100
O delu arhivov in zborovanjih
Arhivi 28 (2005), št. 1
vredni kinodvorani tisto, kar omogoča filmsko doživetje v nasprotju s komercialno in zabaviščno ponudbo v multipleksih vrste Kolosej.
V tej obnovljeni kinodvorani bi se lahko predstavil tudi Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije s filmom Boštjana Hladnika Deklica v gorah iz leta 1947, ki je avtorjev prvenec. Avtor se namreč izraža v estetiki nemega filma in je v umetniškem pomenu prvi slovenski igrani "nemi" film; odlikujejo ga izvrstna fotografija, likovna dovršenost, skorajda monumentalnost v kadru, bogato niansiranje črno-bele slike in odlična montaža. Njegova silovita, poetična pripoved še danes ne potrebuje dialoga, ustvarja še ne videno mitološko podobo slovenskih gora, ki bi jo lahko primerjali z nekaterimi "gorskimi" filmskimi pesnitvami, predvsem morda z nordijskimi, a je vendar povsem svojevrstna, slovenska. Ta film resnično sodi v Pordenone, saj je zanj izvirno filmsko glasbo napisal skladatelj Janez Matičič. V upanju, da bo Slovenija za ta namen našla potrebna sredstva, da bomo film lahko predstavili v tujini in tudi domačemu občinstvu zaključujem prispevek in to bi bil lahko še en odmeven dogodek ob praznovanju 100 letnice slovenskega filma..
Marta Rau Selič
Obisk 11. mednarodne konference "Colloquia Jerzy Skowronek dedicata", Torun, 20.-21. maj 2005
V Torunu na Poljskem, rojstnem kraju Nikolaja Kopernika, je potekala mednarodna konferenca ARCHIVES AND NON-TRADITIONAL CARRIERS OF INFORMATION/ ARHIVI IN NETRADICIO-NALNI NOSILCI INFORMACIJ. Prišlo je 88 udeležencev, največ do sedaj, in to iz različnih arhivov
vzhodnih in osrednjih evropskih držav; Poljske, Rusije, Belorusije, Ukrajine, Uzbekistana, Azerbaidžana, Kazahstana, Romunije, Estonije, Litve, Latvije, Mol-davije, Izraela, Italije, Nemčije, Velike Britanije in
Slovenije.
Prvi sklop predavanj je obravnaval zakonske in organizacijske oblike zaščite fotografske in avdiovi-zualne dediščine v evropskem merilu ter Veliki Britaniji, Kazahstanu, Rusiji, Latviji, Ukrajini, Romuniji in Izraelu. Sledil je sklop, v katerem so bili predstavljeni valorizacij ski kriteriji za fotografsko in avdiovizualno gradivo. V sklopu predstavitev hrambe in varovanja arhivskega gradiva sem predstavila tudi svoj referat Slovenski film in njegovo varovanje. V njem sem predstavila naše izkušnje pri materialnem varovanju filmskega arhivskega gradiva in zakonsko podlago za delovanje Slovenskega filmskega arhiva. Na podoben način so predstavili delovanje arhivov tudi predstavniki iz Kirgizije, Moldavije, Belorusije, Kazahstana in Azerbaidžana; v teh državah se srečujejo predvsem z zastarelo tehnologijo in slabimi delovnimi razmerami. V soboto so bili na vrsti krajši sklopi o digitalizaciji fotografskega in avdiovizualnega gradiva, ustvarjanju gradiva na digitalnih tehnologijah, uporabi fotografij in AV gradiva v procesu izobraževanja in strokovnem izobraževanju arhivistov. Konferenca se je zaključila z resolucijo, v katerije poudarjeno: AV-gradivo je del kulturne dediščine, hramba AV-gradiva zahteva posebne razmere, vendar so te povezane z visokimi stroški, priporočila evropskih konvencij niso vedno dovolj upoštevana v praksi, AV-gradivo mora biti tako kot preostalo arhivsko gradivo, dostopno javnosti.
Naslednja konferenca bo leta 2007, ker je državni arhiv tudi organizator evropske konference arhivov, ki bo leta 2006 v Varšavi.
Tatjana Rezec Stibilj