48. številka.
V Trstu, v soboto dne 21. aprila 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden ▼ Sestili tedanjih oh torkih, 6«trtKlh in aobotah« Zjutranjo izdanje iz-Haja ob 6. uri »jutraj, veČorno pa ob 7, uri večer. -- Obojno izdanje stane : r.a. Jeden meneč . f. —.MO, izven Avstrije f. 1.40 ■v tri m<*sec. . „ 2.80 , . 4,— i.a pol leta . . „ 5,— ... 8.— ca V»e leto . . , 10.—	„ t«.—
Na naročbe brai ^rllolene naročnine te
r.s jemlje oilr. Posamičre Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irštu po 9 nve., v Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v IrMu S ni., v Gorici * nč.
EDINOST
Oglasi se račune p i tarifu v petitu; » naslove i debelini črkami ko plačuje prostor, kolikor obsega ravadnih vrstic. Poslana oumrlmce in juvnuzalivale, domači oglnsi itd. se računajo po pogodbi.
Vai dopi«i naj se poiiljajo uredništvu : ulica Canerma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano. ker nefrankovana se ne sprojjmajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravniitvo ulica Caserma IS. Odprte reklamacije ao prost« poitnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko«
,r hHh*»M J* moj / '
„NatUrlich!"
Gospod Burgstaller, veleposestnik Tržaški, mestni svetovalec, deželni in državni poslanec, ter — in to je naj enači luejie ia tega mnogoatranskega gospoda — jeden vodjev takozvanih Tržaških konservativcev, je star znanec in .prijatelj* nam Slovencem. Seveda ae nam izvije, kadar-koli te amiatimo na tega gospoda, vsklik ia prsi: Bog naa varuj takih prijateljev, sovražnikov ae že od« križamo sami na ta ali oni način I
Ta mož je vodja takozvanih konserva* tivoev v mestnem zboru Tržaškem : a tega alaliiča moramo soditi njega in ocenjevati njegovo politiško dejanje in nehanje.
Oglejmo si le malo to ljubeznjivo .konservativno' stranko, o kateri smemo reći, da sliije daleč na okrog po svojih — b 1 a* m a ž a h. Teh blamaž je 2e nebroj, tako, da jo aaresno ne spoštuje in pošteva n i k d o. Kukova ao jej načela, katera jej je vodilna misel, kakovih sredstev se poslužuje, in v četo ae razlikuje od laikih radikalcev? Na* čela f Vodilna misel ? Tu smo nekako v za* drogi, kajti težko je, govoriti o načelih — kjer jih ni! Stvar je aares čudna, ameina in žalostna eajedno : načela, po katerih ae ravna ta atranka v mestnem zboru, niso nje last, ampa* izposodila si jih je od svojih radikal* nili in liberalnih .nasprotnikovi!! Prosimo, ne emejajte se: to ni iala, ampak gola resnica. Kakor italijanski radikalci ne pripoanavajo člena XIX. temeljnih zakonov avstrijskih gledć na nas Slovence, tako jih uočejo poznati tudi konservativoi; kakor nam radikalci odrekajo politilke in n&rodne pravice — d&: celo pravico do obstanka —, istotako poka* žejo konaervativoi svojo .energijo* in svoj .pogum*, kadar gre za to, da mahnejo po nas siromašnih Slovencih. Iz kratka : naii .konservativoi* korakajo v jednomer pod liberalno sastavo. Tako amo jih videli te dni, kako pogumno in možko so stali v vrstah liberalcev, izpolnjujoč „mor&lno dolžnost* do pokojne tPro Patrije". S tem smo menda aadostno označili .načela naiih konservativcev*. In če ae ie kedaj, tako aavoljo lepiega, postavijo po robu ra-dikalcem, no, potem smo gotovi, da je vse, kar so atorili, polovičarsko — nova blamaža. Polovičarska so njih sredstva in polovičarska je njih taktika. Le v mrinji do naB Slovencev so vredni vrstniki energičnih
PODLISTEK. I
Kmetakl upor.
Myadocln*ka potni ieihmftttga rek«.
—	Spisal Avgunt Šeitoa. Preloiil 1. P. Planinski. —
Sodla sem na voa in se odpeljala proti Sosedu, Kaj vidim, na stolpu se vije zastava
—	niti Baturjeva niti Heningova — črn lov v modrem polji, saj vi jo poznate, zastavo svojega prvega taata. In ko prispem pred grad, ko potrkam na vrata, pride na okno alodej Peter PetriČević in zakliče: .Pojdite lepo v miru odtod, gospa! To je grad milostnega gospoda Ferka Tahija, jaz pa sem njega upravitelj*. Vrata so ostala zaprta, a pod bregom dobim ranjenega svojega služabnika Andreja Horvata, katerega je Tahi zapodil z gradu. Sluga mi potrdi, kar mi je Stepko povedal. Vzkipelo mi je srce, ali molčala sem. Kaj more žena in trojo deklic trdnemu gradu, polnemu oborežencev F Vrnem se ponoči v Stobico, v svojo Stobico. In zopet so mi zaklioali porogljivo a gradu: Tahijev je, a vse moje siromaštvo je bilo razmetano pod gradom pod milim nebom. Nisem imela hite, nisem imela zavetja, nisem imela niti kolikor zadnji moj kmet. Bog! Grešila sem. Proklela Betu dan, proklela noč, proklela avet, proklela vse! Oh, no daj Bog niti vam niti važi dooi doživeti, preživeti take noči. Mene ne
in podvaetnih radikalcev — tu so Vam zares celi možje. Ako bi že hoteli govoriti o kakem načelu ali o kaki vodilni misli teh laikih konservativcev, torej bi jo mogli najti le v neugasnem nasprotstvu do nas; njim smo mi Slovenci parija, politiško in narodno brezpravni sužnji. TAk laiki „konservativec* in .patrijot* bi privolil — ali ni to uprav sgoča ironija f — v prilog lalkemu liberalizmu makari — vse, ali Bog ne daj, da bi privoičil ubogi slovenski pari le trohico, — ne koncesije, ker konceeij ne prosimo in jih tudi nočemo — ampak tega, kar jej gre po zakonih in v kar bi moral privoliti sleherni, ki zahteva z&se naslov avstrij* s k H g a konservativca. Povdarjamo ta naslov posebno, kajti pravi avstrijski konservativec je le tisti, ki hoče res komor-virati ali ohraniti av atrijsko državo, to je: utrjati jej podlago, vpoltevajoč nazličnost in mnogovrstnost nje sestavnih delov. Ta mnogoličnost naše države zahteva brezpogojno, da se jemlje oiir na sleherni nje posamični aestavni del, zadovoljivši njega gmotnim in duievnim potrebam. Ali da govorimo določneje : da so itvede atroga jednakopravnost za vsa avstrijska plemena.
Tako mora razumevati vsaki prav a v* s tri jaki konservativec nrav in potrebe naie države.
Do takih nazorov ae triaiki komor-se rvati v ci niso mogli pivspeti do danes in se najbrže ne povspnejo nikdar. In zato jim po vsej pravici morAmo odrekati pravico do naslova avstrijskih konservativcev.
Vodja tem .konservativcem" je g. Dur g* s t a 11 e r p I. B i d i j c h i n i. Njegove Časti se nočemo in ne smemo dotekniti in tudi nočemo dvojiti o njegovi lojalnosti nasproti državi; to pa le, kolikor se dostaje njegovega osebnega čustvovanja: ali kot politika in kot vodjo strsuke ga moramo grajati in obsojati.
Mož greli mnogo v politiikem pogleduj on je poosebljena konservativna atranka laika, kakor smo jo opisali gori, a vsemi njo nedoslednostmi in slabostmi.
Temu moiu je vodilno načelo : mržnja do Slovanov. Tak je v Trstu, tak je na Dunaju. V mestnem zboru TrŽaikem nas mrzi, v poslanski zbornici na Dunaju nam meče polena pod noge. On je vsikdsr prvi po koncu, ksdar treba s raznimi vakliki opo-
upogne vsak vetrec. Ali ta strela mi je razkopala vso duio, Gospod Jurij Raikaj me je prenočil, potem sem ila k zetu Stepku v Mokrice, a danes prihajem k vam, domine bane, in kličem na ves glas: Povrnite mi ugrabljeno dedovino, vaemite v zavetje udovo, branite sirote, sodite hitro z mečem, dokažite, da je ie pravica na svetu, da lakomna zver ne sme trgati siromakom iz ust vsakda-njega kruha. Ban! V imeni te kraljevine Slavonije tožim T-ihija pred vami kot razbojnika; dajte mi pravico, dajte I
Hripav glas ji zastane. Drhtč od glave do pot, stiskajo svoje močne roke na razburjena prsa, stoji Uršula pred banom. Lice se ji žari, ustnice ji drhtč, oči se ji časi zasvetijo, a tik nje stoji kakor kamen podban Ambrož in reče na kratko :
—	Vse, kar jo ta plemenita gospa govorila, je živa sesnica, tako mi poitenja.
Molčč gleda ban v tla, naposled izpre-govori :
—	Mogoče, verujem, da je resnica. Gospod Tahi ni pametno ravnal. No, mi imamo hvala Bogu v ti kraljevini sodišča in zakone, a sodnik za kralja nem jaz. A sedaj nismo pred sodiščem, in vi, plemenita gospa, morate vse dokazati, kar ste ravnokar povedali. Pravdo treba pričeti pravilnim potom. Mimo tega treba preiskati, v koliko je knei Bator
rekati dejstvom, katera navajajo naii poslanci o krivicah, koje trpe Slovani na Primorskem. G. pl. BurgsUU >r ne pripoznava Slovanom nikakih politiikih in narodnih pravio.
V tej avoji mržnji ovekoslavil se je nedavno v zbornici z vzklikom; .NatUrlich"!— naravno ! Ko se je namreč post. Spinčič pritoževal, da okrajno glavarstvo v Pazinu posluje najraje v italijanskem jeziku, vskliknil je g. pl. Burgstaller hitro svoj .natUrlich". Njemu je .naturlich*, da v okraju Pazin* skem ima 6000 Italijanov vse, 30.000 Hrvatov pa nič. Njemu se vidi .naturlich*, da manjšina gospodari nad ogromno veČino, seveda le v tem slučaju, če je ta poslednja slovanska. Njemu bi se videlo .natUrlich*, da dobi manjiina prebivalstva na Primorskem svoje vseučiliiče, a istotako se mu vidi .natOrlioh*, da večina niti osnovnih Sol nima. G. Burgstallerju se vidi tudi to .natUrlich*, da naiim slovenskim kmetom predavajo o kmetijstvu italijanski učitelji, ker mu je menda tudi to „natUrlich", da nikakor ne treba, da bi poslušalci razumeli predavatelja. G. Burgstallerju je aploh vse .natUrlich*, kar ne ugaja nam Slovencem.
Zato pa bčdi uverjen pl. g. Burgstaller: da je s druge strani tudi čisto .natUrlich", ako se mi Slovenci postavljamo po robu njegovemu političkomu delovanju; da je nadalje čisto „naturlich*, ako njemu ne moremo pri* posnati naslova konservativca ; da je .natUrlich*, ako Slovenci no odstopimo od borbe za svoja prava, kajti ljubezni do svojega rodu si ne moremo istreti iz svojih src; da je slednjič .natUrlich", da danes aH jutri smagaino se svojimi zahtevami, vzlio vsem .konservativcem* Tržaikim, kajti bolj kot vso na svetu je „natUrlich* to —, da zmaga pravica. Punctum.
Sod brez dna.
Ako nekoliko pomislimo na občino Tržaško in njene upravitelje, vidi se nam pravi sod brez dna: ne napolnit ga nikdar, ulivaj vanj, kolikor hočei. Drugi pa se večni neza* dovoljneži, katerim se vedno — tudi pri naj* boljših razmerah — .slabo godi*.
Ko je občina Tržaška So pobirala driavni ia občinski užitninski davek, pomno-ževala je istega od leta do leta, s dohodki pa je snovala nove laške nepotrebne šole in druge laške ustanove. Zajedno je imela ob-
kriil pravico in v koliko ne. Povem vam tudi to, da index curial ne spada pred bansko sodiiče. Vse to treba torej premisliti.
Uršula odstopi dva, tri korake, pogleda debolo bana, starec Ambrož pa nagubanči čelo.
—	In to je vai* pravica, to vaše sodišče P In pa vse dokazati f Ali je treba dokazati, da Bveti solnee na nebu? V koliko je imel Bater pravico P Ali vprašate vi ubijalca, koliko je imol pravice, ko je ubil človeka P Redna pravda! Oh vem, kaj to pomeni. Poznam jaz pota vaše pravice, Kriva bo, dolga, ozka, a za vsakim korakom sija brezdno. Redna pravda, pravite hrvatski ban, ali je treba razbojniku več od vislic P Redna vaša pravda traje sto let, in utegnili bi poginiti gladu jnz iu moji otroci, pravi Uršula in si pokrije z rokami solzno lice, ali povem vam, ban, da govorite napak, to niso besede hrvatskega bana, ampak Tahovega zeta, to ni pravda iuris civilis, to je sila, to je nota infidelitatis, to je zločin, katerega tudi vi zakrivite. — —
—	Gospa Heningova, vzroji Peter Erdt'id in lice mu zardi, brzdajto svoj jezik, pomislite, da stoji pred vami namestnik kraljev, da Bte, ker ste njega, razžulili tudi kralja.
—	Ne bojim sb vbb, bane moj, zakriči Uršula in vzdigue pest. Le zakrivajte sebične
čina tedaj v svojem področju kacih 300 raznovrstnih drtcarjnv, kateri vsi so jej bili dobra pomoč pri polaščevanju in terorizovanju ljudstva. Ta armada se jim je poizgubila, ko je država prevzela upravo omenjenega davka: zmanjkalo jim je lepo število spretnih agitatorjev. Za te ljudi jiui ne treba več skrbeti ter so se v tem pogledu dohodki povišali; kajti, vse ono .delo*, ki je stalo popred občine kakih 250.000 gld., opravlja sedaj vlada brezplačno.
In vendar gospdda niso zadovoljni. Od vlade so tirjali še več ; povišanja občinskih doklad. Tudi to jim je dovolila naša vlada. Od vina n. pr, plačujemo v Trstu menda več, nego v katerem koli meštu v Avstriji. Nezadovoljni s tem, zahtevali so od vlade podporo sa javna skladišča v novi luki. In glej: tudi tej želji je ustregla vlada. Ne, storila je ie več nego so zahtevali — vzela je na svoje rame vse zavoženo podjetje javnih skladišč. S tem je rešila občino Tržaško letnega deficita 80.000 gld. in vsake nevarnosti za prihodnje čase. Finančno stanje bi se moralo po takem zholjšati, občan pa pla* čuje, da je črn. V mestno blagajno so stokajo --— pa tudi odtekajo milijoni, in
vendar gospdda še vedno javkajo, čoš, da ima občiua letno izgubo; ter pritiskajo na vlado, da jim dovoli novih davkov.
Kam gre vendar toliko denerja P Za mi-nolo leto so iakaaali veliko izgubo, vendar ae je koncem leta pokazal prebitek l&.OoO gld. Ta prebitek jih menda peče kakor otroka, stoječega pred predajalnico alsdčic — s krajcarjem v žepu. Videč, da je vlada tako radodarna in velikodušna žnjiini, izmislili so si v zadnjem času kar celo vrsto raznih predlog .....kako porabiti občinske dohodke.
Najbolj so jim šole prirasle na srce. Sosebno se pa brigajo za okoličanske šole, katere se jim vidijo temne pege na njih laškem obzorji. Koliko ao že potrošili za laške vspo-rednice na okoličanBkih šolah ! In v predzadnji seji so dovolili kar 29.000 goldinarjev sa laiki otroiki vrt na Greti. In sicer je bilo čitati v dotičnem poročilu, da je Tržaška obČiua prevzela nekako mordlna dolžnost nasproti raspuičeni .Proti Patriji", du bode vzdržavala omenjeni otroški vrt. Cilji bivše „Pro Patrije* so razvidni že iz tega, da jo je morala vlada razpustiti radi proti-avstrijskega delovanja: naša občina pa prevzema moralne dolžnosti do tacoga
spletke svoje pod plašč kraljevega veličanstva, ne bojim se vas ; razodela bom to vzvišeno zakrivanje in omajala stebre vaše laž-njive pravioe, da se bo vedelo, da vam je tehtnico pravice razjela rja, da vam je zakone razglodal črv. Vi se bijete s Turki za sveti križ, a napak ste se zakleli, sami ste Turki! Oemu se mučite P Ban Peter, vaša krivica pade na vas, na vašo ženo, na vašo otroke. — — —
Ta hip plane banica, pritisnivši močoejo dete k sobi in probledši, po konci. V črnih očeh se ji zaiekri divji ogenj.
—	Zaradi te željo vam usahni jezik, go-Bpa Heningova! zakliče Uršuli.
—	Dovolj, zagrmi Peter, stopivši proti Uršuli, jaz pravim, da tu ni sodišče. Vložite tožbo, kakor tirja zakon. Saj imate advokata. Gospod Ambrož je izurjen pravdar.
Podbanu zadrhtu trepalnice, a lice mu zardi. Mirno, ali glasno pravi:
—	Magnifice domine! Gospa Heningova je prav govorila. Tu ni dvomnega posestva, to jo zločin. Ban! Ali no mislite priskočiti na pomoč ti udovi P
—	Via iuris! odgovori suhoparno ban, to je VBe, kar vam morum reči, gospod advokat I
Ambrož zadrhti, nosnico so mu razširijo, ustnico stisanjo. Mulo potnolči, potlej iapregovori:
druitva! Moralno dolžnost, ki stane vrhu trga tako ogromno svoto denarja. In to ogrojnno svoto so nanosili tržaiki občinarji, italijanski in - iloveniki. I/apetito viene mangiando — tuđi pri tržaških Lahih. Dokler bode vlada žnjiroi postopala tako rahlo in sočufstveno, rasle bodo tudi potrebe naii gospodi in pritiskali bodo še bolj na nas Slovence, ustanovljajoč nam v na*i sredi laike učilnice — a pripomočjo naiih krvavo aasluženih groiev!
Mestni sv6t triaiki.
(VIII. seja dni 19. aprila 1894).
Predsedoval je župan dr. Pitteri, vladni tastopnik : namestniitveni svetovalec baron dr Conrad, prisotnih bilo je 34 svetovalcev.
Po odobrenju zapisnika VIII. aeje po« ival je župan zbor, da izrazi svoje aoŽalje na smrti Rafaela Conatantinija § tem, da uatane raz sedeže in da se udeleži pogreba in corpore. (!) (Rafael Cunstatini bil je od leta 1861. do 1865. član prvega „liberalnega* mestnega avćta tržaikega. Ko je priiela vojna lota 1866, preselil se je Con* stantini v Italijo, kjer je rekel, da Želi umreti „v avoji domovini, v svojem mestu". Ur.) IJmeje se samo ob sebi, da je galerija burno ploskala županovi izjavi. — Poročevalec Pa-rovel prečital je zatem predlog mestne de* legacije, da se razdeli znesek 3000 gld. used bivie mestne užitninske uradnike, kateri so izgubili službo leta 1801 vsled odprav« prostega pristanišča. Ta predlog vsprejme se brez razprave. Isto tako odobri se obračan javnih skladiič za leto 1893., po katerem se nalaga mostni blagajni, da izplača državni blagajni na občino spadajoči del zgube v zneaku 64.647 gld. Zajedno naroČilo s« je eksekutivi, da izposluje odobrenje pri mini* aterstvu. — Predlog aa prenaredenje zapahov na oknih v pritličju muzeja Revoltella odloži se na prihodnjo sejo. — Zbcr je na to vipre-jel določbe ustanove dnć 18. avgusta 1890. umrie Jooipine Moser, po kateri naj >e ii obresti glavnice 6000 gld. osnujeti dve iti* pendiji za dijake is Trsta, učeče ae glasbe in slikarstva. — Potem prežel je zbor na dnevni red preko proinje nekaterih mestnih učiteljev, da bi se jim vitela v službena leta ona dob«, v kateri ao služili kot pomočni učitelji in konečno odobrili so se obračuni mestnih muzejev za leto 1893. S tem jo končala javna seja ob 8. uri svečer. V nadaljnjem tajnem zasedanju imenoval je zbor začasnega vodjo dekliikega liceja, dr. Bern-harda Benussija pravim ravnateljem tega zavoda in zajodno sklenilo ae je, da se razpiže natečaj za alužbo profesorja na mestnem gim* naziju za zgodovino in zemljepisje, katero mesto je vakantno vsled omenjenega imenovanja Benussija.
—	Magnifice domine bane! Da, bom ji advokat, ker vidim da vata boginja pravice iepa. Jaz vam to pravim, podban to pravi.
Sorodna kri vam je premotila oči. Gorje domovini, gorje narodu, kjer se sme nesramna sleparija, grozno razbojstvo skrivati pod senoo pravico. Pa bodite vi tudi knez Peter Erdod, in naj sipa vaie žezlo gromove, zgrabil boua to vaie žezlo in prelomil, da ne bo več sramotilo plemstva, da ne bo ta stokrat že pogažena zemlja plen gospodsko lakomnosti,
—	Ila ha! zasmeje se ban, bled kot Bmrt, z Medvedgrada je zatulil stari volk, pajdai Nikolo Zrinjskega, ali naj so varuje ta bivii prekanjeni kaštelan mojo jeklene pesti!
—	Da, pravi Ambrož, ali stari volk bo maičeval pogaženo pravico.
—	Da, kakor gotovo je Bog v nebesih, zakriči Uriula in se pripravlja, da pojdo. Z Dogom ! Pripravi ar, ban ! Moji zobje so železni!
—	Z Rogom, zarohni ban, Peter Erdiid se ne boji babjega upitja niti starčevo kle-tvine! — Ambrož in Uriula hitita na do-vriiče, a Peter onemogel zaiepeta Barbari:
—	PuSka je torej počila. Vedel sam, da se pripravlja ta burja. Tuhi jo moj, pokazal bom ti malopridni sodrgi, da je Peter Erdod bon, naj Hi bo tudi boja, naj teče tudi kril	(Daljo prih.)
Politiške vesti.
Državni zbor. Davčni odsek sklenil je včeraj v daljši raspravi s 14 proti 12 glasom, da naj s« vrtanj« davka (progresija) na osebne dohodke izvaja ne le v smislu vladne predloge do 30.000 g!d. letnih dohodkov, ampak tudi preko te meje in da se po-viia » tem razredu davek od 4°/0 na 57„ Naložilo se j« posebnemu pododboru, d« izdela dotično leatvico.
V včerajinji seji tiskovnega odseka izjavil je justični minister grof Sohon-born v imenu ministerskega sveta, da objavi najkasneje do 4. maja t. I. vladine načrte za preosnovo tiskovnega zakona. Vsled te izjave odložil je tiskovni odsek svojo seje do tega dne. —
O političkom položenjn v Istri. Pod tem zaglavjem priobčuje „Triester Ztg.w v svoji številki od 18. t. m. člančič, kateri nas je prav iznenadil, ker naia „tetka" pripoveduje golo resnico o istrskih razmerah in ker to poročilo — nenavaden slučaj! — popol-nnma pritrja temu, kar smo mi nedavno trdili o italijanski stranki. „Tr. Ztg." plie: Radi ataliiča, na koje se je postavila poslednji čas deželnozborska večina proti manjiini, in o katerem se je bilo nadojati sporazum ljenja glede narodnostnih nasprotstov, je nastal v italijanski stranki s prva razpor, vsled česar se je pozneje stranka razcepila. V tem, ko je jeden del italijanske stranke — in sicer ve« čina — bil pripravljen nadaljevati pot pra-vičnih koncesij istrskim Slovanom, ker razumi dobro, da je to v interesu pokrajine same, ne mara drugi radikalni odlomek te stranke nikakor odjenjati in se drži trdno dosedanjega programa italijansko stranke. No, „Societi politica istriana" priredila je pred kakimi dvemi tedni neko zborovanje, v kojem se je nameravalo razpravljati o prihodnjem programu laike stranke, toda zborovalci •e menda niso mogli sporazumeti, kajti sklenili so, da prepustijo to določbo občnemu zboru, ki se skliče maja meseca. Položaj italijanske stranke je popolnoma nejasen in Iploilll »draga kaže se v glasilu deželno-sborske večine, v Poreiki „Istrii", katera se izgovarja bai v avoji poslednji itevilki, da prihajajo vplivi za sporazumljenje od zunaj (izven deželnega zbora) in zaključuje, da v tej zadevi ni druge pomoči nego, da se raz* piiejo nove volitve, pri katerih volilci sami pokažejo jasno in razločno želje pokrajine. V Rovinju pričel je v tem izhajati nov list ,11 Risveglio", kateri pa ie načeloma odbija sporazumljenje obeh deželnozborskih strank. Kakor je znano, odložila sta svoj mandat pred kratkim zopet dva deželna poslanca, dr. Con* stantini in dr. Fragiacomo, ker se ne strinjata a novim tokom. Toda že od davna priprav-Ijajočo ae in prikrito krizo v vodstvu stranke utegne le težko zabraniti sklep „Societb politica* in ako ne varajo vsa znamenja, pokončana jevaajemnost stranke u vael ej,"
Avstro-rnaka trgovinska pogodba. Iz Peterburga poročajo, da je ruski finančni minister iaročil avstrijskemu odposlanou na ruskem dvoru, grofu AVolkensteinu, načrt avstro-ruske trgovinske pogodbe. Pogodba podpiie se v kratkem.
Socijalistički shod na Dunaju. Osred-nje vodstvo sooijalistiike stranke na Dunaju sklicalo je na prihodnji ponedeljek 7 socija-listiikih shodov. Na dnevnem redu je volilna preosuova in nov: zakon o črnovojnikih.
Zaroka ruskega carjevima. Iz Coburga prišlo je včeraj službeno poročilo, da se jo ruski carjevič zaročil a prineesinjo A 1 i c o II e 6 k o.
Iz Cetinja poročajo, da je priiel na mejo guverner iz Skutari, da preiskuje o napadih Albancev na črnogorsko mejo. Guverner je zaukazal zajedno, da vojaki zasedejo stiategiiko točke, mostove in dofilćje, in s tem preprečijo nabiranj« Albancev. Črnogorski komisar ie ni odiel na lice mesta.
Nem&ki državni zbor vsprejel je v svoji seji dne 19. t m. v tretjem čitanju zakon o borznem davku. Ta zakon stopi v krepost s 1. majem t. 1. — Zatem seje zaključilo zasedanje. Kancelar grof Caprivi prečital je poročilo, v katerem je rečono, da so se predloge za davke odobrile le deloma, vsled čosar nameruje predložiti vlada o prihodnjem zasedanju nove uaSrte, da se sporazumi z di ž. zborom.
Italija. V včerajšnji seji poslanike komore na'tal je ikandal, ker je poznani poslanec Imbriani tekom razprave o proračunu za vojno mornarico očital osnbju, službujočemu v arsenalih, da mešetari o volitvah z glasovi. Crispi odbijal je to očitanje najodloČ-nejie. Minister mornarnice je izjavil, da je treba po dosedsnjih prihranjenih svotah brisati le malo ie. Predložil je, da se opasti vjjni arsenal v Neapelju. — Danes nadaljevala se je razprava. — Dne 2. maja t. 1, prične razprava v bankarskem ikandalo gledd rimske banke. Obtoženega Tanlongo branilo bode 6 odvetnikov, Lazzaronija 4, Bellucci-Sbsso 2, Monziilija4 in Zammarana 2, skupno torej 18 odvetnikov. Pozvanih je 171 prič in sicer 96, kateri podpirajo obtožbo in 75 v obrano zatožencev.
Različne vosti.
Koncert čoakega kvarteta, vriivii se včeraj svečer v gledaliiču „Arinonia", privabil je toliko izbranega občinstva, da je bilo gledaliiče, isvzemii lože. malone raspro* dano. Po vsaki točki je bilo viharno ploskanje, sosebno pa se je občinstvo ogrelo pri Griegovt „Tarantelli". Vse se je kar divilo tehniiki dovršenosti in mladeniiki navdušenosti, s katero se ponaia ta kvartet. Najgloblji utis pa je napravil Smetane kvartet „Is mojega življenja", kajti pri proizvajanju te točke preveja te slavne umetnike očevidno poleg tehniške dovršenosti in navduienosti aa glasbeno umetnost, tudi narodni ponos. Triaiki Slovani ao poklonili čelkim umetnikom krasen ven*c s trakovi v slovenskih narodnih barvat — ne: hoteli so ga pokloniti v teh barvah, a na povelje redarstvene oblasti morali ao odstraniti modro barvo. Po koncertu je bil prijateljski sestanek t gostilni „Tam* burino".
»Lojalnost* tržaikega italijanskega časopisja In pa župan dr. Pitteri. Kakor je raividno ia poročila o IX. seji mestnega aveta tržaikega, izrekel je iupan dr. Pitteri v javni seji svoje sožalje na amrti »liberalca" Rafaela Constantinija in o tej priliki bil je cel6 tako „lojalen", da je povabil svetovalce, naj se udeležijo in corpore (!! 1) pogreba pokojnega irredentovea t In rea je priila včeraj zjutraj k pogreba levica mestnega aveta in corpore, na čelu jej župan dr. Pitteri, ob mrtvaikem vozu pa ati korakali na vsaki strani po dve vrati meatnih stražarjev v paradni opravi. Da pa triaiko italijansko časopisje pretaka potoke soliA o smrti tega „velezaslužuega liberalca' in tuguje po njem v dolgih člankih, to ae umeje samo ob sebi. Vse te demonstracije pa nas nikakor ne do-tiksjo, ostanemo popolnoma hladni proti njim; naia dolžnost je le, da protestujemo v imenu lojalnega in zarea patrijotiikega slovenskega življa proti nasorom župana dr. Pitterija, aa katere nazore nimamo in nočemo imeti amiala, kajti v tem poatopanju vidimo le žaljonje avstrijskega čuta. Da nam pa vsak avstrijski misleči človek pritrdi, omenjamo le, da je bil pobegnivii Constantini obsojen v Avatriji in contumaaiam saradi veleizdajstva, potem pa si je priskrbel italijansko podaniitvo. Čujemo pa tudi, da je ukazal v svoji oporoki, da ae njegovo truplo aavije — ne v mrtvafiki prt! — v italijansko trobojnico in da se pokoplje tako zavito. Konečno nam je ie naglaiati, da ao ae pogreba udeležile (kakor pripoveduje „Picc. della Sera" s dne 19. t. m.) tudi deputacije druitev: „Uuione Oinnastica", „Filarmonica", „Minerva", (!) „Operaia* (!) in ie „drugih liberalnih društev." — Večno milostljivi Bog daj pokoj njegovi duži 1
Občinske volitve v Ljubljani. V I. razredu so bili izvoljeni gg. Peter G r a s s e 11 i, Ivan G o g o 1 a in Ivan V e I k a v r b.
V tobačnih tovarnah v naii državi je 29.744 delavk, med temi 2362 mladoletnih, in 3881 delavcov, med temi 137 mladoletnih, 20 motorjev in 8956 druzih strojev. Vlada ima na leto 56 milijonov goldinarjev dohodka, in lahko rečemo, da ženske mnogo pripomorejo k temu dobičku,
Patrijoti&ka šolska slavnost. V torek dne 24. t. m. ob 10. uri dop. prične v slavnostni dvorani tukajšnjega o. kr. državnega gimnazija patrijotiika slavnost v spomin 40-letnice poroke Nj. Vel cesarja. (24. aprila leta 1854.)
Psvsko druitve .Hajdrih' na Preseka ima
jutri dne 22. t. m. ob 1 ari in svoj redni občni sbor, s sledečim vsporedom : 1. Poročilo odbornikov, 2. Posamezni predlogi in na* sveti,
Akad druitvo „Triglav" v Grade! izbralo si je za poletni tečaj 1894. sledeči odbor: predsednik: g. eand. iur. Vinko Str* gar, podpredsednik ; g. eand. pbil. Ludo vik Verbnjak, tajnik: g. stud. phil. Milan Men* cioger, blagajnik: g. stud. iar. Fran Žižek, knjižničar: g. esnd. med. Ferdo Knrnej, gospodar : g. stud. phil. Josip Wester, odb iiir nsmestnik: g. eaad. med. Zmagoalav Supan.
.Družba sv. Mohorja* je letos naredila zopot nepričakovano velik napredek. Kar 9000 udov je letos dobila več od lani in jih ima sedaj 66.000. To j« napredek, kateri mora a ponosom napolniti vsako slovensko sreč. — Nova družbina palača, kraa celovškega mesta, je skoro povsem dogotovljena. Slovenski narod se a < pravičenim ponosom veseli dneva, ko bo slo**<n<t otvorjena. — V kratkem bodo prenaiali ▼ njo drulbino tiskarno.
Mednarodni ljudski shod bode v nedeljo, dne 22. aprila 1894. na gostilničnem vrta, ana-nem pod imenom „Ali' Operaio" (Via Pon-dares). Začetek ob 4l/a. uri popoludne.
Občni zbor „Občega delavskega izobraževalnega, prav6*varstvenega in podpornega druitva" ae ne bode vriil ▼ nedeljo 29. aprila t. I., ampak v nedeljo dne 29. aprila, predpoludne v gostilni „E I e f an t e", Via Roasetti, zraven „Oiardinetto Rossetti*.
Člani so torej na proieni, da akrbe takrat za obilno udeležbo.
Odbor.
Volaiko veteransko druitvo ia Trst Ia
okolico, v slovesno obhajanje itiridesetletnice poroke Njijn Veličanstev, sklenilo je to druitvo udeležiti se s svojo sastavo in godbo slovesne sv. maže ? nedeljo dne 29. t. m..\ ob 8. ari ajutraj v župni cerkvi av. Antona novega.
Po slaibi božji vriil se bode redni občni sbor tega društva v dvorani druitva „Austria".
„Del. podp. druitvo* je imelo v minulih 3 mesecih nastopni promet: B o 1 n i i k i zaklad je imel 3732 gld. 95 nvč. dohodkov, 2934 gld. 68 nvč. strolkov, torej dobička 798 gld. 34 nvč. Upravni zaklad je imel dohodkov 942 gld. 10 nvč., strolkov 792 gld. 52 nvč., torej dobička 149 gld* 48 nvč.
Ii Divače ae nam piie: Vedenje nekaterih takajinjih želeaničnih uradnikov bilo je ie večkrat predmet različnim pritožbam in tudi Vai oenjeni list prtaesel je ie nekaj poročil o neuljudnem njihovem postopanju, posebno proti slovenskim atrankam.
Mi, ki te goapode poanamo, ae tem« ne čudimo preveč; vsaj je eden istih aam priznal, da ae od njih ne eme kaj boljiega pričakovati.
Dotični aradnik vračal ae je namreč pred kratkim a brzovlakom ia ene bliinjih postaj v Divačo in, akoravno je bil vagon (II. ras-reda) napolnjen a omikanimi popotniki, ob-naial ae je, kakor da bi bil on sam notri.
Kriče razgovarjal ee je s drugim uradnikom o Ljubljani ter zavpil: „Was, ia Lai-bach aoll Intelligenz aein P Dann ist auch in Divača und auoh unter den Čičen Intelligenz", boteč menda s temi besedami reči, da ni inteligencije niti v Ljubljani, niti v Divači in med Čiči,
No, kar se Ljubljančanov tiče, bodo ae isti, mislim, vedli tolsžiti nad sodbo taoega imenitnega uradnika; ako pa sebe in svoje tovariie-uradnike, ki ž njim skupaj v Divači bivajo, ne iteje med inteligeocijo, potem se nočemo temu protiviti, vsaj |menda najbolje pozna samega sebe in svoje tovariie.
Južni železnici pa čestitamo na takih uradnikih.
„črni in beli* v Cerknu na GorL^m si stojiti nasproti „črna in bela" stranka. Ob občinskih volitvah so ae seveda hudo sprijeli „črni in beli*. Kolikor smo mogli soditi ia dopisov, došlih nam v oni čas, imeli so „beli" dokaj vzrokov do nevolje proti „črnim". Pri volitvah so zmagali „črni", to je, stranka starega župana, a strasti se niso hoteli poleči do danalnjoga dno. Ker se je pa „belim" dozdevalo, da oi žn ki stoje na atrani „črnih", odposlali so pritožb * na orožničko poveljstvo, v kateri so trdili, da orožniki postopajo strankarski ter da s tem ponpeiujejo nemire. Državno pravdništvo je tožilo pozaeje
vse podpisane« na omenjeni pritožbi radi razžaljenja oroiniške postaj« in ao biti res obsojeni na kasni od 6 tednov do 14 dni j. V sled pritožbe obsojenih vršila se je dne 16. t. m. rasprava pri e. k. okrožnem sodišču in je i»to sodišče oprostilo vseh 48 .belih" obtožencev. Obtožence je nagovarjal odvet dr. Stanič is Tolmina. — Posledica vse. mu je sedaj ta-te: na jedni strani „beli" vpadi obrazi, na drugi pa tArni* dolgi nosovi. Jn ie tako med nami, no t
Morsko zdravi ite v Gradofu. — Opozarjamo starite, ki imajo škrofulozne otroke, da odsek morskega sdravišča v Gradežu sprejme tud' letos brezplačno 50 otrok iz domače deželet ki so stari od 6. do 14. leta in «0 jim bile kozeo redno stavljene. Prošnje za sprejem je treba poslati do 31. maja v Gorici potem magistrata, na deieli pa potem e. kr. okr. glavarstev na „odsek sa morsko sdraviičo v Gradežu*. Proinjam je treba prt* lotiti aravniiko spričevalo, iskas o stavljenju kose, »bolni in rojntni list.
Pofarjl. Poslednje i ni j pojavili so se večkrat poiarji na Krasu valed tega, ker so iskre, padajoče ia železniških strojev, zanetile suho listje in travo. O teb pntarih so seveda trpele nove šumske nasade. Tako n. pr. uničil je te dnij ogenj nad Starovasjo pri Posto* jini okolo 1900 mladik, katere so bile nasajen« ie laai; nekatera drevesca bila so le nad 2 Metra visoka. Poiar uničil je tudi nove nasade med Goreojimi Leiečsmi in kranjsko-primorsko mejo. Komisija sa pogosdovsnje Kresa pričela je satorej graditi ob lelesniei visok aid, kateri naj bi varoval goidne nasade pred iskrami, padajočimi is železniških strojev, sajedno pa je odredila, da se odstrani suha trava in listje okolo Železniške proge.
—	Strahovit požar bil je dne 16. t. m. v vasi Spodnje Gorje v okrsju Radovljiškem. Pogorelo je 12 hii s vsemi gospodarskimi poslopji. — Dne 15. t. a. svečer nastal je ogenj v hiši Jakopa Grline v Ilirski Bistrici, okraj Postojina. Ogenj ae je raaiiril in uničil tri hiie a gospodarskimi poslopji vred. — Tudi v južni Nemčiji napravil je ogenj mnogo ikode. — V vasi Obrioe pri Holabrnnn po* gorelo je aad 30 poslopij; tudi kmetica Jo-sipina Bole zgorela je liva a d verni otroci.
—	O požara v Ilkavi, o katerem amo sporočili ie sadnjič, doanajemo ie, da je v istem trgu največje kainilnica na Ogrskem; v istej je saprtih 800 težkih hudodelcev. Pogorelo je 40 poslopij i cerkvijo vred. Mestni stolp, eter že nad 300 let, pogorel je popolnoma, avonovi padli so rastopljeni ras svonik. Požar bil je tako silen i de so poslopja pogorala do tal, prebivalci rešili so komaj golo življenje. Da so preložijo knsnenoi, odili sti dve kompaniji vojakov ii Trenčina na pogorišče.
Novo orgij« v Dlvafil napravila in postavila ate dobro posnane slovenska umetnika, gg. brata Zupan; delo je akustično, glasovi milo veličastni, koji delajo vso čast našima umetnikoma. V nedeljo dne 22. t. m. ob 10 ari zjutraj se orgije slovesno blagoslove, kat pričakujemo Divečeni sposobnim veseljem. Da pa bode slovesnost tem veličastnejša, po vabljen je sa omenjeni dan (ker tukaj do aedaj nimamo isurjenih pevoev), mladi Ba-soviiki pevski „oktet*, koji bode peval pri av. naii in blagoslova. Obiirneji opis novih orgelj poiljem Vem kasneje, ako se kdo drugi ne oglasi popred. Istega dne pupoludne prepevali bodo omenjeni pevoi v gostilni pri gosp. Obrsnelo, kjer se nadejamo prav živahne domače sabave. Torej na svidenje.
S k a I o v i č.
Za vodnjak na Opčlnah. V soboto dne 28. t. m. bude pri tukajšnjem magistratu javna diažba sa sgradnjo vodnjaka na Opči-neb. Stroški prevdarjeni sa na 3000 gld. ; delo odda se dotičnemu, kateri je prevsame sa najugodnejšo ceno. Jamčevine treba je položiti 300 gld. Pobližje pogoje in načrte ogledati ame ai vsak na magiatratu (IV. nad-atopje).
Kolora na Gallikam. Kakor javljajo s Dunaja, obolelo je te dnij v treh selih ob ruski meji okraja Husjatin na Galiskem več oseb na jako sumljivi bolesni; rasne osebe so umrle. Zdravniška preis ava je dokasala, da so dotične osebe umrle za azijatsko kolero, katera je bila zanešena bržkone iz ruske Podolije.
Španjski romarji. Dne 19. t. m. dospelo je v Civitavecchijo novih 2100 španjskih romarjev, a 2200 vrnilo se jih je v Valencijo.
Strajkujoči ribiči. I> L »ud >na poročajo, da so ustavili ribarenje siromašni ribiči v L<>w«stovu. Isti ribarili so slčie (slamke) na račuu bogatih podvzetnikov. kateri pa pla>'u jejo ribiče jako slabo. Takč n. pr. dobili so ribiči za 13.000 ujetih sledov h 1 funt šter-linga, t. j. blizu 1 gld. v avstrijskem denarju za vsakih 1000 rib.
Kemiki kulturonoscl v Afriki. Iz Kame
runa (nemška kolonija) prihajajo grozne vesti o groaodejstvih nemških uradnikov. O kanclerju Leistu je dokazano, da je ubogim črncem se silo jemal denar, da je njih žen« na najnesramoejši nač n izročal pohotnosti svojih podložnikov in da je tista žene in može, ki so se uprli njegovi razuzdanosti, mučil s palico in bičem. Bičanje Žensk, katerim ao najpopred strgali obleko rsz telo, bilo mu je najpriljubljenejše sredstvo za sabavo. Sedaj niti nemška vlada ne taji več, da ne bi se bilo dogajale take grozovitosti in je pozvala Leista na odgovor. Ali niso uzorni, ti nemški kolonijalni uradniki ? I Živela nemika kultura — v Afriki I
Hišni zakon ruske vladajočo rodbino Romanov. Ker se ruski carjevič baje v kratkem poroči s pnncesinjo Heiko, sanimalo bode menda naše čč. čitatelje, ako jih se-znanim* nekoliko s določbami hiinega zakona hiše Romenovske. Žena ruskega prestolonaslednika, torej prihodnja oarios, mora prestopiti k pravoslavju, ako alučajno pripada koji drugi veri, in bai tako mora biti car pravoslavne vere. Te določba hiinega zakona Romanovike hiie se rasteže ne vse članove ruske carske hiše, možke in ženske. Zaradi tega morajo žene Velikih knezov, eko so na pr. protestantske vere, prestopiti k pravoslavju, Velike kneginje pa morajo ostati v področju pravoslavja, tudi ako se poročijo s možkim druge vere. Ta določba je tudi vsrok, da pripelje vsake Velike kneginje, katera se omoži v inozemstvo, v svojo novo domovino jednege popa in njegovega duhovnega pomočnika in tudi se kmalu sida ruska kapele v novem bivališču dotične Velike kneginje. To pravilo imelo je doslej samo jedno iajemo. Ko se je namreč za dfibo carja Aleksandra II., prijatelja Viljelma I., oženil brat sedanjega earja a princesinjo Marijo Meklenburiko, nevests ni prestopile k pravo* slavju, ampak ostale je protestentka, koji veri pripada ie dandanes.
Šlavnl polletji na znanja. Dne 17. t. m. kradel je nepoznen deček, star okolo 14 let, jajea prodajalki Mariji Lekian na trgu della Zonta. Ker ga je prodajalka sasačila in sa-podila, pograbil je deček kamen in ge vrgel ženi v glavo. Zadel jo je bai na levo oko, katero je valed tega tak6 oteklo, da je morala prodajelka ostati dva dni doma. Okč je danes ie črno, da je žensko kar aram iti na ulico. Dobro bi bilo, eko bi slavna policija odredila kojega etraiarjs, kateri naj bi imel svoje stališče ne trgu della Zonta, kakor n. pr. stražarji stojd na trgu Ponte rosso. Nadejamo se, da se ustrežo tej upravičeni želji.
Noarafta. 13letna Ivana Petrinja, stanujoče pri Sv. Mar. Magd. Gornji hšt. 334, nalla je dne 19. t. m. na dvoriiču nekega poelopja btiso svojega stanovanja dmamitno patronu' Ne posnajoč nevarnosti igralo se je dekle s patrono, metajnČ jo ob kamenje, kar se je patrona raspočila in telko ranila uho* sega otroka na levi roki. Ko so det« prinesli v tržaško bolnišnico, morali ao mu takoj odresati ranjeno roko.
Goipoakl morilci. V Bruselju zaprli so
te dni gospo JoniiiUK, soprogo sekejskega načelnika v miniaterstvu javn>b del m ž njo vred ie par jako visokih, uplivn<h oseb. Vsa ta gospod* zatožena je. da ;e zastrupila brata gospč Joniauxove Afreda Ab|«yia, njegovo sestro Leonio Abl»yj*vo, njegovega strica IIertaubauxja in veleobrtnika Ftdreja, in to saradi tega, da ai prisvoji več milijo* nov iznašajočo zavarovalnino na življenje uoo-gih žrtev. Poročila is Bruselja javljajo, da sapro v kratkem tudi Henrika Joniauxja, soproga glavne obtožunke. Ta ikandal napravil je globok utia po vsej Belgiji.
Težko telesno poikodovanjo iz ljubo-
•limnoati. K vesti, katero smo objavili v večernjem izdtaju 45. stev. „Ed." da so Ano Šuligoj prenesli dnč 19. t, m. iz bulnišn ce na njo stanovanje. Bolnica je že iz nevarnosti ; ran prizadejal ji je ljubosumni nje soprog sedem; dve lahki na glavi, jedno na levem licu, jodno na levi rami, dve na levi roki iz zbodel jo jo v leva ledja. Poslednja
rana bila je nekuliko nevarni. Šul'gnj je š« zaporu, a bržkone izpuste ga v kratkem začasno na prosto. Svoje dejanje obžaluj«« pra» iskreno.
Za sirots pok. hrana Sluge, učitelja v Tatrab, darovali so so še : g.a A. G., f. V. c*r in g.čna E. Tomasicb po 1 gld. G. Fr. Ursič 2 gld.
Nabiralni odbor v Podgradn uljudno prosi, da p. n. gospčda dopošlje kmalu še upisane sneske.
Sodnijsko. 19letni Iran G »din*, po domače „C*beroj<»la" in I9letni Fran Sitncin. po domaČe „Pnru*la", oba is Škednja, dobila sta včeraj pred tržaškim sodiščem saradi tatvine: Godina 2 leti in pol, Sanoin 2 leti težke jfi4«. Ta dva junaka ulomila sta namreč dne 19. novembra lanjskrga leta v stanovanje Petra Sancina (Bjeka) v Skednju in odnesla razno obleke, vredne okolo 11 gld. in 300 gld. v gotovem denarju. Ukradeni denar bil je lastništvo pevskega društva, čigar denar-ničar je Peter Sanci n. Rasprava proti ts tovorna bila je že dne 17. marca t. I., toda takrat bila je preložena, da se zasliši predsednik pevskega društva g. Ivan Godina.
Policijsko. Včeraj ao prijeli stražarji v ulici Giulia 68letnega berača Jurija Fortuno ia Želesnikov, ker je nadlegoval ljudi, proseč milodarov. Odvedli ao ga v zapor. — 18letuo deklo Iveno Spncapan z Vrhnike sapili so včeraj, ker je ukradla Franju Bra-tini, lastniku ljudske kuhinje v ulici Belve* dere hšt. G, žepno uro, vredno 8 gld. 96 nvč. Ukredeno uro saatavila je pri neki gospej, stanujoči v isti ulici hit. 47 sa 2 gld. 80 nvč., ker ji je bile baš toliko na dolgu sa stsnovanje. — Brusaču Ivanu G., atanujo-čemu v ulici Veraieri bit. 1, ukradel je včeraj popoludne neznan tat brusarski vos, vreden 25 gld., katerega je ostevil nekoliko tre-notkov bres nadzorstva v ulici Fontanone. Menda ao gospoda tatovi potrebovali brusarski vos, da si nabrusijo kar aemi potrebna diete sa „tatinsko obrt".
Ekaakutlvn« drskib«.
C. kr. deielno sod. Trat. — 12. maja in 16. junija t. 1. posestvo Josipa in Teresije Brili v Rocolu, cenjeno na 20&1 gld. 53 kr.
C. kr. mestna Pretura Trst.— 19. maja t. I. posestvo Mstevža Vidal na Opčinah, ce-njeno na 583 gld.
Odom in udinjam „Delafcja podp. društva!"
priporočam, da volijo nastopne gospode v bodoči odbor:
Predsednik : Mate Mandič. Odborniki: A n to n Bogdanovič, Stjepan Gjivič, Anton Slajkn, Vinko Perušek, Jakob Perhavo, Miha Kamušči«, Poljšak Fran, Primožič Gregor, Lotrič Miha, Anton Rep, Ivan Špila r, Andrej Verto-vec, Josip Hlad, Ivan Ipavic, M -ha Maurin, Ivan Bavoon, Julij Mik o t a, Matija Same o. Anton Mer-har, Fran Barbi č, Ivan Biček. Niiuiotttniki : J o a i p K o I b, V i n c e n o i j Lavrenčič, Anton Kobau, Fran Babuder, Ivan Levo, Anton Krai n a. Preglrdovaloi računov : T e o b a I d Še. ber, Jakob Skamperle, Josip H a b-jan: Razsodišče: Fran Žitknin Ivan
Male.	Ivan Hvastia.
ntčslnik volilneg* odseka.
Najnovejše vesti.
Dunaj 21. (Poslanska zbornica). Po di.-g poslanca Sokola za podporo po požaru p<>š«odovanemu m««tu Kostelcu nad Orlico, pnpoznai ae je nujnim ter izročil proračunskemu odseku. — Pričela ie razprava o proračunu tainiNierstva za nauk in bogočastje. P..al. P e r i č (proti) se poteguje sa njego vanje hrvatskega jezika. Posl. Treuinfels zahteva, da se katoliški cerkvi zagotovi primeren vpliv na vzgojo mladine in da se tako prepreči propadanje verskega Čutstva. Posl. Adamek poleinizuje proti koaliciji.
Dunaj 21. Danes je cesar nadzoroval dunajsko posadko, obstoječo iz 34 bataljonov pehOte, 18 eskadron konjištva in 92 topov.
Nadvojvoda Fran F-rdmand d' Eve j« osebno vodil svr.j polk. Mn ibrojn« mn -ž c* ;e povsodi navduit-no poidravljul* ccsirj*.
Dunaj 21. Klubi levice. Poljakov in konservativce« so sklenili, da se nsnue stalna pulamt-ntanška komisija is koaliramh strank, v kateri bode zastopan tudi O r«»ninij«v klub.
Atene 21. Po vsem Grškem ohčutil ne je danes lahek potres. V T*henu in Knlkistt se jo srušilo već hi*. Življenja m zgubil pri tem nihče, pač pa je nekoliko oaeb ranjenih.
Videm (Italija) 21. Danes bilo je tukaj obsojenih več ponar*-|alc»'V avatrijskih bankovcev od 1 leta do 4 let zapora.
Trgovlnaki brzojavi,
Budimpsšta. Pšeniea ia spomlad 7 38-7-80, za jesen 7"48 7-50. Koruza za juli-avgust 5 25 do 5 28 Oves za spomlad 7-18—7 19, oves za jesen 8 04 « 06.
Pieniea nova od 77 kil. f. 7"40—745, od 78 kil. f. 7-50-7-55, od 79 kil. f. 7 60-7 85. od 80 kil. f. 7 «5-7 75, od 81 kil. for. 7 75 -7 80, R* B 60 - B-80.
Tcčjuen 6-50-9 - ; proso 4—140.
Vse vrsti ži>a padajo mofno v ceni vsaki dan, posebno pa nov« roba za jeson. P»vpraiovanjo neznatno. Prodalo s« je 5000 met. stot. pšenice 10 ccneje od včeraj. Vrstne deievno Praga. Nerafinirani sladkor : jako mlaf no, /a april 1560, maj 15-70. Nova roba september 1520, malo tanimanja.
Bnilmpvtta. Špirit, 16.50- 6-73
Havre. Kava Santos good average za april
108 25, sa avgust 99- - mlačno popustljivo.
Bambnrg. Santos good average za maj 83-25, aepUmber 79 25, jako mirno.
Dun^Jaka bo:
21. aprila »O«.
Državni dolg v papirju .
a , v srebru Avstrijska renta v zlatu •	.v kronah
Kreditna akcij« . . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark......
100 italj. lir.....
včeraj 98-50 »8-15 119*50 9790 853 75 134.80 9-80' 6107' 4 »85
danes
98 4» 98-:ir» 119-45 97 80 35» 5(1 124-90 992 6110 43-85
Tržna omam.
(Cene ss razumejo aa debelo In s	carino vred.)
Cena od for. do for.
Sava Mocca.......100 K. 179.- 180.—
Cejlon Plant. tina . • .	J 84.- 185,—
„ Perl......190,- 192,—
Java Malang .... „	164.— 185. -
Portorlooo...... „	174.- 165,-
Guatemala..... „	102.— !»».—
Kan Domingo • . . . „	155.— ',57.—
Malabar Plant.......172,- 176.-
„ native. ... „	IHI,— 162,—
Laguayra IMant. ... „	170,— 172.—
„ native. ... „	159,— 161.—
Santos najfiniji ... ,	161,- 162.—
„ srednje fini . - „	155.— 154.—
„ srednji.....149,- 151.-
, ordinar . ... „	136,- 13B.—
Kio oprani..... „	164.- 168 —
„ najfiniji .... „	158.- 159.-
R srednji..... „	150.- 152. -
»kladile: Mt. ct 66370. Sladkor Centrifugal I. vrste . 100 K. 33.75 33.75
Concass6..... „	35,— 35.85
v glavah............8U.50 37.—
razkosani..... ,	34.25 65.—
SkladiHe : Mt. Ct. 12 00. ftiž italijanski fini .... 100 K. 18.75 19
„ srednji ... .	17 75 18.25
Japan fini...... .	16.50 ,—
B »rednji..... „	15. — — ,—
Raugoon extr*..... „	11 50
1..............18.25
II..............II— -
Petrolej luski v sod.h ... „	18.1,5 -.—
v za bi'j i h od 29 kil	5.83 —.— Oljs italijansko najfineji . . 100 K. 58,— 81.
„ sn-dnjefluo . „	49.-31,-
' bombažno, ameriii. . , , „	33, - Sit,—
dalmatinsko..............35- - 30,—
Limon' M*sinski .....zaboj	l,- s,—
Pomaranć«..............3,— 8.
Mandbljttl Dalmatinski ... 100 K. 61.- «!!.—
, llari...... „	67.— 9.
Pinjoli......... ,	80,— 82.—
ftoitil Dalmatinski..... „	—. —,—
. PuljeAki...... ,	7.25 H,—
Smakve Puljekke............10 50 10.73
Orike v vencih . . „	12.50 12.75
?ulta-lna ..................22.- 28,-
Vamjpsrlt....................Si,— 28 -
oivsbs......................24. 26.—
Foltnavks srednje velikosti . .	36. — .-
, velike..... „	33. -
B male...... „	37 — —, -
Slanlkl v velikih sodih . .	—.—
„ v '/, . . • -	2.50 Domači pridelki.
riiol: Koks.........100	K- 9.r»0 9.75
Mundoloni...... „	8.75 9.—
svetlorudeči...... b	9.— —.—
temnorudefi..... B	—.— — .—
kannrick ....... »	—. - —.—
bohinjski....... „	7.— 10,—
beli veliki ...... „	9,— —.—
a tnali....... „	7,— —,—
leloni, dolgi..... „	7,— —.—
n okrogli..........6.25 -
mešani, hrvatski .... „	5.50 5.75
„ štajerski .... „	6.50 6.75
Milio fino štajersko............94.— — .—
Jsimsn it. 10..................9.25 -.-
• »..................9.75 -.-
m 8........ „	11.26 —-
Zslje kranjsko........ „	—,— — .—
Bepa . ....... n	— —--
Krompir, štajerski . - . . . „	2.60 2.80
Proso, kranjsko....... „	. 9,— — .—
Llća, kranjska..................13. 0 —.—
Spsh ogerski........ „	53.50 54 —
Mast ogerska........ n	68.30 60,-
Kura Pnvpralavaij*	nainatno; t-iilfa
nespremmjeno.VJeraj j« prispel iz Brazilija jeden pur-
nik z okolo l«tMO vreč Samoa* in 12000 vreč Rio, h ker umu ie proti kon cu sčzone. »o med tem blagom le ordinarno, srednje in srednjefine Trsti, »o-sebno kar se tiru Suntosa. V tsku tedna došlo je Se iz Adena 160 Kard. „Moka", iz Romhava 2125 »reč iz Port-Saida f>42 vreč in iz drugih luk Se 750 vreč. Na skladišču imamo 61870 met. stot. Med temi 17000 Hanto««, 9500 Rio, opranega Rraziljskega lfiOO. Vie-toria 4000, Rahia 2100, Lafjuavra 2890, Mararaibo 100, Guatemala 3800. San Salvador 200, Costaricca 160, 1'ortorieco i»40, St. Domiiigo 2790, ,lamai<-a 1000, Oevlon 400, Malabar 24.(0, Java zap. Indija .'IliOO, Java Malang 300, Macassar 480, Timor in I.ahat l »90. Talembong 1,"00, Manili« HO. Moka 200, Afriku 30. Naše menenjo je to, da naj trgovci kupijo le toliko, kolikor potrebujejo.
Sladkor. Skoro bi smeli rabiti izraz „deroute" (polom) z ozirom na nezdravi položaj natega trg-«. Druga rok t dobiva vedne v*e polno blaga od zimskih špekulacij, večino gotovo po nesrečno visokih cenah. Ker primanjkuje povpraševanje, narašča skladišče slehorni dan. Druga roka forcira in tovarno — katere ž« dolgo niso mogle ničesar prodati tu sem — jo posnemajo In tako delajo vse to prikazni skupaj, da je nas trg tako neizrečeno mlačen. Ceno za cole vagona so sledeče- Pilć WZf gld. 33"/,, Azr gld. 33»/,, KZr gld 32^-39, Spr gld. 33.-, čo-tvomi po gld. 847,. «anc»**e po ,;ld. 35 — v glavah v sodih po gld. 36'/4, v vrečah po gld. 36 — Tudi nova kampanja ne kažo, vsaj za »edaj, nič jasnega, čeprav zagotovljajo vse tovarno, da so kartel ponovi. Vendar pa potrjujo silno ponudbo nuSo že davno izraženo inonenje. di ne bodo nič iz to poboJne željo tovarnarjev
Južno sadje. Limoni padajo vodno in smo že tuko daleč prišli, da pri ogromnom skladišču pri-manjkttjo kupcev. Prodalo se jo 4200 zabojev po ! gld, — 2' , kakor je vrst. Pomarančo stalno po gld. 3—H, kakor jo vrst, prodalo »e jo 7500 zabojev; cena utegne So podražiti. ~ Prodalo so jo tudi 40 vreč Dalmatinskih mandeljnov po gld. 62'/, brez odbitka in proti gotovemu plačilu
Riž. Italijanski stalen in so zahteve za '/4 —'/, f, veče v primeri z minulim tednom. Prihodnji teden dobimo na trg razne vrsti japonskega in indijskega iz tukajšnjo novo čistilnico po jako znižanih ugodnih conah.
Olje. Roinbažno podražilo je za 1-17, ffld. ia utogno so nokoliko poskočiti, ker so se v Ameriki cono izdatno zboljšalo in se tukaj bližamo dubi velikog i konsuma pri neveliki zalogi. Trg ho jo tudi zboljSal za grško in albansko robo, gledo no laško pa jo stalen in brez zanimanju.
Domaći pridelki so letos žalibog neljuba rubrika, kur ni nikakogu povprašanja za nobeno vrst. Na pr. pri fižolu jo bil ravno na spomlad žlvalion promot, a lotos spi povpraševanje, in bojimo so, da ostane tu mnogo blaga neprodanega, sosebno pa na Štajerskom, manjo na Kranjskem.
Trgovina.
Moka in otrobi. Moka, V tem tednu bilo je lo malo kupčije in to vsled suie, katera je vladala povsodi ie prve dnij tega tedna. Ko pa jo pričelo dežovati, so je ustavil ves promet kar hkrati in tržiAče postalo jo zopet otirno, kakor je bilo ie dokaj časa, Ta mir utrdila so ie bolj brzojavna poročila, katera javljajo o padanju cen žita, vsled česar zaključuje teden jako zaspano. Cene moki pa ao ostalo kljubu temu nespremenjene.
Otrobi. Nekoliko svojoga izdelku prodal jo na zunaj mlin »Economo* po f. 4 75 kvintal z vrečo vred. Vse druge marko ostale so nespremenjene. O zaključku pa se kaie ta izdelek vsled dežja mnogo mirne jfti.
Drobni otrobi. „Economo* zahteva f. 4-25 in levantinski so po {. 3 80, oboje z vrečo vred.
Slanina iti mast. Ceno so jako trdne in menda še poskočijo. Evo cen, franko skladišče Trst. Slanina, 3 komadi na kvintal, f. 53*50 do 54; 4 komadi na kvintal, f. 52 do 53. Mast. v sodih po 200 kg. f. 58 50 do 59, v sodih po 100 kg. pa f. 50 50 do 60 kvintal, frnnko Trst in brez odbitka ter za maj-juli f. 1*50 več kakor za gotovo blago.
Goved. Od 12. do 18. t. m. prodalo se je v Trstu klavne živine: 345 volov in 147 krav, in sicer 143 volov iz Kranjske, 167 iz Hrvatske, 13 iz Italije, 12 iz Dalmacije in 10 domačih. Plačevali so se : voli iz Kranjske po f. 47 do 47'50, iz Hrvatske p > f. 45 do 40, iz Italije po f, 47 do 47*50, iz Dalmacije po f. 45 do 45*50 in domači po f. 46 do 47 ; domače krave pa po f. 45 50 in krave iz Italije po f. 46*50 kvintal mrtve vage.
Seno in slama. V tem tednu plačevalo bo je v Trstu seno I, vrsto po f, 4, II. vrsti po f. 3 20, ulama I. vrste po f. 3. in II. vr. po f. 2-50 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokofti. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kgr. po 86 do 88 nvč., v partijah od 30 do 50 kgr. po 84 do 86 nvč.; Furlansko surovo maslo v partijah od 20 do 30 kgr. po for. 1.06 do 1.08 in v partijah od 30 do 50 kgr. po for. 1*04 do 1.06 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsto po for. 1.04 do 1.08 kilogrom.
Jajca na debelo po for. 1.80 do 2.30 sto komadov.
K o k o i i po for. 1 do for. 1.30 komad, piččeta po 90 nvč. do for. 1.50 par.
Krompir navadni na debelo po f. 2.70 do 3.20, ktompir iz Malte po for. 6.50 do 7.50 kvintal.	.B, M."
SVOJI K SVOJIMI
urar v Trstu, Via Mudu
JUSI p r OI lil l; Vocchia št. 1. prodaja in popravlja uro po nizki coni. Priporoča se Klavnemu občinstvu.	5-52
Gostilna Ivana Trevna
29. bo priporoča slovenskomu občinstvu v obilen obisk. Točijo so zinirom Izvrstna istrska in okoličan-sku vina po najnižji coni. Tučtiu postrežba z gor-kirai in mrzlimi jedrni.	2-52
Gostilna „Ali'Antico Moro"
ulica Solifa/-io 1», (po (tarnale pri nl*rvačkovru*), prodaju fina in hela rim prrr r rstr u prraikih in dornbrrikih rinogntdov, in #irer: domafe firna po 32, Mu pn .'tti, modni frankinja po 40 in črno krnsko po 40 ni. litrr. Izvrstna kuhinja. — Drieč se grda : „ Rojak k rojakupriporoča * podpUaui zn obil ottisk.	Anton Vodojtivec, gottilničar.
luan Roholalr via Bsnvenuto it. I v Trsta
l»ail UCUClan, jma 7a[og(, VHakovrstnegu jedilnega blaga, katero prodaju na drobno in debelo kolikor v mostu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč so »1. občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrežbo.	2—52
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
1'iazz« Casorma h. it. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči tmvstn t. vrsti ii prvih klotij iz Kazelj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — Grskko pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in npmška) p u jako umestnih cenah. — Priporoča so si. občinstvu (101)	A nt. Jtrovedani.
„Gospodarsko društvo" na Greti
išče
krčmarja
za svojo gostilno „Pri trdnjavi Kretlč" na Oreti. Natančneji poboji se izvejo pri odboru druitva.
Zdravnik 13-48
Dr. M. Lukšić - Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del -are 2, II.
(V slučaju potrebo tudi po noči). pr'2j9 'E'JtsBs "»ffi^ffi^Tž	rt
KRAŠKI TERAN
ima na prodaj gospod
Anton P o 11 e y v Sežani na Primorskom.
Prvo vrsto po 20 gld. hektoliter, Drugo „ „ 13 , Tretje n , 10 „
Jak. Klemen©
TRST
W Via S. Antonio »t 1. neg
priporoča častitim svojim odjomnikom in slavnemu občinstvu
svojo veliko skladi&če blaga za prihodnjo spomlad in poletju, to jo blago za moško in gospo, porkalj, svilnato rute raznih vrst s frunzumi uli brez njih, srajce za turiste, „ Jiiger"-perilo, bombažne in volnene jopice, možko in ionsko bole in barvano srajce, možko ovratnike, bogato zalogo znvrutnic na izb« ro, dežniku in solnčniko, perilo, platno, musolin, koto-nino, bombažne, barvane tkanin", ki se morejo prati, bombažno Biikno za možko, roknvice iz Švedskega sukanca in svile su možko in go&pe, rokovico iz sukanca po ivodski ftegi, tvarino za obrobljenih v bogati izberi, posobnosti za žonska šolska i6čna dolg. Vsprojomnjo se naroČila v vsoh teh prodmetje ter so zagotavlja točna in vestna postrežba.
Škropilnice in žvepljalke
lniinlrja Živioa*.
Vsake vrsto stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsnko drugo potrebo, cevij iz železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri Btrojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke
Schivitz &. Comp.
i (Živic in družb.)
v Trstu, ulio« Zonta 5.
J>\ŠŠ
Izginila je
razlika moj ogntini in ubogimi, odkar so izdolujejo mojo eksportne suovij, ko dobi lahko vsakdo
3 met. 10 ctn. Hruške volnene snovij
za colo možko obleko za gld. 4.25 in treba lo poskušati, da so u varite o izborni kakovosti teh snovij. Vsaka snov, ako no ugaja, vsprejmo so zopot in so povrno denar. Pri naročilih troba navesti lo barvo, Bvitlo ali temno.	(I )
Bernard Ticho, Brno.
pivovarne bratov
Reinlnghaus v Steinfeldu — Gradec
pri
150
A. DEJAKU, junior, y TRSTU
Via. deglft Artisti št. 8,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. gostilničarjom v Trstu in po okolico staroznano stoiiit'old«ko eksportno (Kxport), ožujski (Milrzuti) in uloiano (Lugur) pivo, tako v sodih kakor po stoklonicah, pod ugodnimi pogoji.
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča
3-52
Enrico p. Garlo Gortan
via Casorma 4, Trst (naspr. pivarni Pilsen)
»Kupuj pri kovaču in ne pri kovačatu!"
pravi stari pregovor.
To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tak i velika kupčija, kakorDna je moja, ima zbok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cene stroSke, kar je slednjič v korist kupovalcu samemu.
Kranni vzorci zasebnim odjemalcem jgrttln in franko. — Rogutc zbirke nzorcer, kakor Ao nikoli, za krojače nefrankovune.
Snovij za obleke«
Pernrien in dosking za velečastito duhovščino, predpisane snovij za tiniformec. k, nradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, suknjo z« biljard iti igralne mize, preproge za vozove, loden, tudi ne premoč-ljiv za lovske suknje. snovij, ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerno, polteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in no dober kup cunje, katero veljajo komaj odikodnino za krojača, priporoča
BRNO ^By8t* Ma,iche»ter)-
Najveću zaloga tovarniškega sukna v vrednosti '/, milijona goldinarjev. — Pošilja se le po
pofttnem povzetju t Korospondoncija v nemškem, češkem, ogrskem, poljskem, italijanskem, francoskem in anglež-kem jeziku.	(24)
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarne slada
priporoča in sprejemljo naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glavni zastop in skladltiče
ULICA DEGLI ARTISTI ii 5.
To pivo je izvrstne kokovottl in po nizkih cenah
Tinct. capsici compos.
(PA1N-EXPELLER) so prireja v Blohtorjovi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praxmarer v Trstn, P. Orande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.30, 70 in 40 kr. Pri knpovanjn treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklonice kot pristne, ki ao previđene i .sidrom" kot varstveno znamko.
Osrodnja razpoiiljalnica: Richter's Apotheke z. Goldenen LAwen.
_Pr»g.	1-44
Naložitev kapitala.
4% zastavna pisma zemljiškega kreditnega društva galihkoga.
Pupilarno varna, nepodvržena fasiji,
epoeobna Za kavci|e, poralina tudi ca kavcijo o žonitvi vojakov.
Hipotekovana na prvom mestu in to do polovico vrounosti, samo nu posestva, uknjižena na deželnih deskah. Na mostna poslopja in kmet^ska posestva se ne posojuje.
Hipotekama vrednost: na vsakih 100 gld. zastav nih pisem liipotekarno pokritje gld. 258.3».
Varnost prvo vrsto, po posestvih, uknjiženih na tlu-Solnih do kah do prve polovico njih vrednosti, po obvezi zemljiškega kroditnega društva z vsemi njegovimi aktivi in rezervnimi fondi, in poleg toga kakor pri avstro-ogrski banki, po pruvioi do politiško ekso-kuoije.
Ta zastavna pisma so dobivajo po vsakratnora (5)	dnevnem kurzu pri
menjnlniol
Delniške družbe „MERCIJR"
I., Wollzoile 10. 1AT1 en, Strobelgassn 2.
DROGERIJA
na debela in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Cono, Piazza delle Ltgna 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih {barv, lastni izdelok. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčija itd. Velika zaloga tinih barv (in tubetti) za slikarjo, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode.
Mineralne vode
ii najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žvoplo za žvo-pljanje trt. kh-ss
„Tržaška Hranilnica"
(Casta di Msjtarmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 ne. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludno. Ob nedeljali pa od 10 12. ur- opoludne. Obresti na
knjižice........... 3y
načuje vsak dan od 9—12. uro opoludne. Zneske do 100 gid. precej, preko 100 do 100 I moru se odpovedati 3 dni in zneske preko lOoO gld pa 5 dni. Enkomptuje menfire domicilirane na
tržaškem trgu po.......S'//'*
Fb»ujuje na dri. papirjo avstro-ogorske
do 10'10 gld po........5"/,
ViSje zneske od 1000 do 5000 gld po 41/,®/, Daje denar proti vknjiženju na poseBti v T>-stu.
Obresti po dog .voru	2--B4
Trst, dne 'J4. febriivarju 1894.
C. kr. dvorna lekarni
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si, občinstvu, da je prevzel gori omenjeno lokamo od dedičev pok. Henndotta Vlach-Miniussija, priporočajo-' se najtoplojo in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo z umorjenimi cenami. Članom „Delalskega p»dpornega društva" pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil -prejemati recepte od njih v slučaju, ako ujtm takšne društvena zdravnika predpišata. Za dučujne lokurske potrebe se priporoča
101-140	Ivan Hlzzan,
MDVA PATENT ■amotvorna
škropilnica za trte in rastline
„Syph
o ni a.
presega vse ilosedaj poznane škropilnice, ker
dolnje eamotvorno.
Več tisoč teh škropilnic je v prometu in isto toliko pohvalnih .pisem pričajo da iste j inadkriljujejo vse druge zisterae.
tovarne gospod, strojev.
Posebna tovarni za vinske etiekalnice In stroje za izkorlifienje eadjn.
Dunaj, II./1, Tnboratrasse 76. Katalogi zastonj — Vsprejmo se zastopniki.
2 zlati 13 srebrnih kolanj.
9 častnih ia priznalnlh diplom.
Kwladlna
restitucijska tekočina
c, in k. priv. pralna voda za konje. Cena steklenici aratr. velj. gld. 1.40.
Rabi so 30 let r dvornih hlevih, v večjih v©-jaftkili in zasebnih hlevih kot krepčilo pred težkim delom in po teikih delih, proti po-ditvam, iavliijenjem, otrpnelost kit itd. tur d uje konjem tio»ebno moč sa brao tekanje.
GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in kr. rmnnuski dvomi založnik,
Okrožni luknr v Koritcrburgu pri ttunaju. Dobiva ho v v oh lukavnuli in drogerljah Avstro-Ogrske. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahte* vati je izrecno:	II.
Kwizdino reatitucijttko tekočino.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski bolgijeki poštni parobrod „RED STEARN L1NIE" is Antverpena
direktno t
Nev Jork & Philadelfljo
konnosijonovana 6rta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprn^anja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 50—1
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Woyringorgaaao 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - Buroau & oomtnercieler Corre^pon-dent der k. k. Oesterr. Staatabahnen in innsbruck.
Laatnik politično društvo .Edinost" — lziluvutelj i.i od^tvorni urednil; : Julij Slikotil — Tiska TiHkima Dolenc v Tr-ifn.