« začel hitro uresničevati. Na zboru volivcev so določili obvezen prispevek za transformator, ki ga je nato potrdil še občinski ljudski odbor v Vidmu-Krškem. Kmetje so skoraj vse vožnje napravili brezplačno. Prispevek za transformator se je hitro kopičil. Zanimivo je, da so revnejši prispevek raje plačali kot pa premožnejši, seveda z redkimi izjemami. Otvoritev obratovanja transformatorja, ki je bil zgrajen z združenimi močmi, bo 28. t. m., ki bo v sklopu proslave Dneva republike. Gotovo bo sedaj elektrlfikacij-ski odbor posvetil vso skrb javni razsvetljavi. Napeljava je stara in jo bo težko v kratkem času obnoviti. Želja Leskovča-nov pa je, da bi za Dan republike zasvetila cestna razsvetljava tudi v bližini in' pri zadružnem domu, kjer se vaščani ob večerih pogosto zbirajo. Vso skrb so posvetili tudi vaškim potem in cestam. Obnovili so cesto Velika vas —• Brezje, ki je dolga 3 in pol km. Po dolgih letih je zopet uporabna in sicer ne le za vprežno živino, temveč tudi za tovorni avtomobilski promet. S prostovoljnim Brež ce ZNIŽANA CIJNA MESA. — Kmetijska zadruga v Brežicah je znova znižala ceno mesa, in to za prvovrstno goveje meso na 200 dinarjev za kg in za govedino II. vrste na 160 dinarjev. Ponovno znižanje cene utemeljuje z ekonomičnim poslovanjem in pravilnim nakupom živine. Potrošniki mesa so z največjim zadovoljstvom sprejeli zni-bodoče krajevni žanje cene in so prepričani, da bo vodstvo zadruge nadaljevalo politiko zniževanja cen, kar je osnovno za izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. KRIŽEM PO HRASTNIKU Občinski ljudski odbor Videm Krško je odkupil 3 gramozne jame. Žal se pa te v celoti ne izkoriščajo, ker nekateri prebivalci okoliških vasi Leskovca nočejo razumeti, da morajo pri popravilu cest tudi sami pomagati, ker ni na razpolago dovolj denarja. Ce bo še v odbor tako tesno sodeloval z volivci, bodo njihovi uspehi takšni kot so dosedaj, ali pa celo še večji. -a Pri Splošnem trgovskem podjetju. v Sevnici so imeli zadnje tedne dosti obiskovalcev. Potrošniki knpujejo radi v tem podjetju, saj se uslužbenci prizadevajo ugoditi njihovim najmanjšim željam ZAGORJE Nove oglasne deske. — Na več Predstava je odlično napela, naj-krajih žagarja in Lok-Kisovca bolj pa je ugajal šolski sluga, ki so namestili nove, okusno izde- ga je kot gost gimnazijcev igral --- - - - . lane oglasne deske. Tako bo v Tone Koren. Ob koncu so Zagor- prevozom gramoza so koristniki prihodnje odpadlo neestetično jani prisrčno pozdravili mlade mnogo pripomogli k temu uspe ha Požari v Zasavju ...Zidanica v Krajnih Brdih. Pred dnevi se je vnela zidanica, last Ivana Vidriha. Požar je nastal okrog ene ure po polnoči. Zgorelo je ostrešje, seno, deske in nekaj drugega materiala. Škoda znaša okrog 400.000 din. Vzrok požara še ni znan. Pretepi V zadnji številki našega časnika smo med ostalim gradivom prinesli tudi dolg članek o telesnih poškodbah. Naš dopisnik je našim bralcem lepo po vrsti raztolmačil, kakšne kazpi izrekajo sodišča za namerne telesne poškodbe. Zal pe še vedno najdejo prenapete?, i, ki jim vroča kri ne da miru, da ne bi preizkusili svojih moči na tujih telesih. S pobegom se je rešil. Med Francem Pivcem in Zontom lepljenje oglasov umetnike s ploskanjem, režiser-na hišna pročelja, ju Cešnovarju in Tonetu Korenu pribijanje in in lepakov kar je precej kvarilo izgled kraja. Živahna gradbena dejavnost. — Čeprav je nastopil precejšen mraz, graditelji stanovanjskih hišic na področju Zagorja in okolice niso odnehali z deli. S prihranki in posojili bo tako v doglednem času zraslo novo naselje na odseku Ulice talcev od DAN UPOKOJENCEV V soboto, 3. novembra, popoldne so hrastniški upokojenci kar najslovesneje proslavili svoj praznik — 'dan upokojencev in razvitje nove društvene zastave. Prireditev se je začela ob 16. uri popoldne v Delavskem domu. Potem ko je godba na pihala »Svobode I« odigrala državno himno, je pozdravil vse zbrane upokojence in predstavnike oblasti ter množičnih organizacij. predsednik hrastni-škega društva upokojencev tov. Karel Platinovšek, zatem pa je imel kratek nagovor predsednik hrastniškega občinskega odbora, tov. Stanko Brečko, ki je tudi razvil novo zastavo druživa upokojencev. Upokojencem so nato spregovorili še nekateri zastopniki krajevnih podjetij in organizacij, kakor tudi predsednik OO DU Trbovlje, tov. Filip Murn. Po govorih je .sledil pisan kulturni program, ki so- ga izvajali pevci »Svobode I«, pionirji osnovne šole z recitacijami in godba na pihala »Svobode I«. Po tem sporedu se je začela prisrčna upokojenska zabava. GKADNJA NOVE STANOVANJSKE HIŠE Nedaleč od železniške postaje v Hrastniku je začela pred kratkim tamkajšnja Steklarna gradita novo stanovanjsko hišo, poleg pa še garaže. Dela, ld jih opravlja gradbeno podjetje »Pionit« iz Novega mesta, dokaj dobro napreduje. SEDAJ VETERINAR TUDI V HRASTNIKU Pred -nedavnim se je kmetom iz okolice Hrastnika izpolnila njihova davna želja — tudi Hrastnik je sedaj dobil stalno nastavljenega veterinarja. V bodoče ljudem ob raznih bo- ali drugam, to pa ni Trbovlje malo. Vsem tistim, ki še ne vedo za to razveseljivo vest: veterinar stanuje v novi hiši pri Bau-erheimu in se torej v bodoče obračajte nanj. V primeru, da ga ne bo doma, boste dobili informacije n® občinskem ljudskem odboru. PROSLAVA OBLETNICE USTANOVITVE SKOJ V počastitev obletnice ustanovitve SKOJ je prierdil občinski komite LMS v Hrastniku v petek, 9. novembra, slovesno proslavo v dvorani »Svobode II«. V spominskem govoru je sledil bogat kulturni spored. TRBOVLJE V Trbovljah bodo v teh dneh začeli s seminarjem za vodstva Ljudske mladine. Seminar bo ob večerih in bo trajal predvideno šest dni. Udeleženci seminarja bodo poslušali predavanja iz zgodovine in o vlogi Ljudske mladine, o družbenem upravljanju na šolah, o zunanji politiki, o gospodarskem sistemu FLRJ in o novem komunalnem sistema Seminar bo organiziral občin- Radeče PREDAVANJE V RADEČAH Pred nedavnim je bilo v Radečah v okviru Proti tuberkuloznega tedna zanimivo predavanje o tuberkulozi kot družbenem zla Predaval je dr. Stojan Cergolj iz Trbovelj. Radečani si takšnih predavanj še žele. ski komite Ljudske mladine oh šolska pomoči okrajnega komiteja LMS. V Trbovljah je vedno bolj glasna želja mladine po plesni šoli, kjer bi se lahko naučila plesati. Sedaj namreč skorajda nima te možnosti. Ce se "hoče naučiti plesati, se mora udeleževati raznih zabav v gostilnah, kar pa slabo vpliva na njeno vzgojo. Izgleda, da ne bo ostalo samo pri želji mladine. Vodilni politični ljudje namreč niso bili gluhi za željo mladine in že delajo na tem, da bi v vseh štirih rajonih kraja organizirali plesne šole, na katerih bi poučevali plesni učitelji. Na plesnih šolah bipri vzgajali mladini tudi zna-čajnost, lepo vedenje, uglajen nastop in še druge lepe lastnosti, ki jih morajo imeti mladi ljudje socialistične domovine. Upamo, da se bodo želje mladine in zagotovila odgovornih čini tel jev uresničila. -nc pa so zagorski osmošolci izročili leenih ali pa nezgodah pri. svoji ^ar’'a- Im) živini ne bo treba več hoditi v- Stanie v živilskih obratih se popravka Gasilske do Partizanske ceste, na planoti ob Kolodvorski cesti in ob Cesti 9. avgusta. Z dograditvijo teh hišic se bo stanovanjska stiska v Zagorju nekoliko omilila. Pločnike urejujejo. — Že precej časa je v -prometu asfaltirana Kidričeva ulica v Zagorju od Grčarja do Bor iška. Sedaj so začeli urejevati tudi pločnike na obeh straneh cestišča, tako da se bo promet z vozili na tej ulici lahko nemoteno razvijal. Smučarji če delajo. — Člani smučarskega društva so zelo marljivi. Čeprav je društvo še mlado, je doseglo že nekaj uspe-, , _. „ , ... hov, zlasti pri delu z mladino, vlada staro sovraštvo. Zadnjič, j^er je skakalnica, s katero dru-bilo je 3. novembra, se je^Pivc štyo razpolaga! v slabem stanju, so smučarji sklenili, da jo bodo mudil v vasi, kjer stanuje Zonta. Ker je bil Zonta precej »pod paro«, je napadel nič hudega slutečega Pivca. Ker v rokah ni čutil dovolj moči, je uporabil še okovane čevlje. Pivc se je rešil s pobegom. Prav bi bilo, da bi sodišče tr- pred začetkom sezone obnovili. Z deli so že pričeli. Nogomet v Zagorju. — V nedeljo, 18. t. m., popoldne bo na stadionu ŠD »Proletarca« v Zagorju prvenstvena nogometna Vse kaže, da bodo ukrepi posebne komisije okrajnega ljudskega odbora, ki je doslej pregledala že več kot 200 živilskih obratov, rodili sadove. V nekaterih klavnicah so že začeji urejevati klavniške in druge prostore ter okolico v skladu z nalogom komisije. Tako so na primer na Raki uredili zadruž-nova no klavnico tako, kakor je odločila komisija. Le-ta je seveda takoj dovolila, da klavnica spet začne delati. Podobno bo storila tudi z ostalimi živilskimi obrati, ki jih je začasno zaprla — seveda če bodo ob ponovnem pregledu izpolnjevali najosnovnejše sanitamo-tehnične pogoje. Posebna okrajna komisija, ki jo sestavljajo tržna, sanitarna in delovna inšpekcija ter veterinarji, še nadalje pregleduje živilske obrate. Zvedeli smo, da stanje v obratih, ki jih sedaj pregleduje, ni več tako kritično, kot je bilo v klavnicah in mesnicah. Na to je bržčas vplivalo tudi to, da komisija že več kot dva meseca pregleduje živilske obrate, kar je prav gotovo dobro, _ o$jekpilo tudi v ostalih obratih, ki so prišli šele sedaj na vrsto. BRESTANICA Prejšnjo nedeljo je imel Gradnja nove »Zadružne mlekarne« v Radečah Bineku so se zjasnila lica (Nadaljevanje s 3. strani) Pristavila sta, da je Binek za-zbrali, pa saj iti bilo veliko, služil denar pri stricu. Vsak je dal pet dinarjev.« Le-ta je nekaj zagodrnjala in Prejšnjo soboto se je v vrsto z*ot>°*ino zaloputnila kuhinjska postavil tudi Binek. V drobni vrata. Potem se je zamislila: ročici je stiskal prišel do mize, dejal: »Tu je denar! denar in ko je je nasmejano 150 dinarjev. upravni odbor Kmetijske zadru- Zaslužil sem jih pri stricu, ko ge Brestanica svojo redno sejo, sem mu pomagal skladati drva.* ki sta ji prisostvovala tudi pred- Tovarišica se mu je lahno sodnik OZZ tov. Tone Zupančič in predsednik, občine Senovo tov. Karel Šterban. Zadružniki so razpravljali o mnogih perečih zadevah svoje nujeno mUk^ in kruK zadruge in sprejeli vrsto sklepov za bodoče delo. O tej važni c—— t—*- seji bomo podrobneje v prihodnji številki. smehnila in ga pobožala po licu. •Ze prav, Binek. Na, tu imaši* Binek je zadovoljno vzel po- Sosedova fanta sta Binekovi poročali materi povedala, da je Binek prinesel d Solo denar za malico. do prijelo Zonto in mu prisodilo tekma med »Slogo« Iz Čakovca takšno kazen, da bi ga enkrat za in domačim »Proletarcem«, vselej minila pretepaška žilica... SEVNICA Obrtno podjetje »Lisca« lepo napreduje. Svoje izdelke je razširilo od kravat na krojenje in šivanje ženskih oblek, perila, posteljnine, pasov, steznikov, gumbov itd. Vse izgleda, da bo to sčasoma veliko uslužnostno podjetje v Sevnici, kateremu bodo vsekakor morali dati na razpolago primerne prostore. Upajmo, da bomo lahko po končani tekmi pripisali dve točki v korist Zagorjanov, ki bi si v takem primeru še bolj utrdili pogoje za nadaljnje sodelovanje v mariborsko-varaždinski nogometni ligi. Trboveljski dijaki — gledališčniki gostovali v Zagorju. — Preteklo soboto zvečer so se v Domu TVD »Partizana« predstavili domačemu občinstvu člani gledališke družine trboveljske gimnazije. V režiji prof. Rada Cešnovarja so uprizorili komedijo »Logaritmi in ljubezen«. PODBOČJE V Podbočju (prej Sv. Križ ob Krki), poznanem središču dolenjskih vinskih goric kvalitetnega cvička, kot n. pr. Gadova peč. Razkriže, Banove, Šutenski vrh, Dol, Klanc, Bočje itd, so imeli že pred vojno vinske razstave z vinskim sejmom. Slišali smo, da hočejo to tradicijo spet obnoviti in da so v tem pogledu razstavo in sejmom dosegli svoj namen. -ski Pečce Pečice so majhna vas v brežiški občini, iz katere menda doslej še nismo dobili nobenih vesti za naš časnik. Pa imajo vendarle tudi tod ljudje svoje velike Predstiivliamo ram FRANCA KUMLANCA Ko so v Hrastniku delali še 24 ur in je bila steklarna postavljena na kolih storjeni'koraki,”ki napovedujejo, in majhne probleme, ki jih sku-da bo spet taka vinska razstaya šajo čdmprej rešiti. v Zadružnem domu v Podbočju in sicer z odprtjem na dan državnega praznika 29. novembra. Razstava bo trajala do vključno nedelje, 2. decembra Napovedujejo, da bodo razstavljena najboljša vina iz vseh znanih vinskih goric in tudi vin izven Ločenskega območja. S to vinsko prireditvijo in vinskim sejmom hočejo dati vinogradnikom pobudo za čim boljšo pridelavo vin, gostinskim podjetjem pa možnost nakupa vin od vinogradnikov s posredovanjem Zadnjič so imeli ustanovni sestanek zadružne poslovalnice. 2e dolgo so namreč čutili potrebo po takšni trgovini, ki bi zadovoljevala njihove vsakdanje potrebe, kajti res ni šala za vsake malenkost hoditi v oddaljene Brežice ali Kozje. Na drugi strani pa bi ta trgovina tudi odkupovala njihove pridelke. Ustanovnega sestanka se je udeležil tudi podpredsednik okr ljudskega odbora tov. Zupančič, ki je prisotnim obrazložil nekatere gospodarske probleme okraja, nato pa jim je orisal še zu- zadružnega sektorja razstavnega nanjepolitično tematiko zadn it Področja. — Želimo, da bi s to tednov. (v) Da povem že takoj v začetku: do tega razgovora je prišlo čisto po naključju. Niti jaz n.ti moja »žrtev* ni bila pripravljena nanj. Jesenski dnevi, še posebno pa jutra so povsod pusta; tudi v Jirustniku je tako. Ko stopi človek tam pri savski £•?• sni iz prvega jutranjega vlaka, in so vsi uradi in podjetja, kamor je pravzap'rav . namenjen, še zaprti, se nifha dati drugam kot v gostilno, ki ti ed.na nudi nekaj toplote, pa pijačo in kaj za pod zob, če želiš. In tu sem se srečal s staro hrastniško korenino — Vrancem Kumlancem, ki je v 67 letih 'življenja doživel marsikaj, med tem rnnqgo neprijetnega. Majhen, okrngličen možakar me je v mislih popeljal na Madžarske, kjer je delal kot rudar, pa v sosedne republike — v Tuzlo in Zenico. Pozabil tudi ni na dragi domači Hrastnik, ki ga je vedno in ga še najbglj ljubi. Tu je zrasel, in tu v knapovski in glažerski dolini hoče tudi umreti. Njegova življenjska zgodba je zelo podobna stoterim drugih iz revirjev. V družini je bilo 12 otrok. Že leta 1900 je popr jel za delo v tamkajšnji steklar ni, kjer se je v nelahkih pogojih tudi izučil. Iz tega podjetje ga je zatem pot za kruhom pri vedla v Tuzlo, kjer pa je delaI le tri mesece. Tamkaj se ie zašel velik štrajk in delavci so se po niem razkropili na vse strani. Kmalu srečamo Kumlanca n Madžarskem — v rudniku Pe-šuh. »To ~je bi’ velik rudnik pravi stan France, ».mel je kar dvanajst šahtov. Le zaslužek je bil tudi tu slab.* Ko se je vrnil s transportom iz Madžarske, je delal nekaj let v Zenici, nato pa še v Ravni Reki v Srbiji. Od tu je prišel nqzaj v Hrastnik in se ponovno zaposlil v steklarni. V pokoj je stopil leta 1948. »Zelo rad bi še cl Al,* je dejal tov. Kumlanc, > tako bi imel vsaj polno pokojnino, a tega mi ni zdravje dopuščalo.« — Polno pokojninot Ali je sedaj nima? Ne. Priznanih mu je menda le Ib let, čeprav je stvarno delal nič manj kot štiridesetletja. Dokumentacije o delu v Srbiji in v Bosni nima -arhiv pa tamkaj iz fistih časov tudi ni ohranjen Tako se mora danes skupno z ženo zadovoljiti, menda s šestimi tisočaki. Dh je to za ves mesec resda bolj malo, Francetu kar radi verjamemo. Zato si je pred kratkim poiskal honorarno službo nočnega čuvaja pri nekem gradbišču v Hrastniku. Tokrat je šel po prvo plačo, pa je Še ni bilo. Ker ga je zeblo, je zavil v gostilno na ded žganja, kaj več ga pa že ne smejo srkniti, kajti potem bi se mu to že kar poznalo v prihodnjih dneh. Mesec je le dolg. France je postajal vse zgovornejši. Omenil mi je, da je eden izmed najstarejših še živečih steklarjev v Hrastniku. In kar je tudi lepo zanj: vseskozi je bil na strani naprednih sil. Zaradi tega je bil nekaj tednov pred začetkom vojne tildi zaprt v celjskem »Piskru«. V steklarni so takrat, pred mnogimi leti poleg Kumlanca delali še trije, še sedaj živeči■ Hrastničani. C e sem prav razumel — Hans Blaži, mojster Omerzi, pri katerem se je učil tudi on, in Matija Knez. Povedal je, da se še prav živo spominja, kako se je začela razvijati steklarna, ki je takrat stala na kolih. »Ha«, se je zasmejal, »kadar je začel pihati veter, smo morali bežati vsi ven, tako je škripalo in bobnelo.« »Delali pa smo tistikrat pa 24 ur. To je bilo garanje! Ko smo šli domov smo bili od dela kar pijani.« Nerad sem se poslovil od prijaznega možakarja. »Pa še kaj pridi,« mi je dejal, ko sva s; stisnila roke. »Moja glava je polna spominov.« Rad, zakaj pa ne. Jano K. " res, denarja ni toliko pri hiši, da bi ga razmetavala. Zaslužek je komaj tolikšen, da lahko izhaja od plače do plače. Toda ko je videla, s kolikšno zavzetostjo se Binek uči in da prihaja iz šole zadnje dni bolj veder, je sklenila prihodnji mesec nekje stakniti 150 dinarjev in mn jih dati za malico. Ko je zadnjič prišel Binek v šolo je na pragu srečal tovarišico učiteljico. Pocukal jo je za roko in ji pokazal 150 dinarjev. »Mama je dala,« je dahnil in lica so se mu razlezla v širok nasmeh... Odslej ni v šoli nikogar, ki bi ostajal brez malice... Milan V. Poučne ekskur ziie in tečaji- (Nadaljevanje s 4. strani) ga ali onega vzroka še niso vključili. Omenimo naj še, da so mladi zadružniki poslušali že dve predavanji, ki sta bili organizacijskega pomena. Aktiva mladih zadružnikov pri KZ Radeče sta se v letošnjem letu udeležila več pomembnejših kmetijsko-gospodarskih prireditev v našem okraju in drugod. Mladi zadružniki so sodelovali na okrajnem tekmovanju v Brežicah, obiskali posestva Vzgojno-poboljševalne-ga doma na Hotemežu itd. Ob 70-letnici grmske šole pa so napravili ekskurzijo na Grm, kjer so si ogledali tamkajšnje posestvo in novo mlekarno v Novem mestu. © Žene — članice Zveze za-družnic so kmalu po ustanovnem občnem zboru postale delavne. Pripravile so že vrtnarski tečaj, ki je bil združen s predvajanjem filma o higieni gospodinjstva. Obiskovalke tečaja so delale praktično na vrtu Vzgojno-poboljševalnega doma na Hotemežu Pri tečaju, ki je lepo uspel, so sodelovali predavatelji, iz Gospodinjskega centra v Trbovljah Na Svibnem pa so imeli pred nekaj tedni tečaj za vkuhava-nje, ki je prav tako zadovoljil mnogo tamkajšnjih žena. Bodoči načrti žena — zadruž-nic v Radečah so- v svoje vrste pritegniti čim več žena in v zimskem času pripraviti kar največ predavanj. To sta dve nemajhni nalogi, ki pa ju bodo z dobro voljo In vztrajnim delom lahko opravili -jak »Na mokri numeri« »Zealija je mastna«, so flejali tile vaščani na Mlinšah. »Pa kaj zato, bomo pa Pez nekaj tednov lahko kar pred hišo natočili čiste vode!« Nekoliko nenavaden naslov, toda slišal sem ga na Mlinšah in bi prej veljal za kakšno jamo naših rudnikov. Skupina vaščanov je malone do kolen gazila lepeče blato, pomešano z vodo v večmetrskem dolgem jarku. Po dolini je vel oster veter in orumenelo listje je frfotaje padalo k tlom. Nekaj sto metrov više je pobelil kotanje in zaplate prvi sneg. •Se malo, pravzaprav le 30, 40 cm, in jarek bo skopan,m je dejala vaščanka svojemu sosedu in se še bolj zagrizla v uma. zano blato. •In voda bo pritekla v naše domove,« jo je dopolnil čez čas mlad fant. ir Učitelj Globokar je meril globino jarka, meter za metrom. •Ce bi dobro poprijeli, bi lahko še kar danes položili cevi,« je bolj zase kot za druge zamrmral in določil skupino fantov na tisto mesto, kjer je manjkalo do predpisane globine nekaj desetin centimetrov. * Zvedel sem zanimive stvari. Tisti jarek, ki so ga delavci imenovali •Mokra numera«, pomeni nov vodovod v tej prijazni (Reportaža z Mlinš) kmečki vasi. Pravzaprav je bil prvotno namenjen le novi šoli, toda vaščani so menili, da je se. daj lepa prilika, da pridejo do vode. Treba je bilo le nekaj metrov več cevi in poleg šolskega poslopja pa bo dobilo pitno vodo v hišo še nekaj domačij. To pomeni, da ne bo treba nositi vode od izvirka, ki je od vsake domačije precej, oddaljen. -Mlinše napredujejo. 81 UČENČEV SE BO PRESELILO V SVETLE PROSTORE Globokar je menda vsako prosto urico pri .poslopju, ki se belo blešči v nebo. Tod bodi nova šola, je pred leti določil arhitekt okoli stoječim ljudem. Od-s.hmal je minilo več let. Zrasli so temelji, zidovje, streha, prebelili so zunanjost, uredili notranje prostore in jutri bo šoia dograjena. * Nad 30 mladih glavic se sklanja nad čitanko, nad 30 mladih pes dan sprejemala znanja lelj- postaviti tole črvivo opravo, ki bo kvečjemu zdržala največ leto dni. Morda, morda pa bo okraj le še nekje staknil nekaj d.narjev in jim kupil še pohištvo, da bo šola res, popolna. Da! Potem bodo imeli vse. In kaj pomeni to Janezku, T.nci in vsem tistim dečkom in dekletcem, ki morajo prihajati na Mlinše iz poldrugo uro oddaljenih vasi, včasih celo brez kosila. Ah, kaj: saj je lepo hoditi, ko pa te spremlja topel občutek, da boš prestopil prag nove šole... Kako bolj pr.jetno je poslušati sodoben nač.n vrtnarjenja. Ide- ZACENJA SE RAZGIBANO ’ DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Šele ko sem se vračal po lepi gladki cesti domov proti Zagorju, sem počasi .jel zbirati vt.se in doživljaje s te zanimive pori. V pičlem mesecu je Globokarjeva druž na skupno z naprednimi kmeti in kmeticami razgiba, la to prijetno vas z vsem. njenim. zaselki. Sele sedaj sem nekako razumel, zakaj brli v tej vasi vsako noč do poznih ur luč. Zadnjič so v nekaj dneh vključili v organizacijo Rdečega kr.za 126 ljudt. Potem so ustanovili aktiv zadružnic. Sedem žena bo že prihodnjo pomlad začelo urejati tovarišico in kako lepo se je sklanjati nad čitanko in črpati znanje, f nanj e ... 81 učencem se bodo pridružil. še starejši, kmečka dekleta in fantje bodo v večernih urah v teh prostorih dobivali znanje za boljše gospodarjenje. Ustanovili bodo kmetijsko-gospod.nj-sko šolo. Se pravi: šola bo skozi » ______1 _ 7 _ /i Zadnja občna zbora „Svcbod" v Trbovljah TUDI NA DOBRNI IN V »ZASAVJU« UEP NAPREDEK telesc se stiska v zatohlih prostorih. Kasneje zvem, da je tod pouk od jutra do poznega mraka. Nikoli ni toliko oddiha, da bi se lahko učilnica prezračila. Toda mladi obrazi razodevajo V zadnjem času so pregledali svoje delo na kulturnoprosvet-nem področju v zadnjem letu tudi člani »Svobode — Dobrna« in »Svobode — Zasavje«. S tem so bili končani občni zbori teh društev v trboveljskem revirju. Skoro vsi zbori so bili dokaj uspešni. Člani so v ponekod precej plodnih razpravah dali svojim novim upravnim odborom precej koristnih napotkov za bodoče delo. Svobodarji se zavedajo, da so pred njimi nemajhne nove naloge, ki sta jih postavila jeseniški kongres, še posebno pa zadnji plenum v Ljub-LjanL Ce bodo kos tudi tem na- gled popoln, lahko še enkrat pribijemo, da je bil navzlic raznim težavam in oviram le dosežen lep napredek od prejšnjih let. „Svoboda" Dcbrna: POMANJKANJE STROKOVNIH MOCl JE ŠE VEDNO OBČUTNO Na Dobrni — v izrazitem delavskem naselju v Trbovljah — je bila pred leti ustanovljena prva »Svoboda« v revirju in v Sloveni iL V vsem tem času je bilo delo tega delavskega društva dokaj zadovoljivo, čeprav je potekalo še v precej slabih Skupno z vsem članstvom bo jnoral krepko poprijeli za delo. če jim bo hotel biti kos. „Svoboda“ Zasavje: mladim Članom Se VEČJO POZORNOST Ko so na občnem zboru pred željo, željo, ki jo velja uresničiti. No, stvar je preprosta• de- , . ___ ... . _ . , narja je zmanjkalo za novo nekaj meseci člani »Svobode - oprapo Dodafna sredstva so po- ne ljudi. NAD STO KOZARCEV VKUHANEGA SADJA IN DRUGIH DOBROT Globokarjeva me je peljala v veselje. Kako ne! Jutr., poju- prostore zadružnega doma. Od-trišnjem, ali drugi teden se bo- klenila je vrata majhne nepri-do preselili v novo šolo, in v jazne sobice. mislih st je že vsak šolarček in »Prečl nekaj tedni smo začeh s vsaka šolarka izbrala svoje me- tečaji z ; vkuhavanje sadja. Pr,-sto v prostornih učilnicah. glasilo se je nekaj desetin krneč. Sicer pa: v novih uč.lnicah kih gospodinj. Ker nismo imeli bodo tla parketna. Zato mi ve- primernega prostora, smo gostolelo pokažejo v kot. kjer stojita vale po kmečkih kuhinjah. Red-dve košari, zvrhani slamnatih kokdaj smo se razšle pred pol-copat. nočjo! In rezultat tega dela nam Na hodniku se bodo sezuli in je pobuda za več načrtov.« obuli copate. .., da bo parket Videl sem nad sto kozarcev ostal dlje čist... Zamisel učite- vkuhanega sadja, steklenic ra-Ija Globokarja... ni slaba. znih sadnih sokov, likerjev, žga- Toda še povedo neko skrito nja in drugih dobrot. »Vse to bomo razstavili, ko bomo odprli novo šolo. To bo lep praznik,« mi je pristavila Globokarjeva, »in najlepši dokaz, da se začenja na Mlinšah rabili za parket in vodovod. V nove, lepe učilnice bodo morali nov čas.« 0 šolskih problemih na Raki logam, bo »žetev« ob letu dni še' pogojih. »Svoboda« namreč VS( popolnejša in uspešnejša. Sedaj ob zaključku,, ko je pre- BELEŽKA Kako v prihodnje? Občni zbori DPD »Svobod« so v glavnem že pri kraju. Ze človek, ki se je udeležil le enega ali pa dveh teh zbofov, še bolj pa tisti, ki se jih je udeležil več, je lahko v pisani problematiki, na katero zadevajo ta naša društva pri svojem naprednem kulturnem snovanju opazil, da je v ‘glavnem, če že ne stoodstotno povsod največja ovira za še uspešnejše delo tako ali tako — denar. Denar, denar... Ce bi imeli denar, bi lahko napravili mnogo in marsikaj več — smo slišali iz društvenih poročil. Na skoro vseh skupščinah je bilo v zvezi s tem tudi opaženo, da je število gostovanj v primeri s prejšnjimi leti močno padlo. Ta vse prej kot razveseljiva ugotovitev pomeni, da je do lanskega leta ni imela svojega doma z dvorano, kal pa to pomeni, vse vsako društvo zelo dobro. Zato lahko razumemo, da so se vsi člani, ki jih je nekaj nad dve sto, pošteno oddahnili, ko so svoj lej« prosvetni dom ob pomoči in razumevanju krajevnih forumov dogradili vsaj v toliko, da so v njem že lahko imeli razne prireditve in vaje. S tem je bil dan »Svobodi« na Dobrni osnovni pogoj, s katerim Zasavje« po uspelem obračunu dotedanjega dela razpravljali in sklepali o načrtih za doboče delo, so posvetili nemalo pozornosti ravno mladini, ki naj bi poživila društvene vrste, še posebno pa jx>samezne sekcije. Tudi sedaj ne odstopajo od teh svojih sklepov. Nasprotno: mnenja so, da so mladini še vse pre- In. pozanimali o šolskih'problemih željo, da bi vrt še nadalje ob- Ce ze ne letos, pa vsaj v naj- ^ Raki -n ufJotovili sledeče. delovali in se šolski otroci v oc”' ” šolski odbor na Raki tesno so- njem učili umnega vrtnarstva. deluje z vodstvom šole in z Starši se niso prav nič pritože- ostalim učiteljstvom. Pred krat- vali nad učiteljstvom, niti nad kim so imeli na šoli roditeljski upraviteljem, zato mislimo, da alne možnosti za gojitev takega sočivja, ki ga na zagorskem trgu venomer primanjkuje. Poskus ustanovitve aktiva mladih zadružnikov ne bo propadel. Stvar, so se lotili na pravem mestu, pa tudi ostalo društveno življenje se bo izvilo iz sedanjega skromnega in neorganizi- . ranega obsega. Zadnjič je novoustanovljen. mešani pevski zbor zapel prve pesmi: Nedavni občni zbor prosvetnega društva je dal pobudo za ustanovitev nekaterih novih skupin. Za otvoritveni praznik nove šole bo nastopila dramska družina z dvema enodejankama, pel bo tudi nfešani pevski zbor. In mlade glavice že sedaj pridno vad.jo igrico in nekaj pesmi. Globokar mi je povedal, aa bodo okrog šole poskušali napraviti vzoren vrt. Mlfldi in stari se bodo učili vrtnarjenja ... Res: lepo so začel.. »Mokre numere« danes ni več. Le kupi nasute zemlje razodevajo, da teče pod skorjo dolga kovinasta cev in po njej pitna voda v šolo, in ni več daleč čas, ko bo pritekla tudi v domačije. Človek rad obišče kraje, kjer preveva ljudi želja za napredkom. Čeprav za sedaj še skromnim... Milan V. Pod tem naslovom je prejelo upravitelja naše šole predvsem naše uredništvo anonimno pi- zato, ker je otroke navajal k smo, zato smo st podrobneje delu na vrtu. Starši so izrazili krajšem času imajo namen v svojem domu ustanoviti pionirsko knjižnico in čitalnico, v katere okviru bi lahko začeli delati tudi razni krožki — dramski, sestanek kjer so med drugim anonimno pismo le ni bilo res-risarski, pevski itd. , razpravljali tudi o anon.mnem nično, ker bi se v nasprotnem Svobodarji Zasavja so na tem pjsmUj ki je bilo poslano noše- primeru pisec podpisal. občnem zbora nadalje ugotovili, mu uredništvu. Prišli so do -a- V razgovoru s predsednikom ključka, da je p.sec hotel blatiti šolskega odbora in učiteljskim da v ideološkem delu še ni dovolj storjeno. Razen nekaj pre- bo lahko še pomnožila število davankw »> bila prirejena skup- članstva in sekcii. Letošnji občni zbor, ki je bil pred nedavnim ob prav dobri udeležbi’ članstva, je ugotovil, da je »Svoboda« dosegla tudi v zadnjem času zadovoljive uspehe. Seveda kulturniki z Dobrne s temi še niso povsem zadovoljni. Zavedajo se. da bodo morali Že .. ,. . ... krepko popriieti za delo, če bodo hoteli postati takšni, kot si vsi želijo. Sicer bi lahko že sedaj storili mnogo več, ko bi ne imeli raznih težav, tako finančnih, ki so občutne v vseh naših društvih, kakor tudi glede nomani-kanja števila strokovnih moči. no s terensko organizacijo SZDL ali j>a z RK, so bila vsa snovanja v glavnem osredotočena na igranje in petje. Topi iško društvo je začelo edino prav Kdo bo pomagal, če ne,,Svoboda11! Dramska sekcija je uprizorila pionirska organizacija zag'yr-v tem času tri uspele premiere, ske naje gimnazije, ki nosi ime vendar pa še m dosegla tiste najVečjega slovenskega delav-stopnje. kakor si društvo, še po- skega pisatelja — Ivana Can-sebno pa Člani te sekcije, sami karja, se je v celoti priključ.la --irboii želljo. »Svobodi Toplice« v Zagorju. Gledališčniki, katerih vrste bo _ morala v kratkem poživiti tudi „ S° ? vkXi^le J delavska mladina, pripravljajo d™*tvo ^ trenutno dve premieri. šteje nad 100 članov, folklorna Pevska sekcija, ki je ena naj- skuPin“’ mfanl **»•** 2bor tn mlajših v tem društvu, pravkar kot zadn’a še ^ "°®° , ,^v m ult„, ... odpravlja celovečerni koncert drugih občinah skušali Zal le. da zadnje čase discipli- organizacija delovala za sedaj » ----- bil storjen v tem pogledu na- V\ea b! :napa£ “ na pri oMskovanju vaj - pada *am° V Š°H’ se prat,i’ da bo de' mesto naprej____ korak nazaj. To rne?1J, •'čofoodarji Dobrne, če bi j / P* lovala predvsem po pionirsk.h mesto naprej korak nazaj. V tem delu trboveljske doline pravilih, toda vse njene prire- so ob začetku šolskega leta ditve bodo uprizorjene s pomoč-ustanovili tudi glasbeno šolo, ki jo »Svobode«. jo obiskuje lepo število otrok iz Ze lep čas je bilo čutiti, da je Zasavja, ki jim doslej po večini Pionirska organizacija zagorske , .. . . ntžje gimnazije v Zagorju v p, dc,ge P0*1 ni kilo mo- svojem pr.zadevanju nekako goče obiskovati glasbene šole v osamljena. Mladi so vse svoje zgornjem delu Trbovelj. prireditve, koder koli so jih V okviru društva sta v pre- uprizarjali, premagovali sila tež- in kegljaška sekcija- V šahov- razumevanja. Na zadnji seji upravnega odbora topliške »Svobode« pa so skupno s predstavniki nižje gimnazije izdelali med drugim tudi širok program dela in skle-n.li pomagati vsem sekcijam pionirske organizacije. Tako bo še tembolj, če se zavedamo, da so ravno gostovanja nemajhnega pomena za širjenje napredne misli in kulture v naša vasi, kjer ljudje prav željno čakajo na razne prireditve. Pa tudi gostovanja med društvi iz posameznih centrov so se pokazala koristna. Zakaj bi torej prav zaradi denarja prenehali s to koristno prakso? Vsekakor bi se morda z dobro voljo in razumevanjem teh ali enih le našel ključ rešitve. Mcrda bi v tem pogledu lahko nekoliko pomagala, po mnenju nekega kulturnika, razna domača podjetja. Danes menda v Zasavju že ni večjega podjetja, ki ne bi imelo lastnega avtobusa. Prav gotovo se tem ne bi mnogo poznale, če bi dala enkrat ali dvakrat do'ečeni ltuRumi skupini na razpolago svoja vozila, če že ne povsem brezplačno, pa vsaj po močno znižani ceni. Vedeti je pač treba, da tu ne bi šlo za »luksus« določenega kroga ljudi, pač pa za pomembno kulturno poslanstvo. Vsekakor bo menda kar držalo mnenje nekega svobodarja, ki je na občnem zboru dejal, da bi bi'e takšne vožnje mnogo boji urravlčene kot pa razne »ekskurzije«, ki se pogosto začnejo in končajo s popivanjem. Seveda pa nismo proti izletom, ki so res namenjeni strokovnemu dvigii d“’avcev v P«-sazoo-nih podjetjih in prijetni zabavi. -j. so tudi v bodoče prirejali kakšni tečaji za strokovne vodje raznih sekcij. »Svoboda« na Dobrni je edina »Svoboda« v trboveljski občini. katere članstvo sestavljajo sami delavci. V društvu je poleg že obstoječe gledališke sekcije, ki je dala troje premier, začelo delovati tudi lutkovno gledališče, ki je s svojimi prvimi predstavami -navdušilo vso revirsko mladež. Precej delavno je bilo tudi mladinsko gledališče. Načrti »Svobode« na Dobrni 7.a v bodoče so dokaj obsežni, morda v nekaterih sekcijah celo malce preveč. Tako se je dramska družina menda zavezala, da bo odigrala v tej sezoni šest gledaliških del lažjega žanra, kar je v zvezi s strukturo nastopajočih povsem razumljivo Pa vendar: ali ni šest del le nekam preveč? Vsekakor bi bilo bolje nekai manj, pa tisto toliko bolj kvalitetno. Nemaihne naloge čakajo to »Svobodo« tudi na področm ideološkega izobraževanja članstva. To delo tudi v tem društvu doslei še ni steklo tako, kot bi bilo treba. Seveda ere končno omeniti še to, da bo društvo še boli skrbelo za vedno nov oritok ČMnstva, zlasti mladine, in za še večje medsebojno razumevanje med '•e-pdnimi kulturnimi društvi. Novi uoravni odbor, ki ie bil izvolien na tem čakajo torej nemajhne naloge. društvo skušalo pomagati ma-tiririlno in moralno. Prihodnji mesec, bodo vsekakor pokazali upravičenost te združitve. Na drugi strani pa bo •Svoboda« pridobila s. tak.m sodelovanjem čez nekaj let, ko bodo gimnazijci zapustili šolske klopi, širok krog Svobodarjev, ki se bodo vključili v skupine matičnega društva. Prav bi bilo, da bi morda po na ta način vključit, mladež v delovanje »Svobode« in ji p omagati iz vsakršnih težav in zadreg. Mladina bo čutila, da ima za seboj ljudi, ki si prizadevajo pomagati njihovim načrtom in ciljem. (v) kolektivom smo izvedeli, da je na Raki nekaj staršev, ki po vsej sili hočejo, da bi imeli njihov. otroci boljše uspehe kot jih zaslužijo. Ker se pa tčga ne da doseči na nepošten način, se hočejo nekako maščevati. Šolski odbor na Raki je precej delaven. Kljub temu, da sodeluje s starši, se do danes še ni nihče pritožil zaradi prosvetnih delavcev. Predsednik tega, odbora se je zgražal nad takim blatenjem, za v bodoče pa je predlagal, naj se razne neprav.Uio-sti obravnavajo na roditeljskih sestankih oziroma v šolskem odboru. Tudi na Raki so izsledil v šoli mlade tatove. O njihovi usodi je razpravljal šolski odbor, ki ima pa v tem pogledu zelo težko nalogo. V nekem primeru je mati svojega sina zagovarjala in obrekovala šolski odbor, češ, čemu se le-ta vmešava v te stvari. Povsem prav je, da se šolski odbor ne ukvarja z materialnim vprašanjem šole, temveč se posveča tudi vzgoji šolske mladine in skrbi za njeno bodočnost. V bodoče bo treba ljudi, ki škodujejo skupnosti, v prši prsti pa pzpoji naše mladina, javno ožigosati in jim dokazati, da so na napačni pot.. Brelšfhi p onir i so igro $ ski skupini se udejstvujejo v glavnem sami mladinci in so imeli že več tekmovanj. Tudi kegljači so napravili lep korak naprej. Na raznih tekmovanjih so se dobro izkazali. Knjižnica je tudi v letošnjem letu obogatila z nekaj novimi knjigami svojo knjižno zbirko. Skupno število knjig v knjižnici je sedaj nekaj nad tisoč. V bodočem delovnem letu bo glavna skrb »Svobode — Zasavje« osredotočena zlasti na poživitev dela vseh svojih sekcij, dvigu Kanstva in ideološko-po-litični vzgoji z raznimi predavanji in debatnimi večeri. Tudi knjižnici naj bi 9e dajalo več gmotne pomoči za nakup novih knjig, zlasti mladinskih. Končno naj bi se začelo še načrtno delo z mladino, pionirji in cicibani. -jak Tud. brežiški pionirji delajo. — Pionirji osnovne šole v Brežicah so pod vodstvom tov. Zor-čičeve in tov. Slegla naštudirali Golijevo pravljično igro »Princeska in pastirček*. Čeprav je delo zahtevno, sta tovariša ob pridnem sodelovanju otrok nalogo uspešno rešila. Kljub skromnim izkušnjam so se posamezni igralci zelo dobro vživeli v vlogo oseb, katere so predstavljali. Prizor iz igrV- »Prie-eska in pastirček«, ki so jo naštudirali pionirji osnovne šole v Brežicah K uspehu je veliko pripomogla tudi dobro pripravljena scena. Premiera je bila zelo dobro obiskana, kar potrjuje, da se Bre-žičani, še posebno pa starši, zanimajo za delo otrok Gledalci so bili s predstavo zelo zadovoljni. Veseli so, da so jim otroci pripravili tako prijetno razvedrilo in sl še takih prireditev. G G. V Zagorju pr pravljajo „Veseli večer" Zadnji občni zbori dclavsko-prosvetnih društev »Svobod ■ v Zagorju so nakazali nekaj dobrih napotil tudi za kulturno-zabavno delovanje. Tako sa vsa tri društva sklenila v bodoče prirejati večerne družabne prireditve. ki naj bi Še bolj zbliževale člane. Zagorska »Svoboda« se'že pripravlja na Veseli večer. Razveseljivo je, da pri teh pripravah sodelujejo večidel samo mladi ljudje. Ni še znano, kakšna bo vsebina tega večera. Zagorjani vsekakor želijo, da bi jim pripravili nekaj uric sproščenega razvedrila. Upajmo, da se bo to fantom pusreč.lo. (v) Društva prijateljev prirode tudi v našem okraju Mladi tehniki v Leskovcu bodo imeli 7 krožkov V nedeljo je bila na Sv. Gori nad Zagorjem konferenca iniciativnih odborov za ustanavljanje društev prijateljev pri- podjetjih so že ustanovili iniciativne odbore,' ki imajo nalogo pripraviti vse potrebno za ustanovitev teh društev. Tudi rode, ki so se je udeležili tudi nekateri občinski sindikalni predstavniki raznih društev in organizacij. Udeleženci tega posvetovanja so poslušali predavanja dr. Čergolja o zdravstvenih pogledih na oddih delovne- V začetku šolskega leta je saj j c bilo že dosti pisanja, še bila leskovška šolska mladina s več pa govora. Vsekakor jim rode pa bo v pomoč tudi sindi- šolskim delom tako obremenje- je treba dati polno priznanje kalnim podružnicam, ki se bodo na, da ni utegnila razmišljati za dosežene uspehe, kateri so odslej ukvarjale predvsem, z o delu raznih krožkov. Po dveh bili bogato poplačani z nagra-vzgojnim delom, kar je tudi mesecih se je delo že toliko dami republiškega in okrajnega njihova najvažnejša naloga, uneslo, da so se člani kluba odbora LT. Končjio pa še moramo zavedati mladih tehnikov odločili podati Odločili so se za kiparski, tudi tega, da obstoječa planin- obračun svojega dela v pre- elektro, splošni, foto, modelar- funkcionarji planinskih in dru- ska in druga društva še zdaleč teklem letu. Na občnem zboru, ski, knjigovezniški in. prirodo- gih društev, ter sindikalnih or- ne zajemajo vseh delovnih ljudi ki so ga imeli pred nedavnim, slovni krožek, zato so izvolili ganizacij, ki jim niso Se jasne in da priroda konec koncev ni so pregledali svoje uspehe. O tudi vodje teh krožkov. Ofte- sveti so že postavili take odbore. Res pa je, da so še vedno ga človeka, poročilo Jožeta naloge društev prijateljev pri- samo v planinah... rode. Ti ljudje se premalo zavedajo tega, da bodo društva prijateljev prirode samo v korist planinskih in drugih društev, ker bodo skrbela za naj-raznovrstnejše oblike oddiha, prirejala izlete v naravo itd., s tem pa vzbujala pri delovnih ljudeh tudi zanimanje za pla Ostanka o nalogah društev prijateljev prirode in poročilo Toneta Kukavce o organizacijskih nalogah v zvezi z ustanavljanjem teh društev. Iz referatov in živahne razprave povzemamo, da je v kolektivih podjetij veliko zanimanje za ustanavljanje društev prijateljev prirode. V nekaterih Previsok poraz Proletarca v Mariboru BRANIK : PROLETAREC 7:1 (3:0) Tako velikega poraza »Prole- gostje dosegli z enajstmetrov-tarca« v Mariboru nismo priča- ko v 70. minuti igre-kovali. Dobro razpoloženi »Bra- Zadnjo tekmo bo igral »Pro-nik« je nšsul v mrežo »Prole- letarec« v nedeljo doma, in si-tarca« kar 7 golov, sam pa do- cer proti »Slogi« iz Čakovca, bil samo enega. Častni gol so -nc njih ne bi ponovno razpravljali, njeni krožki bodo izdelali program dela za tekoče leto, na prvem sestanku pa bodo po predlogih posameznih krožkov izdelali načrt dela celotnega kluba. Krožki bodo pričeli z delom takoj. Kakor lani, tako bodo tudi letos sodelovali na okrajnem tekmovanju klubov mladih teh- Maribersko-varaždinska nogometna liga Zmago Rudarja proti Mor bom Rudar : Maribor 4:2 (1:1) Tokrat so prišli ljubitelji no- »Maribora«. Gostje so izenačili ninstvo, za turizem in podobno. g°fneta v revirju na svoj račun, v 35. minuti. Drugi polčas so v nikov. Prfepričani so, da bodo Obstoj društev prijateljev pri- sai je »Rudar« v tekmi proti začetku, kakor že omenjeno, do- »Mariiboiu« pospravil obe točki, mači res zaigrali tako. kot je Zadnji tekmi na domačem te- treba in tudi dosegli tri zadet- renu v jesenskem delu prvesn- ke po Knausu, Opresniku in stva je prisostvovalo le okrog Ameršku. P0 teh golih pa je 700 gledalcev. Vzrok je bil bilo z uspehi konec. Gostje so zgodnja ura, saj se je tekma znižali rezultat na 4:2 z golom, začela že ob 14. uri. Moštvo ki je nastal zaradi nepotrebne- v polni meri skrbel za delo ~v »Rudarja« je dobro zaigralo le ga igračkanja: Ahlin je žogo krožkih in za nadaljnji razvoj v prvih 15 .minutah drugega vrgel z roko, Knaus jo je izgu- kluba mladih tehnikov v Le- polčasa. V prvem delu igre sta bil, srednji napadalec gostov pa skovcu. -a si bili obe moštvi enakopravni je lepo streljal preko vrr' 'a v tem letu dosegli še večje uspehe, saj bodo koristili lanskoletne izkušnje in pa delavnico, ki je že kar dobro opremljena. Za predsednika kluba so izvolili dijaka Jožeta Repa, ki bo Kljub porazu - lepu igra nu zelenem pol u DRAVA (PTUJ) : SVOBODA (TRBOVLJE) 5:2 (0:0) V predzadnjem kolu maribor sko-celjske nogometne lige je Kljub temu pa so domačini zaslužili zmago, saj so bili bolj- Ahlina v mrežo. Navzlic r, n naporom domačih, da bi povišali rezultat, je ta ostal nespremenjen. V nedeljo bo moštvo »Rudarja« igralo v Čakovcu proti »Je-ddnstvu. enajstorica trboveljske »Svobo- še moštvo na terenu. Igralci de« gostovala v Ptuju, vendar je srečanje zgubila. Začetni udarec so imeli gostje, a so domači že v prvem delu igre prevzeli iniciativo in stalno ogrožali vrata nasprotnika. Do gola ni prišlo zaradi dobre »Svobode« so pokazali lepo igro, vendar niso bili kos nasprotniku. S. L. Prvenstvo Zagorja v orodni telovadbi V nedeljo popoldne je bilo v obrambe gostov. Tudi trbovelj- Domu TVD »Partizana« v Za- (4), Vresk (4). ski igralci so imeli več prilož- gorju prvenstvo žena v orodni nosti za zadetek, vendar je na- telovadbi. Nastopilo je 10 tek-pad vedno omahoval. V drugem polčasu se je igra pri obeh še bolj razživela. Žoga je šla od gola do gola, toda tokrat je odpovedala obramba gostov. Že v 10. minuti drugega polčasa je padel gol. Gostje so tanova (19,5). igrali zelo hitro in so imeli v Vrstni red: L-napadu kar dva zelo nevarna šprinterja, ki sta stalno preigravala njihovo obrambo. Sele proti.koncu je gostom uspelo doseči dva gola. Omeniti pa je treba, da so domači igralci do- in so bili gostje morda celo boljši. Prvi gol je dosegel Blatnik v 29. minuti v gneči pred golom Rokomet V nedeljo popoldne je bila na stadionu »Proletarca« v Zagorju prvenstvena tekma zasavske lige v malem rokometu. Pričakovali smo. da bodo domači Kino »Svoboda-Trbovlje II« zmagali, vendar smo bili pre- podvaja od 17. do 19. novem-več sebični. Za domače so do- bra nemšk. barvni film »Posegi! gole: Manfredo (4), Puh VEST 0 MALEM MUKU«; (3), Žnidar (3), Drnovšek (3), za ^ 2Q do 22. novembra poljski »Rudarja« pa Burja (11), Acaun banmi fiIjn »PREGANJANJE«; Kinematograf« movaJk. Najboljše so bile: na bradlji Bukšič Marta (20 točk), na gredi Bantan Frida in Bukšičeva (po 19), v talni telovadbi Bukšičeva (19,5), v preskoku Ban- •2. Bukšič Marta in Bantan Frida (po 75,5 točke); 3. Kuselj Marta (62,5); 4. Jerman Draga (61); 5. Seručnik Breda (59)- Tekmovanje, ki ga 5C vodil Vili Iivk, je bilo dobro obiska- ^“r^voril.sekretar (m* od 23. do 26. nov. amer. barvni fibn »DVORIŠČNO OKNO«. KINO BREŽICE predvaja 17. nov. amer. film »TARZANOVA JEZA«, . 18. nov. amer. film »STEKLENA PAJČEVINA«; 21. in 22. nov. amer. film »NA RAZPPTJU« (igra Bette Da-vies). 23. in. 24. nov. amer. barv-j. na komedija »VELIKA NOC zveze Slovenije, CASANOVE«, celjske smučarske Knfo SEVNICA predvaja 17. USTANOVNA SKUPŠČINA ZASAVSKE SMUČARSKE PODZVEZE V torek je bila v prostorih Doma SZDL v Trbovljah ustanovna skupščina zasavske smučarske podzveze. Skupščini so prisostvovali še: predsednik Smučarske predsednik OO SZDL tov. Jesenšek, ki je RAKE PRED VESALI« obrazložil namen ‘IkL.iLJrho-nov«. Jilrn. ,» tn naloge pRgTEKLOSTI«. ŽIG RAZPIS Glede na določila 10. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ štev. 25/1954) ter uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ štev. 17/53) se razpisuje javna dražba, na kateri bo nrodana enostanovanjska hiša štev. 28 v Praprotnem s pripada jočo stavbeno parcelo št. 641/2 v izmer; 442 kvadr. m. vpisana pri vložbi štev. 242 k. o. Hrastnik, last Splošnega ljudskega premoženja v upravi Občinskega ljudskega odbora Hrastnik. S klicna cena znaša 600.000 dinarjev. Dražba bo v torek, 27. novembra 1956, ob 12. uri na Občinskem ljudskem odboru Hrastnik. Interesenti naj vložijo ponudbe v zaprti kuvert; pod označbo »Nakup hiše« ter se naj navedenega dne natanko ob določeni uri zglase v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Hrastnik, kjer še bo odločalo o ■ ,_ Jl JvJu J-tilkJ-lVO a*«* ’ w ----- doče zveze, nato pa so sieoua RINO BRESTANICA predvaja sprejetju ponudbe. (rnha so domaCl IgralCl ao- v lil Jjiva, je uuu ------ - ___- i- DivLoimiivn segli kar dva zadeto, iz ofside no -Nastopajoče je;pred začet- ^re«la iniciativnega “J** pozicije. Obakrat je interveniral stranski sodnik pri glavnem sodniku, vendar brez uspeha. kom tekmovanja pozdravil pod-načelnik zagorskega »Partizana« Tomo Govejšek. (m) razprava. O skupščini bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. Z letne sindikalne skupščine kolektiva Strojne tovarne v Trbovljah Družbeno upravljani e po obratih je še nezadovoljivo gSiSS iilntSS . _ pokazali, da je družbeno uprav- sile usmerili v ekonomsko lzo-1 jan j e v kolektivu doseglo zna- braževanje kolektiva, kar je v ten napredek. Vendar pa komi- tovarni dosegljivo in je tudi sije družbenega upravljanja, ki želja po izobrazbi velika. Vse so se postavile po posameznih premalo pa se nekateri člani obratih tovarne, še niso dosegle delavskega sveta zanimajo za zadovoljivega sodelovanja vo- delo v organih delavskega sa- livcev s člani delavskega sveta JJJ^^^dBivomostl Uza° svoje sindikalno podružnico iuuuw- Nedelja, dne l». novem n ra po volilnih enotah. To je sicer m io g gQ malo p„_ ijivo rešilo vprašanje letnega ob 9 uri Osnovna šola Mlinšc ’ “ ... - _ . . . - J J.'U. Xlnnn„ lrololrltiro CQ1 1P . * __ __ l' * film »KARNEVAL V TENASU« 11. t. m. SEM IZGUBIL od ko-21. in 22. nov. angl. drama »SENCA PRETEKLOSTI«, od 23. do 25. nov. amer. barvni film »VOJNA SVETO Vk. POTUJOČI KINO SVETA »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA TRBOVLJE predvaja od 17. do 21. novembra 1956 jugoslovanski partizanski film »OBLEGANJE« Sobota, dne 17. novembra 1956: ob 10.30 Gimnazija Radeče v lodvora do Sindikalnega doma usnjeno moško rokavico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na upravo lista. Traktor »Deutz« z bruhom na motorju, sicer kompleten, prodaja Kmetijska zadruga z o. j. Bizeljsko. Ogled vsak dan na Ren mesta. Cena ngodna. RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsa!t daa ob 5-05, ob' 7,00. 13.00. 15.00 17.00 m 19,00 radijski dnevnik ter ob 22.15. Oddajo ..Želeli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah p3 ob 14,15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. .,Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro ictro. dragi rosiušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00—7,00. NEDELJA. 18. NOVEMBRA 6,00—7,00 Vesele domače vile za prijetno nedeljsko jutro. 7.30 Operetna in lahka glasba. 9.00 Ponovitev javnega četrtkovega večera domačih pesmi m napevov z dne 4. okt. 1956 — Sodelujejo Zadovoljni Kranjci. Greta Loiar, Danica Filipčič, Franc Korea, Avgnsft Stanko in Planinski oktet. 9-45 še pomnite tovariši? — Anton Ožbolt: Taborska stena. 13.30 Za našo vas. 16,00 Zvone Kriišnik: Poseg sodobne kirurgije (reportaža). PONEDELJEK, 19. NOVEMBRA 12,40 Igra ansambel domačih napevov, pojeta Ida in Boža. 13.15 Melodije za razvedrilo. 15-15 Utrinki iz literature: Dve drobni mojstrovini francoske klasike. 16,00 V svetu opernih melodij (Odlomki iz oper „Aida“. ,,Rigo-letto" in ..Glumači"). 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Janko Gregorc: „Koro-ški rej" venček koroških narodnih pesmi. 18.30 Radijska univerza — Zdravko Petkovšek: Kratkoročna vremenska napo- ved. 20.00 Mladinska oddaja. TOREK. 20. NOVEMBRA 9.15 Pesmi o morju (literarno —-glasbena oddaja). 10,30 Jezikovni pogovori (ponovitev). 11.15 Za dom in žene. 11.30 Virtuozne skladbe za klavir. 12,00 Slovenske narodne pesmi pojo: Tone Petrovčič. Danica Filipleč in Franc Koren, spremlja Avgust Stanko in Zadovoljni kranjci. 13.30 Pester operni spored (Odlomki iz oper: ..Carmen", „Ma-non" in „Mtgnon“). 14-20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.00 športni tednik. 18.30 Trideset minut samospevov slovenskih skladateljev. 20.00 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska igra — Mimei 0gawa: , Šipkov gtm“. 21,10 .Jesenski večer ob kaminu" —Zabavne melodije v izvedbi velikih orkestrov-Pattla Westona. Georga Malachrina ta Ambrosa. SREDA. 21. NOVEMBRA 11.00 Pojeta učiteljski pevski zbor ..Emil Adamič- p. v. Jožeta Gregorca in pevski zbor ,»Svobode II" iz Trbovelj p. v. Staneta Ponikvarja. 12-40 Na lept modri Donavi (melodije Johana Straussa). 15.40 Utrinki iz literature — Oscar Wi!de: Strah v Cantrevillu. 16,00 Koncert po željah. 17,10 Sestanek ob petih. 18.30 Zunanje politični feljton. ČETRTEK. 22. NOVEMBRA 11.00 Naši najmlajll pojo. 13.15 Ciganske melodije Igra Antal Kooze e svojim orkestrom 18,00 Radijska univerza. (Predava dr. Alojz šef.) 16.30 Reportaža. 20.00 Tedenski notranje politični pregled. 20.10 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — Nastopalo priljubljen: narodni solisti in ansambli iz Maribora (Prenos iz Maribora). 21,00 Simon Gregorčič v pesmih, pismih in sodobnikih (Merama oddaja). PETEK, 23. NOVEMBRA 8.50 Koncert po leljah. 12,00 Igra vaški kvintet, polo Rezika in Sonja ter Božo in Miško. 13-15 Za prijetno razvedrijo. ,15.40 Utrinki iz literature — Kajetan Kovič: Pesmi. 17,10 Športniki, pozor! 18.30 Iz naših kolektivov, 20,00 Tedenski zunanje politični pregled. SOBOTA, 24. NOVEMBRA 11.15 Za otroke: Dve partizanski zgodbi. 13.30 Od arije do arije. 14.40 Novi tSmi. 18,00 Glasbene uganke. 18.00 Okno v svet. 20,00 Vesel; večer. PRODAM enonadstropno, tro-stanovanjsko hišo z vrtom v centru Krškega. Naslov: Maks Vodoipdvec, Krško, Dalmatinova 15. v podjetju pa je treba uvesti ob 12.30 Osnovna šola Radeče moderne principe o študiju v domu svobode Radeče; dela. Ta študij ni nobena no- ob 14 30 osnovna šola Svibno vost in je že dalj časa poznana ^ Jagnjerlica v šoli Jagnjenica; ter se že več let izvaja v vseh ob 17 uri zidanj most v pro-naprednih industrijskih drža- dvorani; vah. ob 20. uri Loka pri Zidanem Podjetje je nadalje skupno s v posvetni dvorani, sindikalno podružnico zadovo- Nedelja, dne 18. novembra 1956: Rešitev nagradne uganke iz 45. številke Pravilna rešitev besedne vezani s člani kolektiva. oddiha članov kolektiva, saj je in v prosvetni dvorani; Kljub raznim pomanjkljivo- v Počitniškem domu v Crikve- ob 13. uri Osnovna sola Izlake stim pa je bil z uvedbo dela niči letovalo s svojimi družina- in odrasti v prosvetni dvorani; preko komisij in aktivov druž- mi 522 delavcev in usluzben- ob 15.30 Osnovna šoia Sent-benega upravljanja storjen ve- cev. — Velike težave pa pd- gotard v prosvetni dvorani; --------- -------- llk korak naprej pri pomoči de- vzroča tovarni • stanovanjski ob 18 uri Cemšemk v prosvet- obratnice iz predzadnje številke javskemu svetu. Delavski svet problem, saj je trenutno pn ni dvorani. »Zasavskega tednika« se glasi: i otresel starih oblik dela,' upravi podjetja 130 prošenj za ponedeljek, dne 19. nov. 1956: KRIM (polotok v Rusiji, kjer k- ge izražale v tem da je stanovanje, v tovarni pa dela ob 8. uri Osnovna šola in Gim-je bil pred nedavnim naš mar- 1 de]al le na zasedanjih, nadalje okrog 200—300 mladih naiiia Dol pri Hrasbpiku v za-šal Tito na kratkem oddihu); če dt ko dela sedaj nepre- delavcev, ki si bodo kmalu družni dvorani Dol pri Hrastni-to besedo obrnemo - beremo Slano in njegovi Hani saLi- ustvarili družine in potrebovali ku; ‘ „ nazaj — dobimo primek; MIRK. iniciatlvno rešujejo razne pro- stanovanje. ob 11. uri Osnovna šola Vode ime skladatelja, ki je uglasbil bleme uspeh tega dela se prav . Skrb za delovnega človeka.pa v domu Svobode Zasavje — Tr-lepo slovensko .pesem »Na trgu«. nazorno vidi v tem, da se pro- ni ?Solj v tem, da ima le-ta bovlje; Žreb je prisodil prvo nagrado izvodne naioge podjetja rešu- urejeno delovno ■ razmerje in ob 15. uri Osnovna šola Čeče za rešitev te uganke Mirku , , dovoliivo Akoravno je ustrezno stanovanje, temveč se v prosvetni dvorani; Krasniku, učencu 4. razreda d„.ibeni nlan tovarne večji od odraža tudi, v kakšnih delov- 0b 18. uri Čeče — odrasli v osnovne šole Trbovljc-Vode, ki ]ansk;ega jn je v podjetju za- nih P°g°3ih dela. Zato je zelo proSvetni dvorani, naj pride v naše uredništvo po ,2 l1l]di man1 ie tukai razveseljivo, da se je hlgien- Torek, dne 20. novembra 1956: obljubljeno knjižno darilo — h kolektiva zadovoljiv Po- skotehnična zaščita v tovarni v cb 8. uri Osnovna šola Zagor-di-ugo nagrado pa dobi po odio- i-vr*stA„ do^edanieea letošnjem letu precej izboljšala. jc v kino dvorani Zagorje: čitvi žreba Vanda Kostevc, uč. lt t boliSe oreani- Vso skrb Pa bo Podjetje tudi ob 10. uri Osnovna šola Top- il. c razreda gimnazije v Breži- zaciie dela' n0VG*ani„ jzkori- v b°doče posvetilo svojemu lice v kino dvorani Zagorje; cah. Tej bomo dostavili knjižno šeanja kapacitet od 70 na 90 % mlademu delovnemu kadru, saj 0b 13. uri GimnazPa Zagorje darilo po pošti. in ustvarjanja zaupanja nepo- zasuje ta tovarna,^ preko v kino dvorani Zagorje; Vsem. ostalim marljivim pio- Erednib proizvajalcev v norme nirjem in pionirkam za poslano jn ak0rde, ker se vsako, prese-pošto in pozdrave lepa hvala. Uredništvo . Razpis • Na podlagi 33. člena pravil podjetja razpisuje UO Zadružnega trgovskega podjetja »POSAVJE«, Brežice — mesto šefa komerciale Pogoji; višja strokovna izobrazba s šestletno komercialno prakso, srednja strokovna izobrazba z desetletno komercialno prakso ali nižja strokovna izobrazba z dvanajstletno komercialno prakso in opravljenim izpitom za naslov komercialista. V vseh -primerih obvladanje enega tujega jezika. Plača po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. _ Ponudbe pošljite na UO ZTP »Posavje«, Brežice, do 28. novembra 1956 Nova nagradna uganka za pionirje Rešite sledečo besedno izpreminjevalnico: 1 2 3 4 5 6 “ ime nekaterih trgovskih poslo- valnic v naših revirskih krajih; 1 2 3 6 “ drugo ime za sobo ; 5 4 3 6 “ žival, ki živi v vodi; 3 6 5 4 = mesto v Italiji, kamor smo po- šiljali med NOV naše ranjene ir bolne partizane z letali. Namesto številk vstavite ustrezne črke, pa bo uganka rešena. Ce boste rešili to besedno uganko, nam prinesite ali pa pošljite odgovor po pošti do nedelje, 25. novembra opoldne. Dva izžrebanca bosta dobila za rešitev vsak po eno lepo knjigo . Pri odgovoru ne pozabite navesti svoje ime in priimek, razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo 60% .izrazito mladih delavcev. ob 17. in 19. uri Kotredcž — V svoji kovinarski šoli je to- gostilna pri »Frančku«, varna doslej vzgojila preko 300 Sreda, dne 21. novembra 1936: mladih delavcev, trenutno pa ob 9. uri Gimnazija Trbovlje je v tej šoli 153 kovinarskih v domu Svobode II; učencev. Tudi v bodoče bo ena ob 11. uri Osnovna šola Tr-izmed glavnih nalog podjetja bovlje II v 'ddtnu SVobode II; skrb za sposoben delovni kader. ob 17. uri- Jagnjenica — od-kajti le s takim kadrom se bo rasli v šoli Jagnjenica; tovarna lahko uspešno razvija- ob 19.30 Vrhovo — odrasli v la in delovala. prosvetni dvorani. KRATKA VSEBINA FILMA: Po umiku partizanov v nekem naselju v Ilrvatski je ostala osamljena partizanska grupa z najtežjimi ranjenci, ki niso mogli nadaljevati poti. Ta grupa partizanov se je nastanila v na pc’ porušeni hiši, kjer se krčevito brani obleganja nemških vojakov. V zakaieni in,porušeni kr.eti leži nekaj mož in neka mlada žena. V tem groznem obleganju izmučeni premišljujejo ter se spominjajo preslanih dni v partizanstvu. Tako nastanem iz tega pripovedovanja tri- mztičn» partizanske zgodbe iz spominov preteklih dni.., Komisija za razpis mesta direktorja Trgovskega podjetja na veliko »Krka« v Brežicah razpisuje na podlagi 89. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, štev. 51/53) in 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34'55) mesto direktorja Trgovskega podjetja na veliko »Krka« v Brežicah Pogoji: 1. srednja strokovna izobrazba z 10 let komercialne prakse; 2. nižja strokov na izobrazba s 15 let komercialne prakse ter opravljenim strokovnim izpitom. Pravilno Kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom i.i dokazom o strokovni izobrazbi pošljite na Občinski ljudski odbor Brežice do 1. decembra 1956. Prodamo osebni avtomobil znamke »Tatra«. Interesenti državnih podjetij in ustanov naj se priglasijo glede nakupa dne 20., 21. in 22. t. m. Po tem datumu je nakup avtomobila na razpolago privatnikom, in to 2?., 24. in 25. t. m. »PETA«, tovarna lesenih pet, Radeče prt Zidanem mostu Hi 7 DNI PO SVETU -Ooooooooooooooooooooooooo< .Kaže. da je napetost na srednjem Vzhodu popustila. Prve enote mednarodnih sil Združenih narodov so že prispele v Egipt in bodo kmalu prevzele svoje naloge. O njih se je te dni menil glavni tajnik OZN z an-glo-britanskimi in egiptovskimi predstavniki. V Parizu in Londonu izjavljajo, da se bodo njihove čete umaknile, brž ko jih zamenjajo mednarodni oddelki. Izrael svečano izjavlja, da se bo umaknil s Sinajskega polotoka za stare meje, ki jih določa iz-raelsko-egiptovski sporazum o premirju. V pričakovanja In vendar položaj še ni povsem jasen. Svet še vedno ne ve, kaj pravzaprav mislijo britanski in francoski diplomati. Te dni so se medsebojno posvetovali o tem, kako bi iz »egiptovske avanture« izstisnili vendar kakšno f.go. Svojo agresijo povezujejo z 'željo po »varni plovbi skozi prekop*. Sedaj, ko so njihove, čete še na egiptovskem ozemlju, skušajo doseči vsaj to, da bi mednarodni oboroženi oddelki prevzeli to varstvo v svoje roke! Oživela naj bi spet zamisel 18 držav-članic »družbe za izkoriščanje Sueškega prekopa«, po kateri bi za sueško plovbo skrbela mednarodna, neegiptovska organizacija, Varnostni svet pa bi prejemal od nje vsakoletno poročilo. Namen teh načrtov je • povsem jasen: samo da bi Egipt ne izkoriščal v celoti svojih pravic kot neodvisna, suverena država! V Kairu izjavljajo, da je naloga mednarodmih čet v tem, da ločijo izraelske in egiptovske enote v času, ko se bodo Izraelci umikali iz Sinajske puščave za stare meje. Morda so v razgovorih z generalom Btirnsom, poveljnikom čet OZN, in pozneje z glavnim tajnikom OZN kaj popustili. Vendar so njihove koncepcije ne ujemajo z anglo-francoskimi. Zato dobri poznavdlcl položaja na srednjem Vzhodu čakajo, kaj se bo te dni še zgodilo. Dsciodk! na Madžarskem Ni zgolj naključje, da nekateri zahodni krogi povezujejo anglo-francosko agresijo v Egipt s sovjetskim Oboroženim posredovanjem na Madžarskem. S tem naj bi oslabili moč sovjetske propagande, ki se je te dni posebno-močno čutila na izrednem zasedanju Generalne skupščine, pa tudi na početku rednega zasedanja. Del zahodnega, posebno francoskega tiska, si je celo prizadeval, da bi sovjetsko intervencijo prikazal za večjo napadalno dejanje od anglo-francoske »policijske akcije« v Egipt. In vendar se položaj na Madžarskem počasi utrjuje. Kada.ro-va vlada se vse bolj povezuje s predstavniki podjetij in skuša urediti vsaj osnovna vprašanja: ustaviti val brezvladja in lakote. V ta namen je tudi privolila v pomoč mednarodnega Rdečega križa, posameznih držav in zadnje dni tudi Združenih narodov. Vendar jo oborožene skupine še vedno ovirajo pri tem delu, če že ne drugače, pa s teroriziranjem tistih delavcev, ki so se vrnili na delo. Združeni narodi Zato ni čudno, če je Generalna skupščina postavila te dni sueški problem in položaj v Madžarski • med najvažnejša vprašanja dnevnega reda. Francozi in Angleži se pri tem niso upirali, v Par.zu zatrjujejo, da imajo v rokah dokumente, ki govore o tem, da so hotele arabske države skupno napasti Izrael• in ga uničiti kot državo. Izrael je baje z napadom na Egipt samo preprečil to nakano... Drugače je bilo z madžarskim problemom. Tako madžarski kot sovjetski predstavnik sta vztrajala pri tem, da gre pri dogodkih na Madžarskem za izrecno notranje zadeve madžarskega ljudstva in da potemtakem Združeni narodi nimajo pravice vmešavati se. Predvsem razumljivo je, če je madžarska vlada tudi zavrnila zahteve glavnega tajnika OZN, naj bi dovolila posebni anketni komisiji Združenih narodov dostop na Madžarsko, da bi se prepričala o položaju. Na ostale podrobnosti v zvezi s tem vprašanjem se bomo vrnili. prihodnjič. Hude skrbi Neko londonsko sodišče mora reš.ti tožbo markizč de Winchester proti lady Fleming, češ da je la.dy Fle ming z nedovoljenimi zapeljevalnimi umetnijami pretresla zakonsko zvezo lorda Wincheštra. Sodišče ima pri dokazanem postopku nekoliko težko stališče, kajti lady Fleming je stara sedaj 70 let, lord Winchester pa 93... Na nekem čikaškem pokopališču stoji med grobnicam; številnih uglednih meščanov velika nagrobna plošča iz črnega granita, ki so ga prepeljali tjakaj iz Sicilije. Na tej plošči je napis z zlatimi črkami: »Tukaj počiva Alfonso Capone, rojen 17. januarja 1899, umrl 23. ja- Rodbina Al Caponeja se je posvetila »mirnemu" življenju pajo več. da ne delajo vlomov in ne ubijajo. Na najslabšem glasu izmed vseh bratov, ki so ostali še pri življenju, je šestdesetletni Ralf Capone. Ta je bil med prvimi dediči Al Caponeja, in kadar je bil ta v zaporu, je Ralf upravljal veliko premoženje svojega Gorovje Tatre nuarja 1947«. — Najstrašnejši gangster iz let po prvi svetovni vojni je umrl pred devetim; leti po težki bolezni. Al Capone ne bi nikdar postal eden izmed na j več j ih ganster-jev na svetu, če ne bi ga podpirali njegovi bratje, ki so bili več ali manj zapleteni v njegove hudodelske posle. Rodbina Al Capone je predstavljala edinstveno družinsko gangstrgko tolpo. Ko so prestali zasluženo kazen, so se bratje Al Caponeja povrnili v mirno življenje. Seveda so njihovi posli danes sumljive narave in viri njihovih zaslužkov niso vedno v skladu z zakoni. Vendar so se navadili živeti tako, da ne ro- brata v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Dasiravno je bii Ralf dvakrat v zaporu (zadnjič je prišel iz zapora leta 1951), je danes ugleden posloven mož, lastnik razkošne vile in elegantnega avtomobila ter predstavnik velike firme za poulične avtomate. Njegov; •someščani so že pozabili, da je 13. februarja 1929. leta s strojno puško v rokah »likvidiral« konkuremtsko tolpo Moran. Manj »slaven«, kot sta oba njegova brata, je John Capone, ki je star 53 let. Cefbudd je bil tudi on član gangstrske tolpe »v senci«, je okusil le majhno kazen, za svoje grehe in je danes lastnik nekega bara v Ci-kagu in lastnik ene izmed naj-lepših rdi v univerzitetni četrti. Najbolj je znal skriti svojo preteklost petdesetletni Nikolas Capone. On je lastnik dancinga z najlepšimi in najbolj luksuznimi »taksi-girls« v Cikagu. Bil je obtožen Za več ubojev in nasilij, toda njegov »slavni« brat je vsakokrat plačal advokate, in ee je bilo treba, tudi — sodnike. To je bilo v letih največjih sodnijskih in političnih škandalov v ZDA. Albert John Capone, ki je sedaj star 42 let, je bil v časih, ko so njegovi starejši bratje gospodarili v čikaškem podzemlju. še otrok. On je lastnik enega izmed najboljših italijanskih hotelov v Cikagu in njegova starejša sestra se je poročila s telesnim čuvajem Al Caponeja Johnom Maritot. Zanimivo je, da so vsa hudodelstva, ki so jih nekoč napravili bratje Capone in ki jih oblast ni odkrila, ostala družinska skrivnost in so o njih modro molčali. Mnogi so mnenja, da je velik del zločinov, ki so jih napravili braje Capone, ostal neodkrit. Najstarejši brat v družim, 71-letni James, je živel vse svoje življenje pošteno in so mu tudi njegovi bratje zaradi tega rekli, da je — »bela ovca«. On je leta 1905 z nekim cirkusom zapustil Italijo in prepotoval celo Ameriko. Pozneje se je stalno naselil v nekem manjšem mestu Nebraske, ki er je postal ugledni šerif in krajevni sodnik, četudi je nosil najzčoglas-neje ime v ZDA. Medtem pa življenje vendar ni bilo povsem pravično proti bratu, ki je bil najbolj pošten. Navzlic njegovemu poštenju ljudje niso radi videli, da je človek iz družine Capone sodnik. Po nekaj letih je ta brat izgubil službo in je na stara leta doživel revščino in pomanjkanje. Daši zelo nerad, ee je moral obrniti na svoje brate za pomoč. Ti so mu »oprostili njegove grehe« — v resnici: pošteno življenje — in pozabili na njegovo »neprijetno« sodniško kariero. Bolezni bivših internirancev Eno najlepših Tatranskih jezer Profesor medicinske fakultete v Parizu dr. Gilbert je pred Nacionalno federacijo bivših internirancev in borcev gibanja odpora Francije iznesel patološke in medicinsko-socialne probleme, na katere zadevajo bivši interniranci deset let po osvobodityi. Vsega 10?6 internirancev je preživelo strahote nemških koncentracijskih taborišč. Od 240.000 Francozov, kolikor so jih Nemci deportirali, se jih je vrnilo domov samo 38.000, 12.000 pa jih jc umrlo naknadno za posledicami zaradi skupnega dejstva gladu, težkega prisilnega dela, nehigienskih razmer in stalne napetosti živcev. Tisti, ki so vse to vzdržali, so se po koncu vojne hitro' popravili. hitreje kakor je to bilo pričakovati Sele pozneje so prišle do izraza posledice internacije v resnem poslabšanju te-job, zaradi katerih so ti ljudje trpeli že pred internacijo. Kakor Je konstatiral dr. Gilbert, nobe- Motiv iz Zadra DROBNE ZANIMIVOSTI MUZEJ GROZE Pred nekaj leti so ponovno odprli za vse obiskovalce Črni muzej ' londonskega Scotland Varda. Tam hranijo dokumente grozodejstev vseh vrst, na pr. pismo, ki ga je pisal »Jack Raz-parač« z rdečim črnilom V njem sporoča, da bo svbji naslednji žrtvi odrezal ušesa in jih poslal polieji. S krvjo oškropljena dopisnica, ki se tudi nahaja v muzeju, vsebuje nekaj vrstic, v katerih zločinec obžaluje, da svoje obljube zaradi pomanjkanja časa ni mogel izvršiti. PROTI NJEGOVI ČASTI Bennie Ewansa ■ so pripeljali na policijsko postajo v Dettroitu z obtožbo, da je pil v kino dvorani whisky, večkrat kolcal, nadlegoval žene in dekleta in demonstrativno jedel praženo koruzo. Ewans se je branil, da v . svojem, življenju še nikdar ni jedel koruze. 5uatQU&3 den od 26.000 Francozov, ki so preživeli nemška koncentracijska taborišča, ni popolnoma zdrav. NEVIDNO TETOVIRANJE Ničkolikokrat se je že primerilo, da so novorojenčke v porodnišnici zamenjali. V Veliki Britaniji so pa začeli pred kratkim uporabljati izum, ki bo take neprijetnosti odstranil. Takoj po porodu vtisnejo novorojenčku registrsko številko, ki je nevidna, če .je ne pogledate skozi poseben filter. GRETJE PLOČNIKOV Sneg in poledica na pločnikih pomenita problem in nevarnost za pešce vseh vrst. V Ziirichu, v Švici, so ta problem začeli reševati na svojstven način Pod asfaltno površino so napeljali žice za segrevanje in ta toplota takoj pobere sneg ali led. Počakajte malo, grem po sladoled ... milo za drogo Janez, jutri boš sigurno nastopil? Seveda, ko bom tebe dresiral ... V OBJEMI) ZJE£JEJVJE G/l PEKM ROMAN 3 4 Priredil Vlado Pečaj Zjutraj pa tega niti ru bilo več potrebno, kajti ko sem odprl oči, je. Padilla Angelico čepel na visoki palmi in se razgledoval po okolici. Storil je najbolje, kar je v tem primeru mogel. . »Kaj vidiš, povej.« Nastavil sem dlan in mu dajal napotke. »Poglej, od kod prihaja sonce,« sem zakričal, četudi sonca že nekaj dni tli bilo na spregled. Padilla je / splezal na tla In mi pokazal smer, v kateri je menil videti svetlorožnat sij. Ce bi bil le imel kaj pri roki, s čimer bi mogel določiti za zmerom to smer! Toliko je zaviselo od tega, da jo ne izgubimo. Tedaj pa sem se spomnil ure. Zč davno je obstala, nosil sem jo v žepu raztrganih hlač. Čudno, da je še nisem izgubil. Poskusil sem uravnati njen kazalec v smeri vzhoda, zarjaveli mehanizem pa ni ubogal. Naveličano sem jo treščil ob tla. Vidno razburjenje se je lotevalo naše odprave. Pozabili so na vse, na mrliče, na lastne rane, na preživete muke in tegobe ter veselo kazali v smer, ki nam jo je označil Padilla. Upali smo, da je ne izgubimo. Poklical sem Padilla Angelica na stran in ga vprašal, ali tudi naš potok leži v isti smeri. »Ne —« je odvrnil, »poseka, skozi katero teče, sc izgublja proti severu, vzhod leži pa v tem kotu.« Pokazal ga je, jaz pa vseeno nisem mogel verjeti, toda bil sem spričo dobre vbije ostalih prisiljen držati se povedanega. Smrti se nisem več bal. Včasih sem trepetal pred njo in si živo predstavljal poslednji boj, zdaj sem si že nekajkrat ždel hiter kcncc samo da bi bilo že vse pri Itraju. Sila, ki me jo kljub tetnu priklepala na življenje, ni imčia ničesar skupnega z menoj. Domišljal sem si, da zbiram svoje sile in moči zgolj ostalim za ljubo. Glad in utrujenost sta se spet oglasila in tudi koka ni mogla povrniti našemu izčrpanemu organizmu svežih moči. Lovci niso delali nič drugega, kot da so stikali za živalmi, da bi utešili glad. Ubili smo neko kačo, nabrali pest oreščkov, žvečili neko trpko, neužitno listje, se na vsakem odmoru razkropili, da bi našli kakšen sadež, a vse skupaj ni dosti zalegi Ker sem spoznal, da bi PadiMa Angelico omahnil z drevesa, če bi ga zopet nagnil nanj, sem prihodnjega dne opustil to misel in ga prosil, naj raje počiva in nabira novih mo«. Izglodal je kot živ mrlič. Bal sem se, da ima tropsko mrzlico, kajti nepretrgoma so ga lomili kr« in tudi tresel se je ko šiba na vodi. Se dolgo nismo videli nobene opice. Začelo se nam je dozdevati, da so se modno držale v previdni razdalji od naših pihalnikov. Nenadoma pa jc bilo vseh naših strahov glede hrane konec. Naleteli smo na tapirjevega mladiča ter ga pri priči zaklali. Cvilil je kot prašiček. Nataknili smo ga na kol in zanetili ogenj. »Njegova mati je nekje v bližini —« je trdil eden naših lovcev, Pedro po imenu. »Kaj, ko bi jo ujel?« Privolil sem, ker mladiča ni bilo dosti za vse. Ko je slastno zadišalo, smo si ga razdelili in tudi za Pedra shranili košček. Obral sem svojo porcijo do poslednje koščice, te pa shranil v žep, da bi v primeru sile nasesal iz njih vsaj trohico pozabljenja. Pedro Je zares ustrelil samico. Ker je ogenj že ugasnil, smo so 'domenili, da jo zjutraj pripravimo na raženj. Meso pa je bilo naslednjega dne pokvarjeno, zelenordeče, in je zaudarjalo, da ni bilo za nobeno rabo. Izluščili smo le del stegna, ga zavili v listje in nesli s seboj. Ker smo bili še od prejšnjega večera siti, smo bolj živahno kot sicer nadaljevali pot. Sitost v vsakdanjem življenju ne pomeni mnogo, nam pa je občutek polnega želodca vračal voljo in pogum. Lakota ne slabi samo HUERTO LOPEZ telesa, slabi tudi duha. Ta pa nam ni smel kloniti. Okrepili smo se z mladičem tapirja, nosili smo celo stegno s seboj, če pa tega ne bi storili, bi se jaguar ali puma okrepila z nami... Tak je zakon džungle. Ko smo plezali preko pritlikavega barbasca, pod katerim je raslo neprehodno trnje, je veja pod mojimi nogami nenadoma oživela. Vzkliknil sem in padel z drevesa. Koničaste trnje se mi je zasadilo v kožo In me ujelo za cunje. Takoj nato je padla name anakonda. Bila je ogromna. Takšne še nisem videl. Truplo je bilo debelo kot mlada palma. Udarila je z repom po moji roki in mi jo ohromila. Začel sem na ves glas kričati. Z drevesa sta skočila F*edro in Juan ter ee lotila kače. Pedro jo je udaril e kotom po glavi, toda ni je pobil. Kača jo razjarjeno dvignila glavo in hlastnila po njem. Tedaj jo je Juan ustrelil v vrat Toda niti to je ni ubilo. Besno je začela udrihati z repom po mojem telesu. Pedro je spet udaril in Juan spet sprožil. Anakonda se je zvila v klobčič in srdito 6tre$ala z glavo. Šele strel v zevajoča usta jo je napravil negibno. Kmalu so se zbrali ob meni tudi ostali in me potegnili lz trnja. »Sefior, ali ste ranjeni?« Zanikal sem, toda roka me je strašno bolela in^ v prsih me jo dušilo. Komaj sem premikal noge. Džungla je postajala redkejša in Pedro je splezal na palmo, da bi poiskal sonce. Košata krona ltapiave mu je zastirala razgled. Presko«! je na sosednje drevo in zavpil: »Vidim ga! Tam je!« Tenke veje so mu spolzele iz roke In začel je padati. Treščil je v krošnjo palme. Toda ta ni vzdržala padca. Listi so se odlomili in Pedro je strmoglavil navzdol. Votlo je udarilo ob tla. Skočili smo k njemu. Ležal je vznak in nas zmedeno gledal. Hoteli smo ga dvigniti. Tedaj je zaječal. Spoznal sem, da ima prelomljeno hrbtenico. Ni bilo več potno«. »Ne pustite me samega!« je hropel. »Pedro, povej, kje si videl sonce?.« sem vprašal, kajti to sem moral vedeti.