NOVI TEDNIK CELJE, 15. JULIJA 1982 - ŠTEVILKA 28 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC POTREBUJEMO ZMAGE Ifi NAPREDEK v teh dneh v celjski občini praznujemo. V spomin na 20. lii ko je bila ustanovljena celjska partizanska četa. Ta dogo- ^Hek smo vedno povezovali s pregledom doseženih uspehov. J gyojstven način so tako dogodki iz NOB nadaljevanje revo- lucionarnih izročil. Danes, ko se s spoštovanjem spominjamo takšnih obdobij naše revolucije, ko so posamezniki brez mate- rialnih osnov pričeli z junaškim odporom, se nam nehote vsiljuje misel na sedanji trenutek. Resnično imamo veliko, če že ne vsega. Pa se tega premalo zavedamo. Doslej Se nismo s tako resnostjo opozarjali na polo- žaj združenega dela občine, republike in federacije. Za ohrani- tev standarda ni potrebno veliko samoodpovedovanja. Po- trebno je samo več boljšega dela na vseh ravneh, s tem pa uresničitev vsega zapisanega. To pa so v tem trenutku le majhne žrtve. Na današnji stopnji razvoja, ko izid »stabilizacij- skega boja- ni odvisen samo od posameznikov, je zelo po- membno kako bomo potegnili v spregi vsi. Izjem ne more biti in jih ne bomo dopuščali. Ne gre več za razlaganje vsebine sprejetih stališč in dogovorov, temveč za njihovo uresničitev na vseh ravneh. V Celju smo se vedno znali dobro organizirati pred vsako akcijo, v tem je tudi naša moč in porok za napredek ter uspešno in pravočasno izpeljane naloge. Nedvomno je bilo v preteklem letu veliko narejenega. Volitve v nove delegatske skupščine so ponoven dokaz našega medsebojnega zaupanja, hotenja in osveščenosti. Vsebinske priprave in sama odzivnost občanov in delavcev tudi potrjuje, da se tako delavec kot občan zavedata pomena in prednosti, ki jih daje naš samou- pravni delegatski sistem. Usklajevanje in izpeljava razprav o III. referendumskem programu je bila ravno tako zelo zahtevna naloga. Uspešno izveden referendum sicer potrjuje, da lahko samo na tak način zadovoljujemo nekatere skupne potrebe. Zavedati se moramo, da smo vodili razprave in izvedli glasovanje v težkih okolišči- nah. Trdo delo je povzročal zlasti program krajevnih skupno- sti, predvsem tam, kjer jim je medsebojna solidarnost še vedno tuja in je ne znajo pravilno vrednotiti. Nedvomno je bil v preteklem letu dosežen napredek na področju krajevne samouprave v vseh 25 krajevnih skupno- stih. Kreativni in zagnani kadri izvoljeni na odgovorne funk- cije v krajevnih skupnostih na spomladanskih volitvah, so najboljši porok, da se bodo ti odnosi Se poglabljali. Ob pregledu dosežkov v združenem delu, bodisi v gospodar- stvu ali v družbenih dejavnostih, smo lahko zadovoljni. Veliko je bilo narejenega, kar dokazujemo bodisi s fizičnimi kazalci ali z boljšo medsebojno koordinacijo. Potrebna pa bo še večja angažiranost vseh, da bomo nekatere pozitivne trende rasti obdržali tudi v letošnjem letu. Področju kmetijstva in preskrbi smo v zadnjem obdobju namenjali veliko skrbi. Rezultati pa se kažejo tako v spreme- njenem odnosu do teh dejavnosti, kot v dokaj dobri preskrb- Ijenosti v težavnih trenutkih. Miselnost o zaprtosti naše občine v regijskem, republiškem in zveznem merilu, nam je uspelo prebiti. O tem govorijo podatki. Ob tem pa se zavedmo tudi odgovornosti nosilca nekaterih nalog na raznih področjih v regiji. Ob dnevu praznovanja, ko bodo z nami delegacije bratskih, prijateljskih in sosednjih občin, je prav, da jim izkažemo vso pozornost in izrazimo prijetno dobrodošlico. Sodelovanje in povezovanje nas lahko samo bogati v moralnem in material- nem smislu, kar je osnova za naše boljše delo in napredek. Vsem občanom in delovnim ljudem čestitam k prazniku ter želim veliko uspehov pri nadaljnjem ustvarjanju še boljših pogojev za življenje in počutje v naši družbenopolitični skup- nosti. Predsednik Skupščine občine Celje EDVARD STEPISNIK 150 HOVIH TELEFONOV Sto petdesetim telefon- skim naročnikom krajevne skupnosti Rogaška Slatina in Stojno selo so v teh dneh zabrneli telefoni. Nanje so čakali dve leti, saj je prav to- liko časa trajalo, da je bilo telefonsko omrežje razširje- no in da so poštarji priklju- čili telefone naročnikom. Po- sebej zadovoljni so seveda občani krajevne skupnosti Stojno selo, ki so dobili 11 telefonskih priključkov, v Rogaški Slatini pa so 25 pri- ključkov dobile delovne or- ganizacije, ostalo pa zasebni- ki. Breme razširitve telefon- skega omrežja so v glavnem nosili naročniki, ki so plačali 22.500 dinarjev za financira- nje glavnega omrežja in 8787 dinarjev za priključek, 500.000 dinarjev je primakni- la občinska cestno komunal- na skupnost 100.000 dinarjev pa krajevna skupnost. Kraja- ni Stojnega sela pa so sami financirali nakup in postavi- tev drogov za telefonski vod. Akcija razširitve telefon- skega omrežja je v Rogaški Slatini sicer v zadovoljstvo mnogih končana, kljub temu pa pušča odprto za seboj še eno vprašanje: kako bo v na- slednjih letih s telefoni v tej največji šmarski krajevni skupnosti? Kajti - telefon- ska centrala je z novimi šte- vilkami popolnoma zapol- njena in treba bi bilo razmiš- ljati o novi. To pa v planu območne skupnosti za PTT promet ni predvideno. DS CESTA GABRCE^PLAT" KAMENCE BO! Krajevna skupnost Roga- ška Slatina bo letos bogatej- ša za dva kilometra asfaltira- ne ceste. Prav v teh dneh so namreč pričeli posodabljati cesto Gabrce-Plat-Kamen- ce, ki jo bodo tudi asfaltirali. To je bila doslej zelo načeta in slabo ohranjena cesta, ki veže slatinsko s krajevno skupnostjo Kristan Vrh. Za cesto, ki bo po predra- čunih vejala sedem in pol milijonov dinarjev, bodo de- set odstotkov vrednosti zbrali občani sami. DS SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV VITANJA Da pokažejo pozornost starejšim občanom in se jim zahvalijo za vse, kar so že storili za svoje družine, domači kraj in domovino, so v Vitanju krajevna organizacija Rdečega križa in SZDL ter krajevna skupnost v nedeljo pripravili srečanje starejših občanov. V Vitanju jih je sicer preko sto, zbrala pa se jih je dobra polovica. Pozdravila jih je predstavnica Rdečega križa Danica Klemene, ki je poleg zaslug starejših krajanov za nas vse poudarila predvsem pomen pravega odnosa mlajših generacij do njih. Da je v Vitanju ta odnos dober, so dokazali s svojim programom učenci osnovne šole in Moški pevski zbor Vitanje. Zbranim krajanom je spregovoril tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Hriber- nik, ki je orisal plodove dela in prispevka vseh krajanov v zadnjih letih ter potrebe, ki jih bodo še morali skupno rešiti. MBP RAZPRAVE O NOVI ORGANIZIRANOSTI ZDRAVSTVA V OSPREDJE UPORABNIKI Nove kvalitete ali vračanje na stare oblike Samoupravna organizira- nost Zdravstvenega centra Celje, kakršna je od leta 1977, je brez dvoma prinesla izboljšave na področju zdravstva, pokazale pa so se tudi nekatere slabosti. Nanje so Zdravstveni center opozo- rile tudi nekatere družbeno- politične organizacije in v Zdravstvenem centru so se resno lotili priprave predlo- ga drugačne samoupravne organiziranosti. Osnovna zdravstvena služ- ba v Celju bi naj bila organi- zirana v tri temeljne organi- zacije: TOZD Zdravstveni dom Celje, Zdravstvena po- staja Voinik in Zdravstvena postaja Store. To bi naj v Ce- lju zagotovilo boljše zdrav- stveno varstvo ob bolj racio- nalnem poslovanju in večji solidarnosti, ki je sedaj niso znali doseči. S tem pa bi okr- nili nekatere bolnišnične te- meljne organizacije, zato tu- di zanje predlagajo dopolni- tev samoupravne organizira- nosti. Tako bi bilo v občini Celje namesto 15 le še 9 te- meljnih organizacij. Ko so pretekli teden o tem razpravljali komunisti, pred- stavniki samoupravnih in poslovnih organov v Zdrav- stvenem centru, enotnosti niso dosegli. Pravzaprav bi bilo to mogoče le v primeru, če bi popolnoma izključili vsp subjektivne interese in mislili le na stroko, na upo- rabnika, ki mu je vse to na- menjeno. Res je tudi, da so se zdravstveni delavci vedno otepali drugačne organizira- nosti in so prisegali na prejš- njo ali na že obstoječo. Res pa je še, da pravzaprav takš- na ali drugačna samouprav- na organiziranost nima bi- stvenega vpliva na uresniče- vanje zdravstvenega varstva, če so strokovne povezave posameznih medicinskih služb dobre. Te se pa vsa de- setletja ne spreminjajo kaj dosti. Pa še nekaj bo držalo - le Mkaj bi se moralo trdno oklepati ene oblike organizi- ranosti, ko pa se vse okoli nas in med nami spreminja. Malo več prilagodljivosti ča- su gotovo ne bo škodovalo. MILENA B. POKLIC DIRKA KMEČKIH VPREO Največja atrakcija konje- niškega turnirja v Gotov- Ijah je bilo tekmovanje konjskih vpreg. To je bila dirka, kakršne ni moč vide- ti vsak dan. Tudi tisti, ki so se ves čas tekme hladili s pivom in posedali v senci, so pristopili k progi. Raztrgali so se trakovi, organizatorji pa niso bili kos množici, ki se je močno drenjala. Vsak je hotel vi- deti to dirko, vsak je hotel biti najbližji... 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij I9e; ODLIKOVANJE ZA VLADA GORJUPA Pred dnevi je prejel tov. Vlado Gorjup visoko državno odlikovanje Red vojaških zaslug z zlatimi meči. Odlikovanje je namenjeno njegovemu dolgoletnemu uspešnemu delu pri utrjevanju SLO in DS na širšem celjskem območju. Se posebej je pomembno njegovo uspešno delo pri obrambnih pripravah zahodno Štajerske pokrajine. V prisotnosti najod- govornejših predstavnikov medobčinskih vodstev DPO, po- krajinskega komiteja za SLO in DS, pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo in drugih, mu je odlikovanje izročil član predsedstva CK ZKS, Janez Zahrastnik. Priložnost so izkoristili še za to, da so se za dolgoletno prizadevno delo v medobčinskem svetu ZKS - Celje zahva- lili sekretarju, Janezu Zahrastniku, ki je po kongresu slo- venskih komunistov prevzel nove dolžnosti v predsedstvu. Na sliki: Janez Zahrastnik predaja odlikovanje Vladu Gorjupu. ENOTEN MANDAT?! Največ konfrontacij in najostrejše kritike na 12. kongresu ZKJ so bile o vprašanju, zakaj trajanje mandata ni enotno rešeno za vso Z K. Delegati so se spraševali, ali lahko komi- sija za izdelavo statuta in drugi organi ZKJ sprejmejo rešitve, za katere se zavze- ma (vplivna) manjšina v ZK. Z drugimi besedami, ali je treba za vsako ceno ostati pri konsenzusu, če obstaja tudi statutarna opredelitev, da je treba upoštevati stališča večine? Te delegatske besede niso bile slučajno in usmerjene samo na formalna vpraša- nja o trajanju mandata, marveč govorijo o določe- nih nedoslednostih v ZK, s katerimi se partijsko član- stvo noče sprijazniti. Te razprave dokazujejo tudi slabosti pri izvajanju demo- kratičnega centralizma kot bistvenega načela, na kate- rem temeljijo odnosi v ZK. Delegati so zato zelo odloč- no opozorili, da odstopanja od izvajanja tega načela, ra- zlični kompromisi in celo oportunistični odnos do de- mokratičnega centralizma škoduje enotnosti ZK, kar ima lahko negativne posle- dice za sedanjost in priho- dnost. Brez argumentirane razprave in brez polemike pa tudi ni mogoče najti naj- boljših rešitev. BORBA NEZAUPANJE ALI NEODGOVORNOST? Kaže, da se med nas vse bolj vriva nezaupanje. Ne- zaupanje do gradiv, nezaupanje do strokovnih delav- cev, nezaupanje kar tako: S tem se srečujemo povsod, tako je bilo tudi na zadnji seji skupščine Občinske zdravstvene skupnosti v Celju. Res so delegati z vabili prejeli med drugimi točkami dnevnega reda informacijo o poteku usklajevanja svo- dobne menjave dela, na sami seji pa zajeten kup že usklajene menjave dela na področju zdravstva in pred- log, da predlagano sprejmejo. Skoraj celo uro so trajala pojasnila delegatom, zakaj gradiv niso prejeli prej, številni delegati pa jim eno- stavno niso hoteli verjeti in so vztrajali, da ne morejo sklepati na slepo. Pred tem pa so delegati iste skup- ščine že sprejeli izhodišča za svobodno menjavo in sprejeli so program. Nove so bile le usklajene številke. Tako je bilo glasovanje o tem, če menjavo dela uvr- stijo na dnevni red ali ne burno, več delegatov pa je glasovalo za. Potem pa se je zgodilo tisto nepotrebno^ in neodgovorno. Delegat iz Železarne Štore je demon-1 strativno zapustil sejo, za njim pa še dva delegata ] uporabnika, ki sta bila prav tako proti. Nič ni poma- galo, če so jih opozorili, da jih je delegacija za vse druge točke dnevnega reda pooblastila in bi lahko z mirno vestjo odločali. Izjava, »za takšno skupščmo nisem dovolj pameten«, je sama po sebi zgovorna. Priča, da še vedno nismo sposobni ah pripravljeni prenesti poraza, da nočemo razumeti, kadar nam to ustreza, da smo togi in se trdo oklepamo nekih pravil igre (čeprav dobrih). Po drugi strani pa nas to opozarja, da so razprave in materiali za različne skupščine in druge samoupravne ah družbenopolitične organe ali organizacije za marsikoga res preveč strokovne, pre- težko razumljive, da bi se vanje lahko tvorno vključili. Morda bi nam z večjo jasnostjo uspelo premagovati nezaupanje, če že neodgovornosti ni moč? MILENA B. POKLIC STARO MESTNO JEDRO V CELJU NI PARKIRIŠČ! Nov urbanistični načrt — sprememb^ Urejanje mestnih in pri- mestnih parkirišč, ki je že povzročilo mnogo vroče krvi, bo še nekaj časa ostalo odprto vprašanje. Staro mestno jedro je zaprto za av- tomobilski promet. Nekate- re izjeme, ki kršijo dogovor- jena pravila, pa so povsem upravičene. Trgovine v stro- gem mestnem centru je na- mreč potrebno zalagati z ustreznim blagom, brez ustreznih prevoznih sred- stev pa se to ne da. Dostop do nekaterih ulic onemogo- čajo težke betonske posode s cvetjem. Poraja se vpraša- nje, kako naj bi v teh ulicah v primeru požara gasilci uspešno posredovali? Ali ta- ko, da bi dragocene minute porabili za odstranitev be- tonskih posod? Verjetno bi potem lahko gasili le še pe- pel! Celjanom povzroča sive la- se tudi pomanjkanje parkir- nih mest. Predvsem so priza- deti lastniki železnih konjič- kov iz mestnega jedra. Pred- log, da bi ti puščali svoje av- te na obrobju mesta, ni naj- bolj posrečen. Druga alter- nativa je ta, da bi zgrabili ga- ražno hišo, v kateri bi avto- mobilisti iz mestnega jedra parkirali svoja vozila. Nadzo- ra nad mestnimi parkirišči že nekaj let ni, ali pa je v J pomanjkljiv. Zato se upr^\^ čeno sprašujemo, kakšen po, men imajo prometni znaki ki prepovedujejo parkirart| in vožnjo na nekaterih it« stih, če jih le malokdo upo, števa. Menda niso zgoli okras! Prometni znaki nisč bili zastonj, a je denar name njen zanje, očitno vrzer vstran. Celjski urbanisti obljublja jo nov načrt o ureditvi mest nega jedra. Jeseni bodo pri. čeli s podružbljanjem urba. nističnih predlogov tako, cij bodo strokovne odločitvf sproti družbeno preverjali, s tem bodo preprečili, da bi bil urbanistični načrt sprejet za zaprtimi vrati. Načrt bo pre dvidoma sprejet najkasneje do leta 1985. A.LESNli MOZIRSKO ZDRA VSTVO OZDRAVITI GA RO TRERA! Za zdravstveno varstvo porabijo že pet odstotiiov DP Tudi v mozirski občini ugotavljajo, da se v svobodni menjavi dela ne uresničujejo zastavljeni cilji, pač pa vla- dajo tržne zakonitosti. To pa vpliva na to, da nekatere izvajalske organizacije zdru- ženega dela ne spoštujejo ekonomskih zakonitosti SIS za zdravstvo. Medtem pa se občinska zdravstvena skup- nost še vedno srečuje s pre- cejšnjo izgubo. Tudi narejeni sanacijski program ni po- poln, saj ne prikazuje razme- jitev, kako oblikovati sred- stva za pokrivanje izgub v lanskem letu, poleg tega pa tudi ni razvidno, kaj so stori- li, da v naslednjih obdobjih ne bi prihajalo do izgub. Združevanje sredstev za zdravstveno varstvo je v strukturi sredstev SIS druž- benih dejavnosti v zadnjih petih letih porastlo za šest odstotkov. Zaradi tega so se morale druge samoupravne interesne skupnosti zadovo- ljiti s počasnejšim tempom razvoja dejavnosti. V občini porabijo za zdravstveno var- stvo občanov že skoraj pet odstotkov družbenega proiz- voda. Problem je tudi s parti- cipacijami, saj je v občini Mozirje že skoraj dve tretjini porabnikov, ki so brez ob- veznosti. Tako v Mozirju predlagajo, da bi se morala merila za participacijo poe- notiti na ravni republike.. Menijo, da bi morali partici- pirati več tisti, ki imajo boljši materialni položaj. Na eni izmed zadnjih sej občinske- ga izvršnega sveta, so nekaj- krat poudarili, da bo treba sanacijski program za zdrav- stveno skupnost temeljiteje pripraviti. S tem v zvezi so obravna- vali tudi vprašanje dogradi- tve zdravstvenega doma v Nazarjah. Glede na trenutni položaj bi bilo bolj realno, če bi sredstva porabili za fi- nančno sanacijo zdravstvene skupnosti. Združena sred- stva za dogradnjo namreč ne zadoščajo za dograditev na- zarskega zdravstvenega doma. . JANEZ VEDENIK_ UMŠRL JE RADO JONAK Pred dnevi je mnoge Celjane pretresla vest, da je nenadoma umrl Ra- do Jonak, znan družbe- nopolitični in javni dela- vec, ki je dobršen del svojega ustvarjalnega' življenja posvetil delu na področju socialnega varstva, opravljal pa je tudi pomembne naloge v republiki in federaciji. V spomin na tovariša Rada so se v torek sešli na žalni seji predstavni- ki občinske skupščine in družbenopolitičnih or- ganizacij Celja ter občin- skih skupnosti za zapo- slovanje v regiji. CELJE: JUTRI NOV VRTEC Ob prazniku občine Cel bo tudi otroško varstvo W gatejše z novo pridobitvijo Gre za nov namensko zgrajl ni objekt v okviru VVO Zal ja Celje, v Nušičevi ulici, I bo 1. septembra sprejel 13 predšolskih otrok. V no( enoti bo tudi oddelek za 3 dojenčkov ter oddelek i otroke z motnjami v tel snem in duševnem razvoji Novi vrtec v Nušičevi uli bo polno zaseden, kar je p kazal vpis otrok, ki je že zal ljučen. Svečana otvoriU enote bo jutri ob 16. uri. M. ŽALSKI BAZEk JE PADEL V VODO Pred nekaj leti so si tudi Žalčani zaželeli svoj pokriti bazen. In ker so nekoč biti časi, ko so v Žalcu dobili vse, kar so si zaželeli, so t* koj stopili v akcijo in v okvi ru občinske telcsnokulturn skupnosti pričeli zbirati d(j nar za ta rekreacijski jekt. Zbirali so ga od leti 1979 do 1981 po stopnji Q^ odstotkov iz bruto osebne^ dohodka. Tako so zbrali ka> deset milijonov 800.000 di narjev. Potem je napočiK zakonska prepoved uporab* dnižbenih sredstev v dol« čene namene in z izgradnj* bazena niso smeli pričeti Kaj torej z zbranim denaf jem? Za odkup zemljišča C bazen in dveh stavb na tefl zemljišču so odštel 4,300.000 dinarjev, nek« manj kot tri milijone so vt menili za obnovo bazena ^ Preboldu, dva milijoD' 400.000 dinarjev za vzdr4< vanje športnih objektov, ml lijon in 200.000 dinarjev 1» za pospeševanje izvoza v Sl Sloveniji v lanskem letu. JANEZ VEDENU OBRAZI DRAGO ČEH Pošteno moram prizna- ti, da je bil glavni motiv za razgovor z njim Šlan- drova nagrada, ki mu jo bo zlasti za zasluge pri uspešnem delu samo- upravne interesne skup- nosti za izgradnjo objek- tov posebnega družbene- ga pomena, podehla ob- činska skupščina Celje. Čeprav si je Drago Čeh že pošteno naprtil sedmi križ, je še vedno ves iskriv in v vsakem pogle- du krepko na tekočem z vsemi dogajanji v družbi. Ali so ga bogate izkušnje gospodarstvenika in ak- tivnega udeleženca NOB naredile in ohranile takš- nega, ali pa ga je čilega ohranila aktivnost na vseh mogočih področjih, tudi sedaj, ko je, diplo- mant rudarsko-metalur- ške fakultete v Ljubljani, ves predan delu v borčev- ski organizaciji, pa v kra- jevni skupnosti. Pritrdilni odgovor velja najbrž kar za oba razloga. Vsekakor je potrebno tudi ugotoviti, da je skica tega obraza lahko samo eden od obrazov njegove- ga odgovornega in z mno- gimi preizkušnjami za- namovanega življenja. Ta njegov zadnji obraz pa ves zažari, ko začne pri- povedovati o »svojem« si- su, o centru Golovec, če- prav zna biti neznansko skromen in ves čas pogo- vora je poudarjal, da so celjske izkušnje in rezul- tati dela pri oblikovanju tega objekta vendarle lah- ko le plod dobrega team- skega dela in sodelova- nja. Kljub temu kaže iz obrazložitve komisije za podelitev Šlandrovih na- grad 1982 v Celju povzeti naslednji del: »Osebno se je izjeihno angažiral za zbiranje sredstev, vsebin- sko uveljavljanje samo- upravnega dogovarjanja v okviru skupščine SIS za izgradnjo objektov po- sebnega družbenega po- mena in je poleg projek- tanta njegova velika za- sluga za kakovost grad- nje, doseganje rokov, strokovno kakovostne in cenejše rešitve v izvedbi posameznih del ter racio- nalnosti in praktičnosti gradnje.« Najbolj srečen je dipl. ing. Drago Čeh, ko obišče celjski Golovec in opazu- je večinoma otroški živ- žav v bazenih, pa množi- co odraslih na kegljišču, množičnost obiskov športnih, kulturnih in za- bavnih prireditev v dvo- rani Golovec... Da bi bilo še več tega v prihodnje, tovariš Ceh. In iskrene čestitke za zasluženo priz- nanje! MITJA UMNIK KMALU BODO SVEŽE RIBE Problem »celjska ribarnica« bo najverjetneje še letos za- ključen. Prodajalna rib naj bi se iz Aškerčeve ulice, kjer že precej časa posluje, preselila v nove prostore na Linhartovi 8. Za ta prostor je že pridobljena lokacija, narejeni so načrti, zaključena je finančna konstrukcija, manjkajo pa še neka- tera soglasja, ki so potrebna za pridobitev gradbenega dovo- ljenja. Kljub zakotnemu kraju sedanje ribarnice pa kupci iz nje ne odhajajo nezadovoljni. Veno pokupijo vse dobljene ribe, količina teh pa ob sredah in petkih znaša tudi do 2 toni. Najbolj se navdušujejo nad postrvmi, krapi, osliči, fileti in sardinami, v zgodnjih jutranjih urah pa so jim na voljo tudi lignji, šarge in zobatci. Večina teh rib je zmrznjenih, zato nekateri po postrvi odhajajo tudi v Žalec. Tega pa naj bi bilo še v letošnjem letu, če bo šlo vse po načrtih, konec. Zatorej, ljubitelji rib, potrpite: za dežjem vedno posije sonce in upajmo, da bo večino svojih žarkov usmerilo k ureditvi sodobne ribarnice, ki naj bi ponudila vse vrste svežih rib. DV IZMENJAVA BRIGADIRJEV 40 šentjurskih in 10 plantiških brigadirjev je odšlo v so- boto na Zvezno mladinsko delovno akcijo Vlasinje 82, da bi tako združili svoje delo in še bolj utrdili prijateljstvo, ki ga gojijo že nekaj let. Občinski konferenci mladih iz Šentjurja in Plantišta v Vojvodini vsako leto izmenjata določeno število brigadirjev, saj je to najboljši način, da se čimveč mladih ob štiriteden- skem delu spozna med seboj in ohranja vezi bratstva in enotnosti, ki so ob skupnem delu in življenju prav gotovo najtrdnejše. 28 - 15. iu"i 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 SKUPŠČINE CELJSKIH SIS PLANI IN PRISPEVNE STOPNJE Za vodjo delovne skupnosti Skupnih strokovnih služb imenovan V. Kuštrin \ v minulih dneh so se v Ce- lju zvrstile seje samouprav- nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Kljub poznemu sklicu skup- §^in, na kar so prišle pri- pombe tudi iz delegatskih vrst, so bile seje sklepčne in izpeljane po predvidenem dnevnem redu, ki je bil del- no enak na vseh skupšči- nah. Tako so obravnavali in sprejeli zasnovo osnutkov sprememb in dopolnitev sa- moupravnih sporazumov o temeljih planov SIS druž- benih dejavnosti za srednje- ročno obdobje, spremembe s prispevnih stopenj, ki zač- no veljati od 1. avgusta le- tos. Vsem skupnostim, ra- zen zdravstveni, kjer je pri- spevna stopnja nekoliko večja, pa se je le-ta v bistvu zmanjšala, pri čemer velja poudariti, da ostaja skupna obremenitev za gospodar- stvo ntspremen^ensi. Po skupnem dnevnem re- du so delegati sprejeli tudi predlog poslovnika o delu skupščin in njenih organov. Za vodjo delovne skupnosti Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti pa so imenovali Vladimira Kuštrina. Poseben problem, ki so ga izpostavili delegati skupšči- ne skupnosti otroškega var- stva, je pomanjkanje special- nih pedagovov predvsem za tiste predšolske otroke, ki niso zajeti v VVO. V okviru VVO Anice Cernejeve sta zaenkrat dva oddelka za otroke z motnjami v dušev- nem in telesnem razvoju, za prihodnje leto pa načrtujejo še en oddelek v Zarji. V obči- ni pa primanjkuje tudi stro- kovnjakov za slušno in vi- dno prizadete otroke, med- tem ko je otrok z motnjami v razvoju v celjski občini veli- ko več kot si mislimo, so opozorili delegati. Na seji izobraževalne skupnosti so se delegati soo- čili s težavami, ki se bodo pojavljale pri zagotavljanju materialnih pogojev za usmerjeno izobraževanje in pri pokrivanju dislociranih oddelkov višjih šol v Celju. Ne bi smeli dovoliti, so me- nili, da bi se v naslednjih le- tih pojavljalo vprašanje na- daljnjega razvoja celodnev- ne osnovne šole. Osnovni problem skupno- sti za zaposlovanje izhaja iz obveznosti, ki ni bila planira- na, je pa srednjeročnega po- mena na republiški ravni. Gre namreč za osnutek samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb v tem srednjeročnem obdobju. Na skupnosti pa so ugotovili, da bodo sredstva za letošnje obveznosti lahko zagotovili. Med vsebinskimi točkami dnevnega reda so se delegati na seji skupščine kulturne skupnosti seznanili s priza- devanji strokovnjakov za za- varovanje nepremičnih kul- turnih spomenikov v izre- dnih razmerah. Ugotovili so, da so pomembne mirnodob- ne priprave in ureditev po- drobne dokumentacije vseh teh objektov. Za strokovno tajnico skup.^čine je bila po- trjena Ida Stmad. Svobodna menjava dela za leto 1982 je na področju zdravstvenega varstva uskla- jena. Predlog, ki so ga spre- jeli delegati, so pripravile strokovne službe na osnovi že prej sprejetih izhodišč in programa, s tem da so upo- števale že zvišanje prispevne stopnje za zdravstvo. Ne gle- da na to pa se bodo še pojavi- le gAotne težave, saj družbe- ni dohodek ne narašča, kot je bilo predvideno, material- ni stroški pa prekoračujejo. Tako lahko že jeseni priča- kujemo valorizacijo. Za stro- kovnega tajnika skupnosti so izvolili Franca Sintiča. Delegati skupščine social- nega varstva so sprejeli pro- gram dela in med drugim tu- di predlog samoupravnega sporazuma o izvajanju enot- ne skupne evidence preje- mnikov socialno varstvene pomoči in enotnega načina uveljavljanja socialno var- stvenih pravic, kar bo posta- la velika naloga interesnih skupnosti v postopku uskla- jevanja kriterijev in meril med njimi. Kdo je odgovoren za go- spodarske težave in s tem tu- di za tiste, s katerimi se vse bolj srečujejo tudi ljudje, ki so najbolj potrebni pomoči, so se spraševali delagati na skupščini socialnega skrbstva. Družbene denarne pomoči so prenizke, so me- nili, prav tako pa tudi rejni- ne. Zlasti rejnine naj bi se povišale in s tem zagotovile enak položaj, ki ga imajo va- ruške v vzgojno-varstvenih organizacijah. Delegati so tu- di odločili, da skupnost po- krije izgubo Doma upoko- jencev. Za strokovno tajnico so izvolili Ireno Bončina. Skupščina Telesnokultur- n^ skupnosti Celje je kljub manj delegatom in po dogo- voru prisotnih končno bila sklepčna ter je dobro opravi- la svoje delo. Obravnavali so delovni program za prihod- nje obdobje, delegati, ki so predhodno postavili vpraša- nja, pa so že na seji dobili pismene odgovore. Ob kon- cu skupščine je Bojan Pla- ninšek podal predlog za ime- novanje novega predsednika "skupščine TKS Celje, kajti dosedanji predsednik Her- man Rigelnik je odšel na od- govorno delovno mesto za člana Izvršnega sveta SR Slovenije. Statutarna komi- sija zdaj pripravlja predlog za novega predsednika. NIVO - 25 LET DELOVNI PRAZNIK Priznan/a delavcem za zvestobo Delovna organizacija Nivo praznuje letos petindvajset- letnico svojega obstoja. Ju- bilej so sklenili obeležiti de- lovno in tudi stabilizacijsko. Tako bodo v petek pripravili tiskovno konferenco, kjer bodo prisotne seznanili z do- sedanjim poslovanjem in na- črti, v soboto bo najprej slav- nostna seja delavskega sve- ta, na kateri bodo podelili priznanja jubilantom, nagra- jenim samoupravljalcem in športnikom, ki so v tej delov- ni organizaciji še posebno aktivni, ob desetih pa bo sle- dilo srečanje vseh delavcev in povabljenih ob Šmartin- skem jezeru. Na tem sreča- nju bodo podelili tudi priz- nanja vsem, ki so v tej delov- ni organizaciji zaposleni že lod ustanovitve, torej petin- dvajset let. Za to priložnost pa so pripravili v upravni zgradbi tudi razstavo posve- čeno preteklemu delu, napo- rom in odrekanjem, ki so bi- la vložena v to, da je delovna organizacija dosegla uspehe. Razstava bo odprta za ogled v soboto, ponedeljek in to- rek. Organizatorji prazničnih prireditev so se posebno po- trudili, da bi delovni jubilej izpeljali čimbolj v skladu s stabilizacijskimi zahtevami in so tako program priredi- tev skrčili na štiri dni, pa tu- di seznam povaljenih so omejili le na predstavnike celjskih družbenopolitičnih skupnosti, območne vodne skupnosti in komiteja za var- nost. IVANA FIDLER SO S. KONJICE: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PLANA Družbeni proizvod v občini Slovenske Konjice ne narašča, kot so predvidevali v temeljih družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje. Tako so v občini sredi sprememb in dopolnitev dogovora o teme- Ijih družbenega plana. Delegati vseh treh zborov skup- ščine občine so pretekli teden na svoji seji dali v javno razpravo, ki bo trajala do konca meseca, osnutek spre- memb in dopolnitev. V njem predvidevajo, da bo mo- goče doseči rast družbenega proizvoda za 3 odstotke letno, kar je tudi potrebno za ustvarjanje skupnih inte- resov in ciljev (lani je družbeni proizvod narasel le za 2,2 odstotka, družbeni plan pa je predvideval kar 7 odstotno rast). Ob tem bi naj industrijska proizvodnja rasla za 4 odstotke, produktivnost za odstotek, izvoz za deset, uvoz za pet, zaposlovanje za dva odstotka, delež investicij v družbenem proizvodu bi naj bil 20 odsto- ten, realni osebni dohodki pa bi naj ostali na ravni iz leta 1980. 2e na sami skupščini so delegati posredovali številne konkretne spremembe in dopolnitve, pričaku- jemo pa lahko, da jih bo precej še do konca razprave. Delegati so sprejeli tudi spremenjen in dopolnjen odlok o urbanističnem redu občine. Med drugim v njem opredeljujejo merila za dovolitev gradnje objek- tov kot zapolnitev oziroma dopolnitev, pri čemer je za višinske predele še dodaten pogoj, da dovolijo takšno gradnjo le prebivalcem, ki živijo v teh naseljih ali pa so zaposleni v neposredni okolici. S tem bodo preprečili na teh območjih izsiljevanje lokacij za izgradnjo viken- dov v naseljih. Določili so, da je počitniške hišice mogoče graditi na področjih Male gore, Hudinje in Kamne gore. Na območju Gabrovelj, Skale, Vešenika, Tepanjskega vrha in Zičke gorice pa bo zaradi težnje po intenzivnem razvoju vinogradov na teh območjih mogoče graditi zidanice samo v primeru, če je investi- tor lastnik najmanj 30 arov intenzivnega nasada. MBP KOMUNISTI VSOZD MERX STRNILI SO SVOJE VRSTE Razbili bodo ozke podjetniške težnje nekaterih DO Verjetno so zadnje aktual- ne in zaostrene razmere, še posebej v agroživilstvu, pov- zročile, da je bila ocena skle- pov lanske problemske kon- ference na zadnji akcijski konferenci komunistov v SOZD Merx, dovolj kritična. Predvsem so komunisti SOZD Merx ugotovili, da sklepov niso v celoti uresni- čili. Ugotovili so tudi, da še obstoji zapiranje v tozde in delovne organizacije, pri tem pa kar imenovali, kje se to dogaja: v celjski Tkanini, v delovni organizaciji Hoteli in gostinstvo - TOZD Ravne in Radlje ter v Savinji Mozirje. Zatika se podpisovanje sa- moupravnega sporazuma o interni banki... Bili bi nepošteni, če bi poudarjali samo slabo plat dela komunistov v SOZD Merx, ki je v zadnjih dveh letih izjemno napredovala v sistem za preskrbo prebival- stva na širokem območju, v tem delu pa je zajeta nedvo- mno velika aktivnost komu- nistov. Da so na svoji akcij- ski konferenci komunisti sozda Merx zaostrili odgo- vornosti in poudarili nekate- re slabe, tudi razdruževalne težnje, kaže na njihovo zav- zetost, da v prihodnje še bolj kakovostno in na samou- pravno organiziran način do- govarjajo in uresničujejo vse bolj zahtevne naloge na agroživilskem področju. Da pa bi te naloge lahko uresni- čevali, so se zavzeli za trdnej- šo in dohodkovno povezavo tozdov v okvirih delovnih or- ganizacij in svega sozda. Če nekateri tozdi želijo poslova- ti kot samostojna podjetja v okvirih delovnih organizacij, je nemogoče mobilizirati znanje, strokovnost in sred- stva ter uresničevati učinko- vito dogovorjeno politiko, so menili.! Ne glede na to, da je tozd dohodkovno in samouprav- no osnovna celica, kjer de- lavci uresničujejo samo- upravljanje, ustvarjajo in de- lijo dohodek, pa je medse- bojna tozdovska povezanost znotraj delovne organizacije posebnega pomena. Politično škodljiva in vsaj neprimerna sta torej vsakrš- na tozdovska zaprtost in po- djetniško ponašanje, so ugo- tavljali komunisti SOZD Merx. Pri tem so posebej poudarili, da so v obdobju oblikovanja svojih srednje- ročnih razvojnih programov in pred izredno zahtevnimi nalogami, ki jih družba upra- vičeno terja od agroživilstva. To pa pomeni tudi, politično, samoupravno in strokovno organiziržhost. MITJA UMNIK OBISKI IZ TUJINE Delegacija ptt direkcije Turčije iz Ankare, v sestavu katere fo bili tudi tehnični direktorji večjih regionalnih direKcij (Ankara, Izmir, Istanbul) in delegacija ptt direkcije iz bo- Pfona iz Madžarske, ki jo je vodil njen direktoi% je prišla na ■Obisk v PTT Celje na povabilo Iskre, oz. ZOPTT Slovenije^ Goste so sprejeli predstavniki PTT podjetja Celje. TurSKa ^^.legacija je obiskala Iskrine tovarne in želela, kot kupec ^]ihovih central, videti tudi centralo Metaconta 10 CM, Ka- kršnih v Turčiji še nimajo. Z Iskro načrtujejo skupno proiz- ;^odnio central ISKRA 500 A, ki je sestavljena iz sestavnin aelov Metaconta 10 CN, razen manjšega računalnika Madžarske delegacije ptt direkcije iz Soprona nadal ujep ''^t^e^no prijateljsko izmenjavanje izkušenj pn delu v Fl i *n krepijo že tradicionalno dobre sosedske odnose. Q^^^sliki: gosti iz Madžarske med ogledom centrale na I VLASTA BUKANOVSKV POGLEDv^svET S koviiiotehno NEUSPEH SVETOVNE RAZSTA VE V OZN Prejšnjo soboto se je v palači OZN v New Yorku končalo drugo posebno zase- danje generalne skupščine o razorožitvi, ki je trajalo pet tednov, na govorniškem odru pa se je zvrstilo 139 predstavnikov držav. Drugo zasedanje se je za razliko od prvega pred štirimi leti končalo s popolnim neuspehom, če že ne kar s po- lomom, saj so diplomati drug za drugim priznali, da v petih tednih niso opravili nobenega dela. V OZN tokrat niso mogli sprejeti niti splošnega razorožitvenegtL- programa, niti še tako posplošene reso- lucije v prid razoroževanju, kar se je zgodilo leta 1978. Udeleženci zasedanja so se strinjali pravzaprav edinole o tem, da naj bi sprožili propagandno kampa- njo, da bi za razorožitev zainteresirali čim več ljudi in glede tega, da naj bi se v prihodnosti spet zbrali na istem kraju in takrat poskušali kaj več doseči. In zakaj tek neuspeh ali polom, kar prizna vajo vsi, le da različno ocenjujejo, kdo naj bi bil kriv za to? Po trditvah sovjetskih in vzhodnoevropskih govor- nikov zadene vso odgovornost ameriško in zahodno stran. Po zatrjevanju ameri- ških in dela zahodnoevropskih pred- stavnikov je spet kriva SZ, ki seje takoj po prvem zasedanju spustila v » vojaške pustolovščine" (Afganistan) in se tako silovito oboroievala, da je Zahod spra- vila v podrejen položaj Neuvrščene dr- žave se najbolj pritožujejo - povsem upravičeno - nad sila skromno priprav- ljenostjo največjih in najbolje oborože- nih sil, predvsem pa nad nepripravlje- nostjo obeh supersil, da birazorožitveni problem premaknili za korak naprej. Im vsega povedanega je jasno, zakaj se na posebnem zasedanju OZN niso mogli sporazumeti niti o minimalnem progra- mu razorožitve. Neuspeh svetovne razprave o razoroži- tvi je dejansko le pomemben člen v vrsti znamenj, da so države čedalje maajpri- pravljene kolektivno urejati probleme, ki hudo prizadevajo razburkani svet v tem trenutku. Tako so globalna pogajanja o novi me- dnarodni gospodarski ureditvi, od kate- rih veliko pričakujejo države v razvoja in nerazviti, še naprej v slepi ulici in jih kar naprej odlagajo. Po petnajstih letih prizadevanj, da bi vzpostavili pravni re- žim za morja in oceane, so ZDA kot naj- močnejša industrijsko-pomorska sila za- vrnile podpis sporazuma. V teb dneh smo priče nemoči varnostnega sveta, da bi karkoli storil na političnem in diplo- matskem področju za rešitev vojne v Li- banonu. Na Dunaju so se brez sporazu- ma razšle članice združenja izvomie nafte, ki jih sicer povezujejo še kako otipljivi in jasni interesi. ZDA se prepi- rajo z zahodnimi zavezniki zastran go- spodarskih ukrepov proti SZ in vzho- dnoevropskim drža v m. In še bi lahko naštevali. Po drugi strani je grenka resnica da- našnjega sveta tudi ta: medtem ko so se na govorniškem odra palače ob East Ri- ver ju vrstili govorniki iz različnih driav so divjale vojne na južnem Atlantika, iraško-iranska vojna, v Libanonu, spo- padi v Kampučiji, Afganistana in Sred- nji Ameriki. Diplomati so zato izražali obžalovanje, da je zasedanje potekalo v 'nepravem trenatku', kar nikakor ne more biti opravičilo za neuspeh zaseda- nja o razorožitvi, kvečjemu nasprotno. Slaba tolažba je v oceni, da Je dobro vsaj to, da Je v tem nemirnem časa do zasedanja sploh prišlo. Edini, čeprav majhen žarek upanja prižigajo množič- na mirovna gibanja in protijedrske de- monstracije, ki so potekale sirom po, svetu med zasedanjem in v tesni poveza- vi z nJim. Izpričale so zaskrbljenost in strah človeštva nad nevarnostjo jedrske katastrofe. Deloma Je tudi pod vplivom teh množičnih gibanj prišlo do. izredne- ga zasedanja OZN, kar pomeni, da ljudje sicer lahko p risilijo politike, da se sesta- nejo, ne morejo pa Jib prisiliti, da hi sklenili sporazum. Piše: A VGUST PUDGAR 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 28 - 15. julij Ig, ETOL-IFF CELJE CENJENE IZVOZNE AROME Za okrog milijon dolarjev deviznega prihranita Ni naključje, da je med le- tošnjimi Šlandrovimi nagra- jenci v celjski občini tudi de- lovna organizacija ETOL IFF Celje. Etol je dokazal svojo poslovno uspešnost na osnovi uvajanja lastnih te- hnoloških rešitev, ki se kaže- jo kot rezultat izrednih eko- nomskih učinkov na področ- ju izvoza in celotnega celj- skega gospodarstva. , Delovna orgaijizacija Etol je dosegla v zadnjih letih nadpovprečne rezultate v poslovanju ob stalnem pove- čevanju tržnih deležev in ob pospešenem izpopolnjeva- nju svoje ponudbe s proiz- vodi, ki smo jih še v ne tako davni preteklosti izključno uvažali. To so jim omogočile številne dohodkovne pove- zave, ki jih Etol sklepa s svo- jimi dobavitelji in odjemalci in se z njimi na ta način po- vezuje v reprodukcijske ce- lote. Skladno z usmeritvijo ce- lotnega našega gospodarstva v mednarodno menjavo, se je celjski Etol že pred deseti- mi leti odločil za skupno na- ložbo s tujim partnerjem. To povezavo so v Etolu dobro izkoristili in jo dopolnjevali z osvajanjem lastnih tehnolo- ških rešitev. Prav te pa jim danes omogočajo uspešno obvladovanje domačega trži- šča in pomenijo možnost osvajanja tujih tržišč na dol- goročnih osnovah. Izvoz na osnovah lastnega znanja jim je že v preteklih dveh letih omogočal 150-od- stotno pokrivanje uvoza z izvozom. Izredno hitfo in uspešno osvajanje tehnolo- gije pri izdelavi prašnatih arom pa jim omogoča, da bo- do neto devizne učinke lah- ko še povečali in tako prispe- vali pomemben delež pri izvoznih naporih celjskega gospodarstva. Konkreten rezultat take poslovne politike je v lan- skem letu osvojena tehnolo- gija v lastnem obratu za sa- dno predelavo. Na zunanjem tržišču so s temi izdelki dosegli boljšo ceno, zmanjšali so uvoz zase in za svoje poslovne stranke, pridobili novo tehnologijo, v kateri je bilo več vloženega domačega znanja in dobili so tudi nove proizvode, za kate- re so lahko začeli uporabljati domače surovine. Vse to so uspeli uresničiti v upraše- nem sadju in prašnatih aro- mah, ki jih je Etol prav v prejšnjih letih po visokih ce- nah vedno več uvažal in jih nato v svojih predelavah spet prodajal na domačem tržišču. Uvoz uprašenega sadja se je zmanjšal v vrednosti za 140.000 dolarjev, uvoz praš- natih arom se je zmanjšal v vrednosti za 160.000 dolar- jev, povečan izvoz pa pome- ni vrednost preko 760.000 dolarjev. S tem v zvezi je logično, da so tudi ostali poslovni rezul- tati Etola IFF Celje v primer- javi z ostalimi organizacija- mi združenega dela v celjski občini, nadpovprečni. Zanje bo kolektiv ob celjskem ob- činskem prazniku tudi prejel Slandrovo nagrado. MITJA UMNIK ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ IH'li'iHli/ilil v TOZDU SE ZAČNE IN KONČA STABILIZACIJA ' Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske sta- bilizacije s predvidenimi sedemnajstimi področnimi programi nas bodo v političnem in gospodarskem smi- slu še veliko let držala v napetosti. Ta napetost pa se mora predvsem izraziti v akcijski učinkovitosti politič- nih in strokovno-gospodarskih sil v naši družbi, še posebej v drugačnem obnašanju teh sil, kajti gre nam za globoko preobrazbo družbe, da bi s svojim politič- nim sistemom socialističnega samoupravljanja le-ta dosegala kakovostnejše gmotne učinke. Boljši mate- rialni učinki pa so lahko osnova za boljše samo- upravne odnose in obratno, odnosi, v katerih delavci, celovito razpolagajo s pridobivanjem dohodka in nje- govo razdelitvijo, so naša edina, politična in gospodar-' ska možnost in spodbuda. Če trenutno v našem vsakdanu z večjo težo prevla- duje bitka za gospodarske, materialne učinke, potem nam to narekujejo tudi državnogospodarski interesi in nujnosti. Zaradi njih se moramo, hočeš nočeš, dosti- krat sprijazniti tudi z nekaterimi kratkoročnimi »pa- keti ukrepov« zveznih in republiških organov... Toda dolgoročneje gledano, dolgoročno usmerjena stabiliza- cija v bistvu ne prenaša »paketov«, kajti gre za proces, _vkaterem vsi in za vse terjamo stalno akcijo. Prav gotovo so protislovja interesov tudi v združe- nem delu, v tozdih in v delovnih organizacijah, med poslovno strukturo in ostaUmi. Treba je samo iti v tozd in jih občutiti. Vemo tudi, da se marsikje politični vrhovi v glavnem - izjema so konfliktne situacije - ne spuščajo v odnose znotraj temeljne organizacije zdru- ženega dela, ampak se raje ukvarjajo, skupno s poslo- vodnimi strukturami, recimo z investicijami in podob- nimi »velikimi« stvarmi in problemi. Na terenu in v bazi združenega dela so partijski in sindikalni delavci marsikdaj prepuščeni sami sebi, svoji zavednosti, spretnosti in iznajdljivosti... Akcijskega povezovanja komunistov še vedno ni- smo uspešno uresničili, čeprav ne manjka tudi dobre in preizkušene prakse in primerov. »Glavni razlog, da govorimo na veliko o odgovornosti, pa pri tem bolj malo naredimo, je, da delavec v tozdu še ne živi polno življenje samoupravljalca pri ustvarjanju in razdelitvi dohodka,« je pred kratkim posebej podčrtal v svojem pogovoru s slovenskimi novinarji član predsedstva SFRJ in glavni koordinator dolgoročnih izhodišč sta- bilizacije Sergej Kraigher. Namenoma je to podčrtal, prav zaradi tega, ker je temeljna samoupravna in go- spodarska celica - TOZD, tisti prostor, KJer je treba začeti in končati bitko za celovito samoupravno odlo- čanje delavcev. To pa istočasno pomeni tudi bitko za stabilizacijo! , MITJA UMNIK] EMO CELJE RREZ PLOČEVINE IN RREZ PLAČ Zadrege delavcev med kolektivnim dopustom so reševali solidarno čez noč prekinjene doba- ve pločevine iz domačih to- varn so osnovni razlog, da so se v marsikaterem delu de- lovnega procesa ene največ- jih celjskih tovarn - EMO, delavci spraševali, kaj bodo delali. In nič manj se niso spraševali, od kod sploh še dobivajo osebne dohodke, če delo v proizvodnji stoji. EMO je sedaj na kolektiv- nem dopustu. A številne službe delajo. Se posebej ti- ste, ki so zadolžene za koli- kor-toliko normalno oskrbo delovne organizacije s suro- vinami. Do 25. julija bo trajal ta predah, v katerem bodo morali ustanoviti vsaj skro- mne rezerve materialov, zno- va usposobiti ves strojni park in rešiti likvidnostne te- žave. Le delo s polno paro v nadaljevanju leta bo poma- galo prebroditi trenutno kri- zo, v kateri so morali delavci na planirani kolektivni do- pust, ne da bi jim poprej (kot je bilo v navadi), lahko izpla- čali osebni dohodek. Franci Gazvoda, direktor EMO: »V težavah pred leti je EMO kot delovna organiza- cija že načenjal lastno sub- stanco. Trenutne težave in stabilizacija so zato v vsej ostrini tako kmalu udarile tudi po EMO. Računica za letos bi se po naših planih morala iziti. Toda, pločevine nenadoma nismo mogli več dobiti. Preden smo utegnili v spremenjenih pogojih rea- girati (nov devizni zakon, po- moč z uvozom pločevine itd.), smo že zabredli v resne likvidnostne težave in še po- sebej v težave v proizvodnji, kjer je marsikak dan proiz- vodni proces stal, ali nastajal sproti, v odvisnosti od suro- vin, ki smo jih imeli. Zato tudi nismo izpolnili vseh izvoznih zahtev. Na tujem ne moremo nastopiti z desorti- rano proizvodnjo, da o slabši kakovosti niti ne razmiš- ljamo.« Takojšnja reakcija na pro- bleme daje obete za nadalje- vanje tega. V tujini so pričeli kupovati potreben vložni material za železarne, ki jim bodo v drugi polovici leta ta- ko sposobne zagotoviti vsaj osnovne reprodukcijske ma- teriale. Jasno je, da pri doslej sprejetih ukrepih ne bodo vzdržali bitke s planom, ki pa edini daje poroštvo za normalno poslovanje delov- ne organizacije. Zato so spre- jeli vrsto ukrepov, ki jih je mogoče združiti v tri osnov- ne sklope. Franci Gazvoda: »Osnova je izvoz, pa četudi za vsako ceno. Ne smemo graditi na kratkoročnih učinkih, izvoz- ni posli so dolgoročna nalož- ba. Žalost je le v tem, da je izvoznik v trenutni situaciji revež, moral pa bi biti go- spod. Drug ukrep je dodatno zmanjševanje uvoza, ki ga bomo zredicurali na tretjino potrebnega, ob tem pa mora- mo zagotoviti več kot sto od- stotno izvozno proizvodnjo in forsirati programe, ki uvo- za ne potrebujejo. Po tej računici bi dosegli to, kar je tretji ukrep - deviz- ni debalans v vrednosti okoli 100.000 dolarjev.« Ob gospodarskih vidikih problemov, ne gre zanemari- ti socialnih, ki so se zapletli še posebej, ko večtisoč član- skemu kolektivu pred odho- dom na kolektivni dopust ni- so mogli izplačati osebnih dohodkov. Sprva so sodili, da bodo lahko ob regresu iz- plačali tudi akontacije na osebne dohodke, ki jih sicer izplačujejo vsakega 17. v me- secu. Že pred pričetkom do- pusta (8. 7.) pa je postalo ja- sno, da EMO s svojimi likvi- dnostnimi težavami tega ne bo zmogel. Odločili so se za desetdnevno zamudo pri iz- plačilih OD, a na to so se skrbno pripravili, da ne bi prehudo prizadeli zlasti so- cialno bolj ogroženih katego- rij delavcev. Zato so se s sta- novanjsko skupnostjo v Ce- lju dogovorili, da bodo EMO- vi delavci lahko stanarino plačali to pot z zamudo. In dogovorili so se, da bo lahko vsak delavec v DO, katerega osebni dohodek ne dosega tovarniške poprečne plače, dobil 2000 dinarjev posojila. Izplačali pa so tudi regres. Tako je odhod na dopust minil brez težjih pretresov, četudi delavcem, ki so se od- pravljali na dopuste najbrže ni bilo lahko. Pomembno je, da so se za to dobro pripravi- li in da so ukrepe izpelji zavestno. Tako program g spodarskih ukrepov, kot a ločitev o poznejšem izplafi OD sta nastajala skupno, popolnem soglasju s samo. pravnimi in političnir strukturami v delovni org nizaciji. Za vse so vedeli v delavci, o tem so razpravlji v samoupravnih skupim Zavest o težavnem položa; je kolektiv združila v odloč nosti, da se še spopadejo problemi. Delavci so odloj ni zase in za svojo delovi organizacijo delati noč dan, le če bodo surovine.! pa je dodatna odgovorne za vse poslovne in same- pravne strukture. Franci Gazvoda: »V te položaju moramo dokaza komunisti in nekomunis da smo sposobni uresnit sklepe. Politična konsolic cija kolektiva pa je kapit ki bo dal rezultate. Naš p blem dokazuje, da so nego: vosti o tem, ali bo plača ne, realne. Slednjič morar vedeti, da je vsak šesti za[ sleni Slovenec prideloval gubo. Ne sme se zgoditi, bi izgubili še splošno polit no in delovno zaupanje: lavcev, ki je ugodno, ' lovno.« BRANKO STAMEJC LIBELA CELJE: NOVA NALOŽBA v ponedeljek, 19. julija, bodo v Libeli namenu izroči- li novo proizvodno dvorano za potrebe finomehanike in elektronike. Naložbo so za- čeli pospešeno pripravljati pred štirimi leti, sedanja nje- na vrednost presega 220 mi- lijonov dinarjev, pri čemer je kolektiv prispeval preko 43 odstotkov svojih sredstev, ostalo pa sovlagatelji in 11 milijonov tudi Ljubljanska banka. UM ŽALEC STARILIZACIJSKI UKREPI Izvažajo naj tudi tisti, ki doslej še niso Tudi v občini Žalec so sprejeli operativni načrt ukrepov in aktivnosti v obči- ni, ki zajema proizvodnjo, izvoz in uvoz, preskrbo, ter vse oblike porabe. Prvi del programa je kratkoročnega značaja in se nanaša na letoš- nje ter prihodnje leto. Zahte- va seveda takojšnje ukrepa- nje in skupno akcijo. Med drugim skrb za povečanje izvoza na konvertibilno po- dročje, ohranjanje tekoče proizvodnje in doseganje na- črtovanega fizičnega obsega ob načrtovanih ekonomskih kategorijah, zagotavljanje re- dne preskrbe in uravnavanje 'gibanja skupne, splošne in osebne porabe v dogovorje- nem obsegu. Te naloge bodo morali vključiti v letne in srednje- ročne planske dokumente vsi nosilci planiranja. Tako so v organizacijah združene- ga dela že pripravili progra- me stabilizacijskih aktivno- sti. Za občinski nivo je pro- gram pripravil občinski štab za intervencije v gospodar- stvu. Kako bodo izvajali ta program in kako bo potekal, pa bodo spremljale občinske družbenopolitične organiza- cije. V izvoz se bodo nujno mo- rale vključiti tudi tiste orga- nizacije združenega dela, ki doslej še niso izvažale. OZD bodo izdelale mesečne, tri- mesečne in letne plane prili- vov za izvoženo blago in od- livov za uvoz s konvertibil- nega področja, prav tako pa tudi plane odplačil konverti- bilnih kreditov in terjatev iz danih kreditov. Vse OZD bo- do morale preveriti nujnost neposrednega uvoza surovin in repromaterialov s konver- tibilnega področja, ki ga treba v čim večji meri za' njati z uvozom s klirinšk' področja in z nakupi do' čih surovin. V drugem delu progr^ so opredelili predvsem sf njeročne in dolgoročne ti ge, ki se nanašajo na izd' vo kriterijev za delno f strukturiranje gospodars' glede na spremenjene P'; je gospodarjenja, kvali' nejše vključevanje v me^ rodno delitev dela, presit s surovinami, energijo i'' produkcijskim material ter z osnovnimi živilsl* proizvodi. Ob vsem teii"' odveč tudi ugotovitev, bodo vsa interesna podff v materialni proizvodni' družbenih dejavnostih o* sna in omejena z možno^ materialne proizvodnje. JANEZ VEDE' oa^lS. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 PAPIRNATI SPOR ZARADI PAPIRJA Moč reklam nam v živahnem tem- pu vsakdana leze pod kožo in se za- gozdi že v zavesti malčkov. Odrasli seveda nismo nobena izjema, čeprav se včasih delamo korajžno trdne in vztrajamo pri ekranih televizijskih škatel iz katerih kar lijejo sporočila, priporočila in nauki z močjo propa- gandnih gesel in slike. Kakor tista s svežnjem časopisnega papirja, ki »trask« udari na tla in takoj zatem zaslišimo globok glas - zbiramo od- padni papir. Naslednji hip zvemo, kolikim drevesom smo ohranili živ- ljenje in še nekaj o tem, da so gozdo- vi naše bogastvo in da so pravzaprav pljuča našega onesnaženega okolja. Prvi pozvonijo na hišne zvonce otroci iz bližnje okolice, te potisnejo izpred televizorja k vratom in name- sto »dober večer« v eni sami sapi izdihnejo svoj že rutinski stavek: »Imate kaj starega papirja?« Potem jim ga damo ali pa povemo, da so prišli dve minuti prepozno, ker so bih pred njimi že drugi in ga odnesli. Naslednji dan znova pozvonijo in preverijo pravilnost včerajšnjega odgovora. Nato jim vljudno razložiš, da so sicer pridkani, ker zbirajo od- padni papir, da bi ga nekaj vreč lah- ko nabrali kar v okolici soseske in da pri nas doma vendarle ni'odlaga- lišče odpadnega papirja in da ga čez noč tudi ne znamo pridelati. Do na- slednjega dne zavlada z njihove stra- ni absoluten mir, tako da se človek resnično lahko nekolikaj oddahne tudi ob televizijskih reklamah. Celo ob tisti - zbirajmo odpadni papir! Kako smo že rekli na začetku? Odrasli nismo nobena izjema. Na drug način kot malčki pred zvonci smo se naučili razumeti pomanjka- nja surovin in videti rešitev tudi v odpadnih materialih, ki se valjajo v naših delovnih in bivalnih okoljih. Akcije zbiranja odpadnih surovin so v nekaterih delovnih organizaci- jah postala že kar lepa, stalna in or- ganizirana oblika pomoči naši indu- striji papirja in steklovine. To je do- bro. Ni pa dobro, če se stvari zaplete- jo in se porabijo kupi papirja za ugo- tavljanje, ali je prav zbirati odpadni papir ah ne. Toda včasih se zgodi tudi to. V kolektivu šentjurskega Tozd so delavci vzeli pobudo o zbiranju od- padnega papirja sila resno in ker sin- dikat menda ni imel nič proti, so iz kontejnerjev zbirali odpadni papir, ki bi sicer z ostalimi odpadki vred romal na odpadno odlagališče. Ne- kajkrat so tako naložili kontejner z odpadnim papirjem, tovornjak pa usmerili namesto na odlagališče za smeti, na odpad Izkupiček, so skup- no razmišljali, bodo porabili za že planirano tovariško srečanje ob kon- cu leta. Sindikat kolektiva pa je predlagal, da bi kakšen dinar od vnovčenega zbiranja odpadnega pa- pirja morda namenili za opremo športnih ekip, za rekreacijo delav- cev ali za kaj podobnega. A, glej ga šmenta! Delovna organizacija je imela drugače zamišljen odvoz tega odpadnega papirja in je uvedla po- stopek »za ugotavljanje domnevne hujše kršitve delovne dolžnosti« proti nekaterim posameznikom, ki so tako postali »utemeljeno osumlje- ni za nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi«. Ovadba se je razširila v priskavo, ki očita delav- cem dejanje zlorabe položaja in pri- dobitev protipravne premoženjske koristi za svoj položaj. Tako stoji črno na belem: na pa- pirju, zarad! papirja, ki je postal ja- bolko spora in zakonskih ukrepov. Pa imamo nekaj tako lepih misli in idej o samoupravnem dogovarja- nju! Ponekod to že kar dobro uspe- va. To je dobro. Ni pa dobro, če se stvari zapletejo. No, pa če se bodo zapletale samo zaradi odpadnega pa- pirja, bo že še šlo. Da bi ga le naša papirna industrija imela dovolj, si- cer še časopisov ne bomo mogli ti- skati. Kaj pa bomo potem rekli malčkom pred zvonci tik za reklamo - zbirajmo odpani papir. Rekli nam bodo, da odrasli sploh nismo resni, da se ne znamo na pravem koncu lotevati akcij. To ni dobro, bodo še rekli, vam povem. MATEJA PO JED 70 LET GD GABERJE v petek in soboto bo Gasilsko društvo Celje-Gaberje proslavilo 70-letnico svojega delovanja in obstoja. Ob tej priložnosti bo v petek, 16. julija ob 18. uri v dvorani Gasilskega doma slavnostna seja društva, na kateri bodo podelili odlikovanja in priznanja zaslužnim čla- nom. V soboto, 17. julija, pa bo ob 14. uri zbor gasilcev pri Gasilskem domu v Gaberju, nato pa se bo zvrstila parada po Mariborski cesti, Kidričevi in Tovarniški ulici do doma TVD Partizan. Tu bo slavnostno zboro- vanje gasilcev, na katerem bodo na slovesen način prevzeli novo avtocisterno in motorno brizgalno. Za- tem bo tudi tovariško srečanje z bogatim srečolovom. DS S POSEBNIM VLAKOM NA ZASLUŽENE POČITNICE Prejšnjo nedeljo je poseb- ni vlak odpeljal dopustnike, ki so preko TTG-ja v Celju, sklenili preživeti sedem do- pustniških dni v hotelih v Medulinu. TTG iz Celja je letos poleti uvedel novost za svoje goste. V ceno enotedenskega aranžmaja v Arenaturistovih hotelih v Medulinu je vštet tudi prevgz z vlakom do Pu- Ija in z avtobusi do hotela. S tem, da turistični delavci TTG-ja v celoti prevzamejo nase odgovornost za prevoz potnikov. Ker je bilo največ interesentov za paket od 11. do 18. julija, so potnike od- peljali s posebnim vlakom. Na povratku pa so z istim vlakom pripotovali nazaj potniki, ki so bili teden dni prej na počitnicah. Marija Bušinovski, vodja poslovalnice TTG iz Celja, o odzivu občanov na to po- nudbo, pravi takole: «Pro- gram smo pričeli s 13. juni- jem. Izmena se je vršila na sedem dni. Do sedaj poseb- nega vlaka ni bilo, ker ni bilo dovolj potnikov. Vendar smo prevoz organizirali z re- dnimi vlaki, s tem, da so nas v Pulju čakah posebni avto- busi. Značilno je, da naši lju- dje v glavnem gredo julija na dopust, zato je interes v teh mesecih večji. Upamo, da bo drugo leto več gostov, ki se bodo odzvali na naše aranž- maje, že zato, ker bomo tudi prej pričeli s ponudbo, ki je letos izšla nekoliko pozno. Skušah se bomo povezati tu- di s sindikati v delovnih or- ganizacijah. Navsezadnje je tako potovanje veliko cenej- še, kot če bi potovali z oseb- nimi avtomobili.« VVE POGOVORI VŠMARSKIH KS KORISTNI PREDLOGI Poslej bodo sklici skupščin ob 15. url V delegacijah krajevnih skupnosti, tako tistih, ki de- legirajo delegate v skupščine interesnih skupnosti, kot v oni za zbor krajevnih skup- nosti občinske skupščine, bi morali vsebinsko bolj jasno kot doslej razmejiti delo in odgovornosti. Doslej je dele- gatska praksa namreč poka- zala, da dobršen del progra- mov in problemov, ki sicer sodijo v skupščine intere- snih skupnosti, izpostavljajo delegati v zboru krajevnih skupnosti občinske skupšči- ne. To pa ne obremenjuje zgolj dela tega zbora, temveč priča tudi o tem, da marsikje še ni povsem jasna funkcija interesnih skupnosti,ter dej- stvo, da se v njih obrača mili- jone in milijone dinarjev, ne- kajkrat več, kot v občinski skupščini. V interesnih skupnostih je torej mesto, kjer bi se morali delegati krajevnih skupnosti usklaje- vati za uresničitev nekaterih programov. Tudi o tem, pa o marsičem drugem je tekla beseda na pogovorih, ki so bili na po- budo najodgovornejših poli- tičnih mož opravljeni v vseh krajevnih skupnostih šmar- ske občine in v veliki večini delovnih in temeljnih orga- »^izacij. Njihov namen je bil predvsem v tem, da bi se lju- dje, ki so pred kratkim prev- zeli nove dolžnosti, seznanili s problemi temeljnih okolij, v katerih ljudje živijo in de- lajo. V krajevnih skupnostih so^ v zvezi z delovanjem delegat^ ^'^ega sistema med drugim« Poudarili, da dobivajo za nje- govo normalno funkcionira- nje premalo denarja, ki. vča- sih zadošča res samo za pi- semske znamke. Opozorili so tudi na dejstvo, da je treba čimprej pričeti z izobražev- najem delegatov in v zvezi s tem sprejeli dogovor, da bo izobraževanje steklo jeseni, ko bodo kmečka opravila končana. Razen v petih kra- jevnih skupnostih so povsod drugje izpostavljali vpraša- nje, kako naj rešujejo pro- blem tajnikov, ki bi bili nuj- no potrebni za organizacij- ska dela v krajevnih skupno- stih, tudi za tista, ki so pove- zana z delegati. A denarja se- veda ni. Kot problem se je zastavilo tudi vprašanje po- vračila stroškov delegatom, ki se udeležujejo sej skup- ščin. Zanimivo je, da so šmarske skupščine zelo ra- zlično obračunavale stroške, zato bodo to poslej poenotili. Na teh pogovorih so sprejeli enoten dogovor tudi o tem, da bodo poslej vse skupšči- ne sklicali ob 15. uri popol- dne. DAMJANA STAMEJCIC SEJE SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR KUPCA MORAMO POZNATI Trn v peti je odkup živine »na črno« na Kozjanskem Dogovarjanjem o enotni politiki in ukrepih pri pospe- ševanju proizvodnje hrane so delegati zborov skupščine občine Šentjur namenili do- bršen del razprave na minuli seji. Podprli so tudi izoblikova- ni predlog programa za po- speševanje kmetijstva v ob- čini Šentjur.' V Sloveniji je prišlo do poenotenja politike pospeše- vanja proizvodnje hrane. V ta namen je bil sprejet pose- ben dogovor, ki ga je podpi- sala tudi občina Šentjur in ki obvezuje tudi novoustanov- ljeni sklad v občini. Glede na to obveznost pa bo potrebno iz občinskega sklada zagoto- viti sredstva za premiranje priveza plemenskih telic, krav, premije za pitanje telet, za mleko v družbeni proiz- vodnji in v hlevski skupnosti in za sofinanciranje pospeše- valne službe. Del sredstev pa bo možno nameniti še za druge aktivnosti, kot na pri- mer za zavarovanje kvalitet- ne živine, za izobraževanje kmetov, za štipendiranje kmečkih otrok in podobno. Prizadevanja za oživljanje kmetijstva so v šentjurski občini močno prisotna, zlasti na področju prireje mesa. Odkup živine »na črno« po- staja, seveda upravičeno, vse bolj trn v peti vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Po- goji za kmetovanje so se v zadnjem času sicer izboljšali, a iz delegatskih vrst je bilo slišati pripombo, da še pre- malo. Mladi se tudi zato tež- ko odločajo za kmetovanje, ker vidijo boljše perspektive drugje. Na eni strani je kmet ujet v hud tempo pod priti- skom za čimvečji pridelek, na drugi pa se še vedno sre- čuje s problemom krmil, se- men in drugih reprodukcij- skih materialov. Proizvajati, da! Toda proi- zvajati za znanega kupca, to je predpogoj, da bo kmetij- stvo dobilo mesto, ki mu v tem trenutku gre. MATEJA PODJED tednikov intervju KOZJANSKI ČLOVEK POTUJE * Roman Ščurek je že štiri- najst let zaposlen v šentjur- skem Alposu. Zadnjih osem let dela na področju komer- ciale, kjer je vedno živahno, a sva kljub vsemu našla čas za pogovor, ki je bil name- njen standardu in zlasti let- nemu oddihu delavcev te delovne organizacije. Ro- man Ščurek je namreč pred- sednik komisije za družbeni standard. Prvič opravlja to funkcijo, in sicer na ravni delovne organizacije in z za- dovoljstvom ugotavlja, da je vsako leto več delavcev, ki se odločajo za organizira- ni oddih v počitniških hiši- cah kolektiva. Minili so ča- si, ko je kozjanski človek ostajal tudi v zasluženih dneh dopusta doma. Za to pa je bilo potrebno veliko truda, razmišljanj in tenko- čutnega posluha, čemur je ta kolektiv že vsa leta nazaj namenjal veliko pozornosti. - Kako ste organizira- li način letovanja vaših delavcev? »Precejšen del našega 700- članskega kolektiva je iz skupine, ki jo radi imenuje- mo polproletariat. Večina izmed njih se pred leti pravi- loma ni odločala za dopust ob morju. V kolektivu pa smo vendarle želeli, da bi tu- di kozjanski človek potoval, da bi izrabil nekaj dni dopu- sta in namenska sredstva za pravi oddih in ne samo za delo na polju. Prvi poskusi so rodili bolj skromne rezul- tate. Delavci, ki so opravljali to funkcijo pred menoj, so imeli trše delo in danes se mi zdi prav, da so s posluhom ostalih, zlasti vodstva Alpo- sa, vztrajali. Danes imamo postavljenih ob morju 17 kompletiranih prikolic. Eno smo postavili bliže v Čateške Toplice. Prikolice, ki jih lah- ko premeščamo iz kraja v kraj, so se nam zdele za naš kolektiv najboljša možnost, gledano tudi iz ekonomske- ga stališča. - Če se vse več delav- cev odloča za letovanje, je verjetno potrebno vlo- žiti kar veliko truda, da se v prikolicah zvrstijo vsi, ki bi to želeli. Ali imate izdelana merila za letovanje? »Seveda imamo izdelan pravilnik, pri čemer pa mo- ramo znati prisluhniti tudi individualnim željam posa- meznika in upoštevati čisto človeški faktor posamezne- ga prosilca. Še posebej smo veseli vsakega delavca, ki se prvič odloči za dopust na morju.« - Kako je bilo s pov- praševanjem s strani de- lavcev za letošnje leto? »Mnogi, ki so se zanimali za dopust, so se kasneje tudi odločili zanj in vsem smo ugodili. Komisija na svoje delo ni dobila nobene pri- tožbe.« - Kako pa je s cenami? Ali so te bistveni dejav- nik, da se nekdo odloči za dopust? »Mislim, da niso: 1400 din za 9 dni bivanja ob morju res ni veliko.« - Koliko delavcev se je odločilo za odhod v obmorske kraje? »Približno 15 odstotkov od vseh zaposlenih. Morda je res videti ta številka majhna, a smo z njo kljub temu že lahko zadovoljni. Delavci, ki se vrnejo z dopusta, so zado- voljni, to informacijo prena- šajo nam ali svojim sodelav- cem, kar je najboljša garan- cija, da se bo naslednje leto odločil za pot še kdo drug. To pa je naš namen.« - S čim se vaša komi- sija še ukvarja? »Naj ne zveni hvalisavo, toda resnično znamo v na- šem kolektivu tudi drug dru- gemu pomagati. Imamo pri- mere, ko smo poslali naše ljudi na zdravljenje v Rim, v Nemčijo in dali soudeležbo za zdravljenje delavk na Do- brni in v nekaterih drugih zdraviliščih. - Iz vsega tega lahko predvidevam, da čvrsti- te tudi vezi z vašimi upo- kojenci. »Res je. Zavedamo se nji- hovega minulega dela in ostajamo povezani z njimi. Tudi ko gre za letovanje na morju jim je ponujena mož- nost za oddih zlasti v predse- zoni in po njej in nekateri so se že odločili za takšno leto- vanje.« - Kakšne načrte ima kolektiv na tem področ- ju za v prihodnje? »Zbranih imamo 10 milijo- nov dinarjev za nakup tako- imenovanih čvrstih objektov za letovanje. Tako bomo de- lavcem ponujali nove mož- nosti. Naloga nas vseh pa bo, da bomo še bolj skušali pri- bliževati našemu človeku potrebo po organiziranem le- tovanju. Marsikdo se je odlo- čil za dopust po daljšern ali po večkratnem pogovoru z njim. Ce smo mu znali prav prisluhiti, se je kasneje tudi odločil za pot. Ne želimo de- lati kot formalisti, češ: če ho- češ pojdi, sicer bo pa šel kdo drug. To bi bila nepopravlji- va napaka, ki bi lahko poru- šila vsa dolgoletna prizade- vanja. V ljudeh, zlasti tistih, ki se prvič odločajo za leto- vanje, se pojavljajo stiske, različni dvomi, skrbi, kako bo doma, na kmetiji. Vse to je mnogokrat prisotno in tu- di v takšne probleme se je treba znati vživeti, ali pa jih na primeren način argumen- tirati. Naj povem konkreten primer: delavki, ki bi morala odpotovati na morje, je toča uničila dobršen del njenega pridelka. Seveda jo je to močno potrlo. Prišla je k nam in povedala, da bo osta- la doma. Kljub vsemu smo jo prepričali, da je odpotovala. Tako je vsaj za nekaj dni po- zabila na nesrečo, v kateri pravzaprav ni osamljena.« - Komisija za družbe- ni standard rešuje še druge probleme. Kako je, na primer, s stano- vanjskimi? »V letošnjem letu je bilo razdeljenih za novogradnje in adaptacije 10 milijonov di- narjev. Od vseh prosilcev, bi- lo jih je približno 80, ki so izpolnjevali pogoje, jih je 75 ta sredstva dobilo, in sicer po obstoječem pravilniku. Lani smo kupili šest stano- vanj, za leto 1982/83 pa je re- zerviranih pet stanovanj. Verjetno je malo kolektivov, kjer bi lahko rekli, da nimajo večjih stanovanjskih proble-^ mov. Pri nas jih nimamo. Moram pa povedati, da je pri nas vračanje od dobljenih kreditov že tako veUko, da tudi vnaprej lahko gledamo z optimizmom.« MATEJA PODJED 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij 1985 CELJE: AMBULANTA ZA MLADE v Zdravstvenem centru v Celju bodo strokovni de- lavci pripravili okviren program možnega izvajanja zdravstvenega svetovanja za mlade. Gre za posebno ambulanto za mlade, s katero bi še razširili v celjski občini utečen program svetovanja in usmerjanja seksualnega vedenja mladih, ki poteka po šolah v obliki pogovorov in okroglih miz na temo Humanizacija odnosov med ljudmi in med spoloma. V ambulanti za mlade bi se temeljiteje ukvarjah z vzroki neželjenih pojavov, kot je na primer porast hotenih prekinitev nosečnosti, pa tudi s spolnimi teža- vami in zaščito mladih. Skratka, ambulanta za mlade bi bila pomemben svetovalni center, opravljala pa bi tudi preventivno funkcijo med mladimi. ROGAŠKA SLATINA ŠOLA ZA PRAZNIK Končno pouk v eni izmeni Ob prazniku občine Šmar- je pri Jelšah bodo v Rogaški Slatini odprli novo osnovno šolo, ki jo gradijo s sredstvi občinskega in krajevnega sa- moprispevka občanov ter s sredstvi republiške in delo- ma občinske izobraževalne skupnosti. Šola bo imela dvanajst učilnic, pionirsko in glasbeno šolo ter kabinet za gospodinjski pouk. Ob vsem tem pa tudi večnamen- ski prostor, knjižnico, zobno ambulanto in sodobno kuhi- njo. V tej stopnji šola še ne bo imela telovadnice. Njena izgradnja je načrtovana čez nekaj let. Prav tako pa načrt predvideva v poznejših letih še dograditev dvanajstih učilnic, s čimer naj bi nova šola v Rogaški Slatini dobila pogoje za celodnevni pouk. Z izgradnjo nove šole, ki bo veljala nekaj manj kot 100 milijonov dinarjev, bo osnovnošolsko delo v RO- GAŠKI Slatini končno ste- klo v normalnem delovnem ritmu. Sedaj je bil namreč pouk v šoli Borisa Kidriča kar v treh izmenah, kar priča o veliki prostorski stiski in nemogočih učnih in delov- nih pogojih za učence in uči- telje. Poslej pa bi se v novo šolo preselili oddelki od pr- vega do petega razreda, v stari šoli bi se učili predvsem učenci višjih razredov, za pr- vošolce pa bi še vedno tekel pouk deloma tudi v prosto- rih šole s prilagojenim pro- gramom. Kljub še vedno ve- liki prostorski razdrobljeno- sti šolskega dela, bo z dogra- ditvijo nove šole mogoče končno uvesti enoizmenski pouk v vseh oddelkih in s tem več kot tisočim slatin- skim osnovnošolcem zagoto- viti normalne učne pogoje. DS V PRIPRA VI JE NO V ODLOK O GRADNJI ZAKLONIŠČ Ugodnosti pri gradnji, nove zone zaklanjanja Zaklanjanje je eden najpo- membnejših zaščitnih ukre- pov, zato družba temu vpra- šanju namenja čedalje večjo pozornost, zlasti pri izgrad- nji zaklonišč. V razpravi je osnutek no- vega občinskega odloka o za- kloniščih, ki poteka sočasno z razpravo o predlogu nove- ga zakona o SLO in DS in pravilnika o graditvi zaklo- nišč. Novi odlok naj bi prine- sel nekatere ugodnosti pri gradnji, nove zone zaklanja- nja, financiranja, uporabe in upravljanja z zaklonišči. Zaklonišča bodo gradih na osnovi ocene ogroženosti in načrtov zaklanjanja, kot se- stavnih delov temeljne in izvedbene urbanistične do- kumentacije. Zaklonišča bo- do dolžni graditi vsi investi- torji v OZD, občani, kot gra- ditelji stanovanjskih hiš in drugi. Novi tehnični predpi- si bodo za manjša zaklonišča manj zahtevni in gradnja bo zato cenejša. Gradnje bodo investitorji oproščeni le v iz- jemnih primerih, določenih z zakonom in odlokom. Cilj teh sprememb je, da sleher- nemu dleovnemu človeku in občanu v določenih zonah ogroženosti, zagotovi pro- stor v zakloniščih osnovne ali dopolnilne zaščite, tam kjer dela in živi že sedaj v miru. Upravljanje in vzdrževanje zaklonišč bodo zagotavljali lastniki zaklonišč tako, kot izvajajo investicijsko vzdrže- vanje objektov, katerih se- stavni del je zaklonišče. Novost je tudi pri financi- ranju, saj bodo investitorji, ki bodo oproščeni gradnje, plačali 3% prispevek od in- vesticijske vrednosti (sedaj 5%) pred pridobitvijo grad- benega dovoljenja. Prispev- na stopnja od najemnin osta- ne nespremenjena. Ugodno- sti pa bodo pri občanih, ki plačujejo prispevek od osno- ve, ki velja za obračun davka od stavb, saj bodo oproščeni tega prispevka vsi, ki prebi- vajo izven zon ogroženosti, ki pa so tudi bistveno zmanj- šane in zajemajo le mesto in bližnjo okolico oz. pomemb- na območja. Ker smo že doslej v zaklo- nišča vlagali velika finančna sredstva, teži novi odlok za tem, da bi zaklonišča ne bila namenjena samo za zakla- njanje v eventuelni vojni, temveč da bi že sedaj, v mi- ru, služila dvonamembnosti za mirnodobsko dejavnost lastnika - kot skladišča, arhi- vi, za razne interesne aktiv- nosti ipd. Vsekakor bo nov odlok o gradnji zaklonišč doprinesel ugodnosti za hitrejše in za učinkovito reševanje ukre- pov zaklanjanja ter zaščite ljudi v primeru raznih nesreč ali v vojni nevarnosti. VIKI KRAJNC CELJE: METLO V ROKE DVAKRAT LETNO v celjski občini naj bi akcija čiščenja okolja po- slej potekala dvakrat let- no: spomladi in jeseni. Pobudo to je dal koordi- nacijski odbor za prostor- sko načrtovanje in horti- kulturo pri Občinski kon- ferenci SZDL s ciljem, da bi bilo okolje v celjski ob- čini še bolj urejeno in či- sto. Podprt je bil tudi pred- log, naj tovrstne akcije v krajevnih skupnostih po- slej ne bi potekale na en dan, saj bi se s tem izogni- li težavam, ki nastajajo pri prevozu odpadkov. Predvsem v mestnih krajevnih skupnostih bi bilo treba v akcije čišče- nja okolja pritegniti še več občanov, povsod pa bi se morali bolj množič- no vključiti v to delo tudi člani raznih društev in or- ganizacij. DS ŽIČE mm DELO MLADINE »Posameznik ne more narediti veliko« Mladina v krajevni skup- nosti Žiče v konjiški občini se lahko pohvali z zares do- brim delom. O njem priča tudi republiško priznanje za najboljšo osnovno orga- nizacijo Zveze socialistične mladine Slovenije v krajev- ni skupnosti. O delu mladih smo se pogovarjali s pred- sednico te osnovne organi- zacije Majdo Leskovar. Priznanje, ki ste ga preje- li, ni majhno. Kako ga lahko osnovna organizacija do- seže? »Narediti je treba res veli- ko. Tu so številne akcije, so- delovanje z družbenopolitič- nimi organizacijami in druš- tvi v krajevni skupnosti, pa tudi delo drugje. Dober mla- dinec ne more biti dober le v svoji osnovni organizaciji, ampak tudi v delovni organi- zaciji, kjer je zaposlen, v šoli in doma. Za delo v osnovni organizaciji mladih ni težko pridobiti, veliko pa je seveda odvisno od programa. Pri nas je na primer 65 mladin- cev, na sestanke jih hodi 30-35, na delovne akcije pa okoli 25.« Vaša dejavnost je bogata. Katere akcije pa bi posebej poudarila? »Veliko smo že naredili pri izgradnji igrišča pri osnovni šoli v Zičah. Ker ni bilo de- narja za ograjo, smo se na primer sami odločili in ga zbrali. Sodelovali smo tudi pri obnovi kulturnega doma, ki jo je vodilo prosvetno društvo France Prešeren. Pomagali smo pri urejanju kanalizacije, pri lepšanju okolja...« Ste mladi s svojim delom zadovoljni? »Nikoli ne smeš biti zado- voljen. Morali bi biti še bolj aktivni, pritegniti še več mladih in pokazati kraja- nom, da mladi le nismo ta- ko slabi, kot o nas radi go- vore.« Kakšna mladina pa v Ži- cah prevladuje? »Različna. V osnovni or- ganizaciji se povezujejo ta- ko šolarji in dijaki kot de- lavci in mladi, ki so ostali na kmetijah. Največ je za- poslenih. Temu moramo prilagoditi tudi naše delo. Zaradi tega so sestanki in akcije ob nedeljah - druga- če ne bi šlo. Imamo pa svoj prostor. Najemniški sicer, a dober. Želimo si le, da bi bil čisto naš.« Poleg splošne usmeritve v še več in še boljše delo imate gotovo tudi sedaj številne načrte. Katere? »Dela pri igrišču še ne bo zmanjkalo, prav tako ne pri urejanju kanalizacije. Sode- lovali bomo tudi pri gradnji prizidka h Gasilskemu do- mu. Potem so tu še orienta- cijski pohod, pa šahovski turnir. Ne, dela nam res ne bo zmanjkalo.« Kako pa je biti predsed- nica tako dobre osnovne or- ganizacije? »Ni lahko. Vsaj dokler se ne navadiš, dokler te ne sprejmejo. Res, da se v kraju med seboj poznamo, pa ven- dar kot predsednica nasto- pam v drugi vlogi, zlasti- v odnosu do drugih družbeno- političnih organizacij. Ko pa enkrat steče, ni več težko. Razumljivo pa je, da moraš požreti še največ pikrih, saj vedno le vse ne gre kot po maslu.« Misliš da je veliko odvi- sno od posameznika? »Posameznik ne more na- rediti sam ničesar. Kljub te- mu pa je od vsakega posa- meznika veliko odvisno. Si- cer pa se pri nas vse dogo- varjamo na sestankih, vsi skupaj.« Večina vašega dela je ve- zana na krajevno skupnost. Kakšno pa je sodelovanje z njo in morda tudi kakšno je sodelovanje izven krajevne skupnosti? »Za krajevno skupnost res lahko rečem, da je sodelova- nje vseh v njej dokaj dobro. Tudi z občinsko mladinsko konferenco dobro sodeluje- mo. Seznanjamo jih z našim delom, vabimo jih tudi na se- stanke, a teh se le redko ude- ležijo. Skupen program pa dobro uresničujemo. Tako je tudi s pripravami na mladin- ski kongres. Pri tem mislim, da bi morah veliko več po- zornosti kot doslej namenja- ti osnovnim organizacijam, saj od tu vse izvira. Delo in ne-delo.« MILENA B. POKLIC V BESEDI IN SLIKI NA ALJAŽEVEM HRIBU SO DELOVNI V krajevni skupnosti Aljažev hrib v Celju so novo izvo. Ijene delegacije za samoupravne interesne skupnosti do. bro zastavile delo in delegatska »baza« pričakuje od dele. gatov zagnano delo tudi v prihodnje. Krajevna skupnost Aljažev hrib kljub nerešenim prostorskim problemom delo organov, KS, družbenopolitičnih organizacij, društev' in delegacij, vendarle sodi po aktivnosti v vrh. Ker razpo, lagajo samo z eno pisarno, do pred kratkim srečanje sta. rejših občanov pripravili lahko le v dvorani sosednje kra, jevne skupnosti Pod gradom. Srečanje preko 120 kraja, nov so dobro pripravih prizadevni člani odbora Rdečega križa pod vodstvom sekretarja Ludvika Kolarja. V KS Aljažev hrib pa se že skrbno pripravljajo tudi n; svoj krajevni praznik, ki bo v začetku jeseni. U]\t COCACOLA IN NASMEH Na ploščadi pred Merksovo blagovnico sredi Šentjurja se da v vročih dneh prijetno osvežiti in pokramljati morda že o jutrišnjih počitnicah, ali o včerajšnjih utrinkih Za mladež coca-cola, za srednjo generacijo pijača njihovf mladosti ali vrček osvežilnega piva ob glasbi iz trgovine ir že mine nekaj najbolj vročih uric. Ni kaj, poleti je vroče MATEJA PODJEI TRŽNICA V ŽALCU JE DRAGA a V minulih dneh je bila tržnica v Žalcu dobro založena Največ sadja prodaja Agroplod iz Makedonije. Cene pasi kar visoke. Tako je paradižnik po 60 din, breskve po 711 krompir po 40, salata od 50 do 60 din itd. T. TAVCAI ZA LEPŠE OKOLJE NOVE VASI Da tudi mladi in najmlajši znajo poprijeti za lopat grablje in metlo, če jih znamo pritegniti k delu, dokazu tale posnetek mladeži iz »večno« razkopane Kraigherje' ulice v celjski Novi vasi. Sicer pa, bliža se tudi celjs občinski praznik in spodobi se počistiti okolje stolpniCj NA KOLO - ZA ZDRAVO TELO Kolesarsko trimčkanje in rekreiranje je populari: t; v Titovem Velenju in ne mine lepa nedelja, da se kaKS^ skupina ne odpravi naokrog po bližnji in daljnji okol" Tole skupino smo srečali v Gornjem gradu, kjer sO odželjah v gostilni pri Jošku. MITJA UMI^ §t 28 - 15. iu''i 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 PO SLEDEH PISMA BODI ROŽA ALI CVETKA Preveč je bilo izrečenih očitkov na račun naše družbe oziroma njenih posameznih subjektov, da bi lahko v uredništvu ostali zgolj pri kratkem komentarju pisma, objavljenega v rubriki Pisma, dne 1. julija, pod naslovom Cvetka iz Gaberja. Ogorčeni nad vsebino pisma, smo se odločili stopiti po njegovih sledeh, po poti posameznih obtožb in krivic, ki se Cvetki Bodiroža in njenemu desetmeseč- nemu otroku godijo, do krivcev za Cvetkine težave. KDO VSE JE KRIV? Če sledimo vsebini pisma bralke D. Z. iz Celja, je prvi krivec Cvetkin sostanovalec, ki s svojo družino živi v dveh podstrešnih sobicah zraven Cvetkine in ki z njo formalno deli skupne prostore: hodnik in sanita- rije. Formalno zato, ker ji je, »zaradi spora, prepovedal souporabo WC in vo- de iz vodovoda, pa čeprav je lastnik stanovanja in cele hiše kombinat Hmezad.« Cvetka mora resnično po dvajsetih lesenih stopni- cah in približno trideset metrov daleč na zunanje, nič kaj ugledno stranišče. Res je, da ji je sostanovalec nekoč prepovedal tudi souporabo vode, vendar teh problemov danes Cvetka nima več. Do hladne vode, tiste iz skupne pipe, lahko pride kadarkoli. Dokler je bila Cvetka sama, je še nekako šlo, danes pa je takšno stanje nevzdržno, zaradi nevzdržnih odnosov, polnih sovraštva. »V španoviji še pes crkne«, pravimo, kadar gre za takšne in podobne delitve. Ce pa je posredi še spor med strankama, je življenje v takšni skupnosti re- <§nično nemogoče. Da pa ne bi na tem mestu prah umazanega perila, naj povemo, da sta za nesoglasja krivi obe stranki; delno tudi Cvetka, po preverjenem pravilu, da sta za prepir potrebna vsaj dva. Stranki, ne ena ne druga, nimata najmanjšega interesa ponuditi si roko sprave in zaživeti v kolikor se le da normalnem sožitju. »Nič drugega si ne želim, kot malo miru!« pravi Cvetka. Da bi bila varna pred grobostmi soseda, da bi še nadalje lahko točila vodo iz skupne pipe in da ji nekoč ne bi bilo treba več na leseno dvoriščno strani- šče. Takšno stanje pa je zaenkrat le iluzija. KAJ STORITI? Cvetki je delovna organizacija Vrtnarstvo Celje, kjer je zaposlena, ponudila drugo sobo, vendar jo je zavr- nila. »V sobi ni bilo vode, torej osnovnih pogojev, zato bi ne bila tam dosti na boljšem«, pripoveduje Cvetka. O njenem problemu in sporih s sostanovalcem, ki je tudi delavec Vrtnarstva, so v delovni organizaciji več- krat razpravljali, Cvetkinega soseda opozarjali, vendar brez uspeha. »Cvetka je le eden od mnogih problemov, ki se pri nas dnevno pojavljajo. Naš stanovanjski fond je skro- men, delavci, ki se pri nas zaposlijo, nimajo ničesar, pridejo le s kovčkom v roki. Trudimo se, da jim zagoto- vimo vsaj streho nad glavo, da niso na cesti. Na žalost naša družba še ni tako bogata, da bi lahko stanovanj- ske probleme zadovoljivo in sproti reševali, kmetijstvo pa je v tem pogledu še na slabšem. Ce nam uspe, da v treh letih zberemo sredstva za nakup dvosobnega sta- novanja, s tem ne rešimo skoraj nič«, pravi Majda Pristovšek, vodja proizvodnje v DO Vrtnarstvo Celje. Cvetka je razmeroma kmalu po zaposlifvi dobila sobo, v kateri sedaj živi še s sinkom. Ob dodelitvi ni nihče pomislil na spore s sostanovalcem. Pri Vrtnar- stvu pravijo, da so glede tega nemočni, da nobena beseda, svarilo, ne zaleže. Zato je tudi težko verjeti, da bi bila v teh prizadevanjih lahko uspešna krajevna skupnost Gaberje, oziroma njena komisija za socialna vprašanja, ali kdorkoli, ki se s tovrstno problematiko v občini Celje ukvarja. Edina možna rešitev je, da Vrt- narstvo Celje poišče Cvetki druge prostore. Cvetka je prišla iz Banja Luke pred dobrimi štirimi leti in se zaposlila v Vrtnarstvu Celje. Najprej je delala na enoti pri pokopališču, po porodnem dopustu pa na enoti na Mariborski cesti, na vrtnariji, kjer tudi sta- nuje. Za otroka je dobila takoj mesto v vrtcu na Hudinji. Zjutraj je zgodaj vstajala, odhitela z otrokom na Hudi- njo in se vrnila delat na vrtnarijo v Gaberje. Ob dveh je šla v vrtec po otroka in se z njim, približno ob 15. uri, vrnila d#mov. Dnevno je prepešačila 30 do 40 minut. VRTEC PRED NOSOM, TODA... Ce sledimo vsebini pisma D. Z. iz Celja, se obtožbe v tem delu nanašajo na VVO Tončke Cečeve: » Ves problem, ki me je spodbudil, da se ogla- šam, pa se je sprožil potem, ko je bilo treba otročka dati v varstvo... V vrtcu, ki je v bližini, do jeseni ni dobila mesta za sinka, tako da ga vozi na Hudinjo. Jeseni, pravijo, pa pride mali v Gaberje. Tako ga vsako jutro v vozičku odpelje na Hudinjo, hiti.. .* Lani, na jesen, je Cvetka rodila, še prej pa je zapro- sila za mesto v VVO Tončke čečeve, točneje, v enoti na Mariborski cesti, zraven njenega bivališča. Potem je bila z otrokom do spomladi doma. ko ga je izročila v varstvo v enoti na Hudinji. Marsikomu je jasno, kako je z zmogljivostmi in na- polnjenostjo naših vrtcev, posebno še v jaslih, ki jih je v Celju zaenkrat vehko premalo. Pa vendar se je za Cvetkinega sina takoj našlo mesto, z veliko mero po- sluha in razumevanja delavcev VVO Tončke Cečeve. Ne sicer v vrtcu, ki je pred nosom, ampak v nekoliko oddaljenih jashh, na Hudinji. Res je, da Cvetka nima avtomobila, da je pot nekoliko daljša, vendar... Morda se bo oglasil kdo od mnogih občanov, staršev, ki ima še večje tovrstne probleme? Tretji del pisma obtožuje DO Vrtnarstvo Celje in, posredno, VVO Tončke Cečeve Celje: » Vendar! Prišlo je poletje, dela na vrtnariji je zanjo zmanjkalo, premeščena je bila na vrtnarijo na Lavi. Sedaj se je začela njena dirka s časom. Ob pol petih z otrokom na Hudinjo, kjer ga preobleče in odda v varstvo. Nato s Hudinje na Lavo peš, avtobus namreč ne vozi vsakih pet minut. Ob dveh popoldne, ko je ves dan garala v takem in drugačnem vremenu na prostem, spel odhiti na Hudinjo in pripelje otroka domov v Gaberje. Domov pride ob pol štirih, ob petih dobi prvi obrok po kosilu, ki ga ima v vrtcu ob 11. uri...« JE BILA PREMESTITEV NEIZOGIBNA? Zakaj je morala ravno Cvetka, kljub dotedanjim te- žavam, na vrtnarijo na Lavo? Tako dolga pot je za mater in za otroka res prava bitka s časom. Zakaj je zmanjkalo dela na vrtnariji na Mariborski cesti ravno za Cvetko in zakaj tako nepremišljena odločitev odgo- vornih v Vrtnarstvu in na enoti Gaberje? Majda Pristovšek:« Priporočilo o Cvetkini preme- stitvi je prišlo z vrtnarije, kjer je do tedaj delala. Ko smo dali soglasje za premestitev, nismo pomislili, kaj ta odločitev za Cvetko in njenega otroka pomeni, da je otrok v varstvu na Hudinji. Resnično se ne moremo poglabljati v osebne probleme in razmere slehernega našega delavca, čeprav se sedaj zavedamo, da je bilo vse skupaj prenagljeno, le na osnovi priporočila vodje delovne enote Gaberje. Takoj smo pripravljeni Cvetki ponovno omogočiti delo na vrtnariji, kjer je prej delala, torej bližje otroškega vrtca.« »Zakaj ste se odločili za Cvetkino premestitev?« Fanika Pecelj, vodja enote Gaberje:« Spomladi imamo po sistemizaciji pri nas zaposlene štiri delavce, poleti, ko je dela manj, pa le tri. Po opozorilu direktorja sem se morala odločiti za premestitev enega od delav- cev na drugo enoto. Ne morem reči, da Cvetka ni zadovoljivo opravljala dela, vendar so bile z njo včasih težave, bila je trmaste narave. Moja dobronamerna napotila, opozorila ob napakah, je vračala z nehvalež- nim obnašanjem, delo si je rada sama izbirala. Jžtz pa sem za delo tukaj odgovorna. Težko se je bilo med štirimi delavci, vključno z mano, odločiti za premesti- tev. En delavec je pravkar prestal težjo operacijo, torej bi bilo težje delo na kateri od drugih enot zanj nepri- merno, druga delavka pa je tukaj zaposlena že deset let in bi jo zelo težko pogrešala. Kljub vsemu prevzemam nase del odgovornosti za sedanje Cvetkine težave, Če- prav si ne znam predstavljati, kako bi bilo, če bi se odločila drugače. Nič nimam proti, če se Cvetka vrne nazaj k nam, za delo in organizacijo dela pa naj potem skrbijo drugi.« IZ PISMA "Sprašujem: ali je lahko devet mesecev star dojenček brez hrane celih šest ur samo zato, ker v Gaber ju ni prostora še za enega dojenčka? Ali ne bi moglo vodstvo vrtca pomagati in narediti izjemo -za otrokovo dobro?... Ali je mogoče, da se lahko žensko, mater, le zato, ker je sama, ker je Bosanka in je torej zanjo vse dobro, prestavlja sem in tja s tako za lase privlečenim odgovorom, češ da zanjo ni dela... Vsi smo ljudje, pa bi bilo zato tudi prav, da se z ljudmi človeško ravna!« , VPRAŠANJA iN DILEME Ko je Cvetki potekel porodniški dopust, si je močno prizadevala, da bi zopet delala na vrtnariji pri pokopa- lišču, čeravno je vedela, da bo njen otrok v varstvu v ; vrtcu na Hudinji. Mar je ta pot od doma do vrtca in do delovnega mesta kaj krajša od sedanje ali, nemara, celo daljša? Cvetka pravi, da je njeno delo na vrtnariji lahko in da ji ni bilo nikoli treba »garati v takšnem ah drugačnem vremenu na prostem«, kot to zatrjuje avtorica pisma. Avtobus res ne pripelje na postajahšče vsakih pet minut, vsake pol ure, ali še pogosteje, pa prav gotovo. Jutranja opravila bi si Cvetka lahko organizirala tako, da bi se izpred vrtca na Hudinji direktno pripeljala do Lave, kjer sedaj dela. Menda delovna organizacija Vrt- narstvo Celje ni izjema glede povračila stroškov pre- voza na delo in z dela! Ce pride Cvetka sedaj z otrokom domov ob pol štirih, je kar nekam nerazumljivo, da dobi dojenček prvi obrok po kosilu (in kasnejšem napitku) v vrtcu, šele ob petih popoldne. Nekaj malega, »za prvo silo«, mu menda ja da použiti takoj, ko prideta domov: čoko- lino, frutohno in še kakšno otroško poslastico, priprav- ljeno v petih minutah!? Cvetka, ki je prišla med nas »iz rodne Bosne«, kot piše D. Z., je v Celju kmalu dobila zaposlitev, delo, s katerim je zadovoljna. Tudi skromno sobico je kmalu dobila, takoj se je, kljub veliki stiski, našlo v vrtcu mesto za njenega otroka. Na enoti na Lavi, kjer sedaj dela, ji »gredo na roke«. Zjutraj sme, po tihem dogovoru, malo zamuditi, po otroka pa odide vselej kakih petnajst minut pred ura- dnim koncem delovnega dne. Res je, da ni vse tako, kot bi Cvetki, predvsem pa njenemu otroku, vsakdo želel. Jeseni bo dobil njen sinko mesto v vrtcu na Mariborski cesti, trenutno pa so tam, kljub času dopustov, vse zmogljivosti zasedene. Cvetka se bo lahko tudi vrnila na enoto Gaberje. Vseeno ostane nekohko vprašljiva Cvetkina preme- stitev, ki je bila nepremišljena in odveč in ki je Cvetki povzročila dodatne težave. Tudi o Cvetkinem stanovanjskem problemu bodo morali v delovni organizaciji Vrtnarstvo Celje, inten- zivneje razmišljati, saj gre predvsem za otroka, za nje- gove koristi in razvoj v primernejših pogojih kot so ti danes. EPILOG Se kako je res, da smo danes ljudje včasih premalo človeški, da se ob problemih, v dirki s časom in bitki za materialnimi dobrinami, premalo oziramo na sočlo- veka, soseda, tovariša, ki je v stiski. Upamo pa si ob tem tudi trditi, da tega ne počnemo zavestno, še naj- manj pa v primerih kot je Cvetka Bodiroža iz Gaberja. Sploh pa ne zato, »ker je sama, ker je Bosanka in je zanjo vse dobro«, kot to zatrjuje avtorica pisma, ki ji, ob pohvah, da je drugačna od nas, ki smo brez vesti, smemo očitati le to, da je njena mera objektivnosti in kritičnosti nekoliko zmanjšana. Na takšne strune igrati, je krivica, ki bode. MARJELA AGRE2 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij 198j SKRB ZA SPOMENIKE Skrb za obvarovanje kul- turnih spomenikov, umetnin in zgodovinskih dokumen- tov pred nevarnostmi oboro- ženega spopada, je že zelo stara. Temu področju bomo morali tudi na celjskem ob- močju nameniti več pozor- nosti in jih usmeriti še v var- stvo kulturne dediščine pred elementarnimi nesrečami. Vsestranska in precizno ure- jena dokumentacija pa je adini predpogoj v mirodob- nih pripravah za zavarovanje spomenikov v primeru takš- ne ali drugačne rfesreče. Naša država je že leta 1955 podpisala in ratificirala kon- vencijo, ki je kot zakon ve- ljavna in obvezna tudi za na- šo državo. Ne glede na to, da je bilo v preteklih letih na tem področju že veliko nare- jenega (narejene so bile na primer meritve objektov v starem mestnem jedru), pa s stanjem, kakršno vlada na tem področju še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, saj bistveno zaostajamo za pov- prečnim, evropskim nivojem še prav posebno na področju tehnične dokumentacije. Najkvalitetnejše premične spomenike, kot so slike, pla- stike in podobno, bo v pri- meru nesreče potrebno spra- viti v posebna skrivališča, ki morajo biti za to seveda pri- pravljena. Ker je to strokov- no zahtevno, veljajo za izbor teh spomenikov strogi krite- riji, pri čemer gre opozoriti, da imamo v Celju seznam spomenikov že pripravljen. Priprave vodi Zavod za spo- meniško varstvo. MP FRANCIZEMEZMAGAL VŠTEVERJANU V Steverjanu, prijetni slo- venski vasici v Italiji, odda- ljeni pet kilometrov od Nove Gorice, sta »SKPD F. B. Se- dej« in ansambel Lojzeta Hledeta pripravila XII. za- mejski festival domače glas- be. Tokrat je nastopilo pet- najst Emsamblov, v finale pa se jih je uvrstilo osem. Kot zanimivost naj povem, da je bila večina ansamblov s šir- šega celjskega območja ter da ni nastopil niti en ansam- bel iz slovenskih Icrajev na italijanski strani. V finale pa se je s širšega celjskega območja i^vrstil sa- mo ansambel Francija Ze- meta iz Vojnika, ki je ob kon- cu tudi osvojil dragoceno lo- voriko - nagrado občinstva, kjer je dobil največ glasov. Za letošnji festival v Stever- janu lahko rečemo, da po kvaliteti ni bil kaj posebne- ga, saj sta izstopala samo an- sambel Vita Muženiča iz Ljubljane (nagrada za naj- boljšo izvedbo) in ansambel Francija Zemeta iz Vojnika. Domačini so se kot organi- zatorji znova izredno izkaza- li, pa tudi sam prireditveni prostor na vrhu vasi pod bo- rovci sredi vinogradov, je ne- kaj izjemnega, Skoda, ker ni- smo slišali preveč dobre glasbe, saj so bili nastopi in izvedbe ansamblov preveč »šablonske«, mnogo je bilo kopiranja že znanih melodij. Pri mnogih je bilo tudi pre- več »cenenih« efektov. Festivala v Steverjanu so se udeležili tudi predstavni- ki libojske revije, ki pa žal tokrat niso imeli preveč sreč- ne roke za »pridobivanje« ansamblov za nastop na 10. reviji od 19. do 21. novembra v Libojah. Nastopil bo an- sambel Francija Zemeta, ter po vsej verjetnosti Vito Mu- ženič, v kolikor ne bo v tistih dneh na turneji po ZDA in Kanadi. V zapiskih pa je ostalo nekaj naslovov slo- venskih ansamblov iz okoli- ce Steverjana, ki pa na festi- valu niso nastopili, tako da se vseeno obeta nastop tudi naših prijateljev iz zamej- stva. Na sliki: Največ glasov ob- činstva so za svoje igranje dobili člani ansambla Fran- cija Zemeta iz Vojnika (od leve proti desni): Andrej Ze- me, Bojan Zeme, Damjana Premrl, Marjan Lipovšek, Venčeslav Korže, Milan Hro- vat in vodja Franci Zeme. T. VRABL POGLED NA PLATNO CELJE: REVIJA FILMOV Celjsko kinopodjetje je ostalo zvesto tradiciji, da letno pripravi vsaj eno zanimivo revijo filmov, ki pope- stri filmski spored poletnih dni. Letos gre pri tem za poseben dogodek, saj bomo v 14 dneh, kolikor bo revija trajala, videli prav toliko filmov. Na spored pri- haja namreč 14 najbolj gledanih filmov, ki jih je za jugoslovansko tržišče odkupila distribucija Kinemato- grafi Zagreb. Filmi, ki so se uvrstili v revijo, so vsi po vrsti zani- mivi in vredni ogleda, saj je v izboru vsaj pet filmov vrhunske kakovosti, medtem ko tudi preostali niso nekvalitetni, so pač nekoliko bolj namenjeni širšemu občinstvu. Ponujajo pa zato razvedrilo na visoki ravni. SPORED FILMOV V REVIJI KINEMATOGRAFOV ZAGREB: 16. 7. JAZ ŽENSKA - dansko-švedski. Režija: Mac Ahlberg. Igrajo: Essy Persson, Preben Mahrt, idr. 17. 7. MAREILLSKI KLAN - francoski. Režija: Jose Giovanni. Igrajo: Jean Paul-Belmondo, Claudia Cardi- nale, idr. 18. 7. SAMPION RODEA - ameriški. Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Steve MacQueen, Robert Preston, idr. 19. 7. LJUBIMEC VELIKEGA STILA - ameriški. Režija: Melvin Frank. Igrajo: George Segal, Glenda Jackson, idr. 20. 7. ROLLERBALL - ameriški. Režija: Norman Jevvison. Igrajo: James Caan, John Houseman, idr. 21. 7. SAKAL - angleški. Režija: Fred Zinnemann. Igrajo: Edvvard Fox, Delphyne Seyrig, idr. 22. 7. SAMSON IN DALLILA - ameriški. Režija: Cecil B. DeMille. Igrajo: Hedy Lamaar, Victor Mature, idr. . 23. 7. ŽIVLJENJE V DVOJE - zahodnonemški. Re- žija: Franz J. Gottlieb. Igrajo: Karl-Heinz Bauer, idr. 24. 7. VOHUN, KI JE UNiCiL SVOJE ZVEZE - angleški. Režija: Ken Hughes. Igrajo: James Coburn, Lee Grant, idr. 25. 7. NOCNI PORTIR - italijanski. Režija: Lilliana Cavani. Igrajo: Dirk Bogard, Charlotte Rampling, idr. 26. 7. ZARES SMESEN PAR - ameriški. Režija: Gene Saks. Igrajo: Jack Lemmon, Walter Matthau, idr. 27. 7. POLETNI MORILEC - ameriški. Režija: Anto- nio Isasi. Igrajo: Karel Malden, Olivia Hussey, idr. 28. 7. ZADNJI TANGO V PARIZU: - francoski. Režija: Bernardo Bertolucci. Igrajo: Marlon Brando, Maria Schneider, idr. 29. 7. REVOLVERAS Z RDECE REKE - ameriški. Režija: Richard Thorpe. Igrajo: Glenn Ford, Angie Dickinson, idr. B. S. ESPERANTO POPRAVKI 1 i 29. lekcija: ču in ne: cu (1. vr. zg.) en in ne:c (13. vr.^ zg.) elirejo in ne: elirijo (5. vr. sp.). ^ 30. lekcija: esperantsko zastavico in ne: esperantskej zastavice (6. vr. zg.); sajni in za: sajni (8. vr. zg.); estas in] ne: estat (30. vr. zg.), či tien in ne: čitien (33. vr. zg.); \ čefa in ne: čeba (34. vr. zg.); Eliseaj in ne: Elisaj (35. vr. zg.); historio in ne: historico (20. vr. sp.); enirprezon in ne: eniprezon (18. vr. sp.); venontaj in ne: venotaj (3. vr. sp.) 31. lekcija: 1. del: čambrego in ne: čambergo (15. vr. zg.); homojn in ne: homoj (28. vr. sp.); kostumo naro- dna in ne: kostumonarodna (2. vr. sp.). 31. lekcija: 2. del: salutvortoj in ne: saluvortoj (3. vr. zg.); solena in ne: solen (5. vr. zg.); el sia in ne: el Sia (9. vr. zg.); sciencistoj in ne: scienoistoj (13. vr. sp.); fakoj in ne: fanoj (14. vr. sp.). 32. lekcija: estas in ne: e-tas (5. vr. zg.); domestro in ne: demestro (14. vr. zg.); čiuj in ne: čuj (21. vr. sp.); skulptisto in ne: skulpristo (13. vr. sp.). 34. lekcija: večje bankovce in ne: večji bankovec (9. vr. zg.); semajnojn in ne: semajnon (30. vr. zg.); pošton in ne: pošston (31. vr. sp.); Mi petas in ne: Mipetas (10. vr. sp.); numero in ne: nimero (5. vr. sp.). 35. lekcija: Cu in ne: Cu (3. vr. zg.); ekipajo in ne: akipajo (10. vr. zg.); ankau in ne: ankau (17. vr. zg.); tanoktos in ne: trankotos (22. vr. zg.); glitkurado in ne: glikurado (22. vr. sp.); iomete in ne: iomte (2. vr. sp.). 36. lekcija: šoforoj in ne: soforoj (11. vr. zg.); je kioma in ne: je kiom (14. vr. sp.); gulašo in ne: gula so (9. vr. sp.). Svet delovne skupnosti VIO Žalec - TOZD Osnovne šole »Miroslav Sirca«, Petrovče razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge - učitelja gospodinjstva in vodjo prehrane, PRU - čistilke Rok za prijavo je 15 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh p>o pote- ku razpisnega roka. Nastop službe je 1. 9. 1982. Moški pevski zbor KPD France Prešeren iz Vojnika pod vodstvom zborovodkinje Mire Kordun med svojim nastopom na Tomšičevem trgu UBRANA OTROŠKA GRLA O otroškem pevskem zboru na celodnevni osnovni šoli Fran Roš v Celju je v zadnjem času slišati vse več pohvalnih besed in ocen. Stiridesetčlanski zbor učencev od 1. do 4. razreda, ki ga vodi Jožica Soko, je pričel z delom pred dobrima dvema letoma. Kmalu je nastopil na otvoritvenem koncertu v okviru MPF Celje leta 1981, ob dnevu žena, prazniku organov javne varnosti, v krajevni skupnosti Nova vas, ob dnevu JLA... Letos aprila je zbor nastopil^ na RTV Ljubljana ob 25-letnici otroškega pevskega zbora Radia Ljubljana ter v močni konkurenci zasedel drugo mesto. Na lanskem MPF v Celju je zbor pokazal tolikšno kakovost, da je bil izbran za nastop na republiški reviji mladinskih pevsk h zborov v Zagorju. Otroci so zapeli tako ubrano in lepo, da jih je strokovna komisija, kot najboljši otroški zbor v naši republiki, izbrala za nastop na Kurirčkovem festivalu, ki bo decembra v Mariboru. S tem si je zbor »izboril« tudi vstopnico za nastop v Cankarjevem domu. Za začetek resnično lepa bera, ki je rezultat nesebičnega prizadevanja in vztrajnosti zborovodje ter neštetih ur trdih vaj. M. AGREŽ CELJSKE POLETNE PRIREDITVE Poleti, v času dopustov in p« čitnic, v mestih zavlada pra« dolgočasje. Ni koncertov, zabi ali kakršnihkoli drugih prired tev. Ljudje so se sicer tega mrts la že navadili, a so kljub temu navdušenjem sprejeli poletfl prireditve, ki jih organizira Z vod za kulturne prireditve Celj To so dokazali z obiski na Toni cevem trgu, v.opatijski cerkvi v atriju. Nastopajoči so izbrs pravilno, saj lahko na svoj rači pridejo prav vsi: tako ljubite zborovske glasbe, godbe na pitt la, folklore, kakor tudi tisti, kil navdušujejo nad opernimi ari mi. Ce lahko trdimo, da so zvrsti glasbe, katerim radi prisl hnejo nekoliko starejši, pa nil kor ne smemo trditi, da ni P skrbljeno tudi za okus mladih, so lahko 30. junija v organiza< Centra za klubsko dejavnost Tomšičevem trgu poslušali ročk glasbe, 13. avgusta pa se predstavila še skupina Sedmih V petek pa se je na odprt« odru predstavilo Kulturno-pi svetno društvo France Prešef iz Vojnika. Slučajni obiskova in tisti, ki so na prireditev prišl namenom, so lahko bili zadovd ni. Za uvod je zaigrala godba pihala Male Dole, sledil pa jj ubran nastop pevcev. Vse, ki se te prireditve udeležili, Zavod za kulturne P reditve vabi že 16. julija na k" cert v opatijski cerkvi, ko bo^ orgle igral A.Tomanič, na " bento pa L. Dimkarovski. 21.]'' ja bo na odprtem odru še naS* črnogorskih folkloristov, zad" pa se bo v mesecu juliju še P"* stavila godba milice, in sicer' julija. Prireditve bodo trajale tud* ves mesec avgust. DARJA VEB^ žt 28-15. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 Sa proslavi žalskega združenja je predsednik komisije za Na regijski proslavi v Celju je predsednik predsedstva preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Žalec, ZŠAM Slovenije, Alojz Čobec, med drugim govoril tudi o Vinko Jug, podelil 24 republiških priznanj vzornim vozni- pomenu in vlogi združenj v preventivi v cestnem prometu, kom. ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI SO PRAZNOVALI V spomin na 13. julij 1943. leta, ko so v Žužemberku partizani Sercerjeve brigade ustanovili prvo motorizirano četo, praznujejo svoj praznik šoferji in avtomehaniki Slovenije. V počastitev tega jubileja so združenja šoferjev in avtomehanikov s celjskega območja tudi letos pripravila proslave. Tako je bila v soboto popoldne proslava žal- skega ZŠAM, kjer so podelili tudi re- publiške plakete »vzorni voznik«. Pla- kete 24 vzornim voznikom iz občine Žalec je podelil predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu Vinko Jug. O dejavnosti žalske- ga združenja, ki šteje že več kot 700 članov pa je govoril predsednik Ro- man Zupane. Slovesno pa je bilo tudi v Celju. V nedeljo dopoldne je bila namreč na avtopoligonu v Ljubečni regijska pro- slava 13. julija, hkrati pa so proslavili tudi 30-letnico celjskega združenja. O zgodovini tega združenja je govoril predsednik Janko Cesar, o dejavnosti ZŠAM celjskega območja pa predsed- nik predsedstva ZŠAM Slovenije Alojz Cobec, ki je poudaril izjemno vlogo, ki jo imajo združenja v vzgoji in preventivi v cestnem prometu. Zdru- ženja so v vseh osmih občinah, vanje pa je včlanjenih več kot 4200 članov. Zbranim je v Celju spregovoril tudi predsednik OK SZDL Celje Drago Medved. Republiški plaketi je Janku Cesarju in Alojzu Cobcu podelil sekre- tar republiške zveze ZSAM, celjsko združenje pa je članom in drugim, s katerimi dobro sodeluje, podelilo tudi več priznanj ob 30-letnici. V povorki pred pričetkom proslave so sodelovali avtomobili avto šol (70 odstotkov kandidatov v regiji opravi izpite preko ZŠAM), JLA, gasilcev, or- ganizacij združenega dela, na čelu po- vorke pa je korakalo 250 uniformira- nih članov ZŠAM. JANEZ VEDENIK »VIJOUCE ZA ZLATO...« Začetek pete sezone po osvoboditvi (1949/50) je celjsko gledališče posve- tilo stoletnici prve uprizo- ritve Linhartove »Župa- nove Micke* v Celju. Z njo so hoteh celjski gleda- liščniki opozoriti tudi na potrebno po novi strehi. Pod vodstvom pro/. Mrka Mahniča je »Župa- nova Micka« v družbi s Kreftovimi »Kranjskimi komedijanti« znova ugle- dala luč sveta 19. novem- bra 1949. Za pevsko vlogo lepe laške pevke Suzane Mar- rane so za zadnje tri od sedemnajstih odigranih predstav, zaprosili odlič- no operno pevko in ta- kratno profesorico solo petja na ljubljanski aka- demiji Zlato Gjungjenac. Prijazna garderoberka, že več let pokojna Pavla Pri- stovšek je gostji na čast postavila na toaletno mi- zico šopek vijoUc. Vzhiče- na nad to ljubeznivo po- zornostjo je gostja - tudi odlična igralka - izrabila šopek kot primeren, dro- ben rekvizit pred »zbrano Zoisovo narodno-budi- teljsko družbo«. Izjemno pevsko kvaliteto in prav takim igralskim šarmom je zapela in odigrala svojo sekvenco z Žebretovo skladbo »Fantje, en lep cvetje to...« Kot se je Suzana v »Ko- "^edijantih« začudila pev- nosti slovenskega jezika 'n lepoti slovenskih ljudi, ^oje bila umetnica Zla- ^ Gjungjenac preseneče- nad gostoljubnostjo pravih celjskih komedi- jantov. V pismu se jim je fa/i vaijevaia; »Divim se 'homogenosti vašega an- sambla...« Pavlin šopek vijolic, Pnjetno duhteče rastlini- ljubkega simbola skromnosti, je seveda že davno ovenel, ostal pa je J^P spomin na Zlato gjungjenac, ki je konec lunija, stara štiriinosem- deset let, v Zagrebu Spomini pa živijo dlje, '^ot ljudje. GUSTAV GROBELNIK Galopska dirka. Domačin Niko Zaje iz Gotovelj se bori za tretje mesto. To mu je tudi uspelo. Uspešen nastop Mozirjanke Eve Rančigaj GOTOVLJE: USPEL PRVI KONJENIŠKI TURNIR Zamisel o ustanovitvi Ko- njeniškega kluba v Gotov- Ijah ni nova. Porodila se je v glavah vztrajnih športnih de- lavcev že približno pred po- lovico leta. Napeli so vse mo- či in ustanovnega zbora se je udeležilo nad šestdeset ljubi- teljev tega lepega športa. Preuredili so hlev na kmetiji Zupane, v katerem sedaj sto- ji pet odraslih konj, name- njenih tekmovanjem, in dva ponija. Odločili so se, da bo- do jeseni pripravili jahalne tečaje za člane in pionirje, ta- ko da bo konjeništvo v Go- tovljah postalo množična športna in rekreativna dejav- nost. Kot dokaz, da so se dela resnično lotili z zavzetostjo, so v nedeljo pripravili na svojem hipodromu že prvo prireditev - konjeniški tur- nir. Pokrovitelji te prireditve so bili Gradnja Žalec, Sozd Hmezad Žalec in Hotel Ru- bin, na njen pa so sodelovali tekmovalci Konjeniških klu- bov Celja, Ljubljane, milice iz Ljubljane, Maribora, Mo- zirja in seveda - domačini. V preskakovanju nizkih ovir so tekmovcili mladi jez- deci na mladih konjih, višje ovire pa so preskakovali nji- hovi kolegi z več izkušnjami in z več znanja. Tako eni kot drugi so poželi aplavz velike množice, ki pa je bolj živo kot preskakovanje ovir spremljala galopsko dirko kmečkih voz na 800 m. S to so lahko bili zadovoljni tudi domačini, saj je njihov pred- stavnik Niko Zupane dolgo časa vztrajal na drugem me- stu, na koncu pa je bil odli- čen, tretji. S tem je le še potrdil dej- stvo, da delavci Konjeniške- ga kluba Gotovlje niso le do- bri organizatorji, temveč da so zmožni dosegati lepe re- zultate. Tako verjetno ni da- leč čas, ko bomo o njihovih uspehih še večkrat pisali. DARJA VERBIČ VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 28 In še nekaj; Tudi doslej je odločalo le v določenih fazah revolucionarnih oziroma kontrarevo- lucionamih procesov. (Kontrarevolucionarnega nasi- lja je na svetu gotovo več kot revolucionarnega; kon- trarevolucija je vsepovsod postala preventivna.) KPJ, delavski razred Jugoslavije in druge revolucio- narne sile so morale prehoditi izredno dolgo pot muče- ništva in oboroženega boja. Ogromno število žrtev v razhčnih fazah revolucionarnega procesa in v naro-- dnoosvobodilni vojni je utrdilo prepričanje, da je mir ena najpomembnejših vrednot. Višji od njega sta le svoboda in neodvisnost. To načelno politično stališče' sodi v idejni kontekst neuvrščenosti: Boj za mir je boj za to, da bi človeštvo lahko sploh preživelo. Sredstva destrukcije, sodobna orožja so takšna, da bi zastale be- sede v grlu celo velikemu pridigarju uničevanja, anar- ■ histu Mihailu Bakuninu. Ta se je zavzemal za popolno ■ uničenje razredne buržoazne družbe, da bi na njenih razvalinah zgradili nov svet. Po uničevanju s sodob- nimi orožji najbrž ne bi bilo mogoče ustvariti ničesar več... Kakorkoli že, danes nam tudi ne ostane nič drugega, kot dosledno in iskreno odpovedati se nasi- . Ija. Tudi jugoslovanski komunisti in jugoslovanski na- rodi nasploh iz polpretekle zgodovine vemo, kaj pome- nijo vojna, okupacija, genocid, totalni vojaškopolicij- ski teror... Seveda mednarodna arena, področje družbenih ma- kroprocesov, še zdaleč ni edino področje manifestira- nja nasilja, agresivnosti, destrukcije, nekrofilije. Nasi- lje se je vgnezdilo vsepovsod: primitivizem in brutal- nost vsakdanjosti, izsiljevanja, politični terorizem ek- stremistov vseh barv, nasilja v množičnih občilih, v • pop umetnosti«, v reklami in sploh povsod. Skoraj ni področja, kjer danes ni človek tako ali drugače izpo- stavljen grobemu ali subtilnemu, neposrednemu ali posrednemu nasilju. In prav tu je eno pomembnih področij delovanja komunistov. Angažirali naj bi se organizirano ali spontano, samoiniciativno, vsepovsod tam, kjer je posredno ali neposredno ogrožan, žaljen, pozabljen človek. Tu naloge niso do kraja definirane; največkrat je treba ljudem preprosto pomagati takrat, kadar pomoč, oporo, zaščito potrebujejo... Družbenopolitični vidik soočenja z nasiljem je ena izmed zelo pomembnih komponent družbene samoza- ščite. Bistvo socialističnega samoupravnega podružb- Ijanja celotnega področja varnosti in zaščite je uveljav- ljanje neposrednega sodelovanja občanov v koncipira- nju in izvajanju teh dejavnosti; prav ta neposrednost je resnična priložnost za humanizacijo tega občutljivega področja (spomnimo se hudih birokratskih deformacij leta 1966 in prej). ^»Aparat nasilja« - tisti vojaški in tisti policijski - naj bi zajel proces dezalienacije, resnične demokratizacije, podružbljenja... Uspeti na tem po- dročju pomeni izjemen mogoči dosežek za komuniste. Seveda »vojna« komunistov z nehumanim nasiljem na nobeni ravni in v nobeni domeni ni vnaprej dob- ljena. Mogoče jo je tudi izgubiti. Za uspeh je zelo pomembna doslednost. Vzemimo za primer samo soo- čenje z različnimi silami in težnjami razrednega so- vražnika (s protagonisti politike »močne roke«, s faši- stoidnimi nacionalisti, z neostalinisti ipd.). In tako kot za vsak boj je tudi tu zelo pomembno - pogumno tveganje. 23. KOMUNISTI IN SODOBNA BURŽOAZNA DRUŽBENOST Komunistično gibanje je nastcdo v kapitalistični, me- ščanski dnižbi kot najvišje organiziran, najbolj osve- ščen del delavskega gibanja, ki se bojuje za osamosvo- jitev in osvoboditev proletariata in delovnega ljudstva nasploh. Komunistično gibanje tako principialno pre- sega obzorja razredne družbe, v kateri se je porodilo. Komunisti svoj temeljni odnos do meščanske družbe, njenih ustanov in zavesti izražajo bistveno drugače kot npr. anarhisti. Odnos anarhizma do bur- žoazne družbe je v osnovi odnos neposredne, prepro- ste negacije, ničenja; to pomeni nihilizem, destrukcijo, negativizem v vseh pogledih. Razmerje komunistov do meščanske družbe bi lahko v bistvu označili kot odnos dialektične negacije negacije - preseganja, preraščanja, sinteze nasprotij na višji ravni... Še zdaleč ne gre predvsem za uničevanje, pač pa za dolgotrajno sožitje stare družbe in pojavnih oblik nove bresrazredne družbenosti. V tej koeksi- stenci naj bi svet - tu tako, tam spet drugače - dozore- val za komunizem, za svobodno, razodtujeno družbo. Od ljudi, od obstoječih družb je odvisno, ali bo človeš- tvo doseglo prag resnične, zgodovine, ali pa bo zgrmelo v barbarstvo, v svet nehumanih odnosov, upadanja in umiranja - zaradi temeljne ekonomske nepravičnosti, nevzdržnosti razhk, zaradi vojne in drugega nasilja, zaradi uničevanja (onesnaževanja, neracionalnega iz- koriščanja) okolja, zaradi nadaljevanja populacijske eksplozije, zaradi ideologij sovraštva in manipula-' cije... Marx in Engels nista zavrgla kulturne dediščine ra- zredne družbe. Zavedala sta se, da bi človeštvo ostalo praznih rok, prazne glave in praznega srca. Ravnala sta prav nasprotno; po eni strani sta vedela, da največji in najpomembnejši dosežki človekove ustvarjalnosti že tako niso negativno ideološko (odtujeno, sprevrnjeno) zaznamovani, po drugi strani pa sta celo vrsto meščan- skih naukov in teorij temeljito proučila in kritično presegla v novi sintezi... Dardanes smo na istem: ne odnos oportunistične sprave, konceptualne podredi- tve buržoazni pameti, pač pa odnos dialoga, ki vodi naprej, k novim rešitvam. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 28 - 15. julij 1985 KAJ JE PATOLOGIJA? VEDNO BOU ZA ŽIVEGA ČLOVEKA časi, tco so se patologi ukvarjali le s trupli, so minili Za razliko od bivše klinič- ne patologije, ki se je ukvar- jala z obdukcijo umrlih in mikroskopskimi preiskava- mi organov, vzetih pri ob- dukciji iz trupel, se današnja patologija ukvarja z živim človekom, bolnikom, zdrav- ljenim na enem izmed sku- pin internih, kirurških ali gi- nekoloških oddelkov. Tako je tudi v Celju. Vi^STA DEJAVNOSTI Patologija združuje več ra- zličnih dejavnosti. Ena glav- nih in v bistvu ostanek prejš- nje klasične, je patomorfolo- ška dejavnost v ožjem smi- slu besede: obdukcije oziro- ma strokovna obravnava umrlih, ugotavljanje obolenj in vzrokov smrti, ugotavlja- nje rakavih obolenj, ugotav- ljanje naravnih in nenarav- nih smrti, poškodb in zastru- pitev ter statistična obdelava vzrokov smrti. To dejavnost je danes že prerasla patohistološka de- javnost aU biopsija. To je la- boratorijska obdelava člove- ških tkiv in organov, odvze- tih bolniku ob operacijah ali drugih zdravstvenih posegih zaradi ugotavljanja obolenj s poudarkom na zgodnjem od- krivanju rakavih obolenj. Citološka dejavnost, pri kateri laboratorijsko obdelu- jejo brise, odvzete bolnikom z namenom preprečevanja in odkrivanja obolenj, pred- vsem rakavih, postaja prav tako vse bolj pomembna, v Celju pa je namenjena pred- vsem odkrivanju rakavih ce- lic v ženskih rodilih. Sodnomedicinsko izve- densko delo je prav tako do- mena patologov, služi pa ugotavljanju nenaravnih smrti, ocenjevanju telesnih poškodb in ustreznim labo- ratorijskim preiskavam pri raznih kaznivih dejanjih za potrebe pravosodnih orga- nov in Uprave za notranje za- deve. USODA IZ DROBCA TKIVA Preiskava organov, delcev organov, vzetih iz bolnika, s pomočjo laboratorijske ob- delave in mikroskopa omo- goča ugotavljanje bolezni. Na podlagi drobnega delca tkiva patologi postavljajo diagnozo obolenja. Vemo, da so na primer včasih samo z rentgenskimi preiskavami ugotavljali bolezni želodca in prebavnega trakta, dihal in drugih organov. Danes je rentgen le še ena izmed prei- skav, pred njega pa se je pre- bila bioptična preiskava. Zdravnik klinik gre s svojim aparatom do organa, ki ga želi pregledati in odvzame z aparatom, s katerim dobro vidi polje, ki ga zanima, del- ček tkiva. Na osnovi tega koščka, ki včasih ni večji od milimetra, patologi postavijo diagnozo organskega obole- nja. Na podlagi te diagnoze se neredko odloča o tem ali gre lahko bolnik domov, h kirurgu na operacijsko mizo ali na kakšno drugo vrsto zdravljenja. Za ljudi, ki tako odločajo o usodi sočloveka, je to brez dvoma huda obremenitev. zato se ni treba čuditi, da je patologov tako malo. Od ge- neracij, ki končujejo medi- cinsko fakulteto, se le vsakih nekaj let eden odloči za pato- logijo. V Sloveniji in Jugo- slaviji, pa tudi v Celju, je zato patologov premalo. Pa ne le delo, ki je lepše ali grše, tudi status zdravnika je vzrok. »Današnja generacija mla- dih zdravnikov je rada v sti- ku z bolnikom, ki ga zdravi. Patolog pa to ni. Neredko bolnika, katerega organ prei- skuje pri bioptičnih preiska- vah, sploh ne vidi. Vidi le delček njegovega telesa. Za patologa se običajno izve le po podpisu na mrliškem li- stu ali pod diagnozo, ki jo je postavil,« je povedal vodja celjskega patomorfološkega oddelka dr. Anton Homan. PATOLOG NI MEDICINSKI POLICAJ V Zdravstvenem centru Celje sta le dva patologa, de- la pa je za 4-5. Zato tudi ne morejo dela normalno razde- liti. Oba delata vse, to pa po- meni, da skrbita tudi za vsa sodišča na celjskem območ- ju. Sodelovanja s sodišči pa je veliko. Patologi pogosto izrečejo zadnjo sodbo, zlasti še na podlagi obdukcije. Vi- dijo uspehe in neuspehe zdravljenja pri človeku, ki je umrl. Morda tudi napake med zdravljenjem, napačne diagnoze. »To je res, vendar menimo, da patolog ne more biti neke vrste medicinski policaj. Vemo, da obstaja med zdravljenjem toliko ra- zličnih možnosti za napako, prav tako pri določitvi diag- noze. Ne moremo zdravniku, očitati, da ni storil vsega, kar bi moral za zaupanega varo- vanca. Opravka imajo z ži- vim človekom in tega ne mo- remo enačiti s strojem, ki ga je mogoče razdreti, poiskati napako in jo odpraviti. Zato so preiskave včasih zmotne ali pripeljejo do zmotnih re. zultatov. V vsaki bolnici je letno do. ločeno število napačnih zdravljenj, ki običajno teme- lje na napačni diagnozi«, j^ povedal dr. Homan. Takšne primere pa obravnavajo na »mrliških sestankih«, kjer se patologi sestanejo s kirurgi ali internisti in tedensko obravnavajo vse umrle. Po službeni dolžnosti pa so pa- tologi dolžni sume neustrez- nega, napačnega zdravljenja prijaviti Temeljnemu tožil- stvu oziroma preiskovalne- mu oddelku, ki sproži sodno preiskavo. To tudi store. NAJVEČ DVOMOV PRI RAKAVIH OBOLENJIH Patologi so večkrat v dvo- mu, zlasti takrat, kadar ugo- tavljajo rakasta obolenja. Spremembe na organih so vsaj v začetnih fazah raka takšne, da pogosto ni mogo- če z gotovostjo trditi ali že gre za rakasto obolenje ali še ne. Prezgodnja odločitev je lahko usodna za bolnika, saj lahko na primer pomeni od- stranitev želodca, maternice, prepozna, da se obolenje preveč razširi. V takih pri- merih skušajo patologi dobi- ti mnenje še od drugih pato- logov, saj imajo različne iz- kušnje in znanja. Prav zato je izredno pomembno razvito sodelovanje tako s patologi iz drugih bolnišnic kot z In- štitutom za patologijo v Ljubljani. Včasih se mnenja razlikujejo, a iz mnenja veči- ne je mogoče izluščiti takšno ali drugačno diagnozo, saj se razhajajo v podrobnostih, v posebnih značilnostih obole- nja. Morda bolj kot kjer koli drugje je ravno pri patologiji glavno orožje pridobljena iz- kušnja. Knjige potrebnega znanja ne dajo. MILENA B. POKLIC Usoda človeka se cesto odloča na osnovi celice ali drobca tkiva, zato je mikroskop v patologiji spodrinil skalpel na drugo mesto (citologinji Majda Gornik in Ana Šrol). OBRAMBNE PRIPRA VE MLADIH NA ŠMOHORJU Od 26. junija do 11. julija je občinski štab TO Laško or- ganiziral taborjenje na Smo- horju, namenjeno obrambni in samozaščitni vzgoji mladi- ne, ki ne obiskuje šol sred- njega usmerjenega izobraže- vanja. Teh rnladih iz občine Laško je bUo na Smohorju 80, vsi pa so bili z organizaci- jo dela, učenjem, praktičnim usposabljanjem in rrmogimi prostočasnimi dejavnostmi, zadovoljni. Odlično je svojo vlogo odigrala tudi občinska konferenca ZSMS Laško, ki je aktivno sodelovala v pri- pravah na usposabljcmje in vodila delo aktiva ZSMS v taboru, organizirala mnoge interesne dejavnosti in po- skrbela za aktivno vključe- vanje mladih v i>osameznih sekcijah, od kulturnih do športnih. Dobro načrtovano in vodeno je bilo tudi idejno- politično usposabljanje mla- dine na taborjenju. V taboru je potekalo pod strokovnim vodstvom skoraj vse vojaško izobraževanje in usposabljanje, organizirana je bila intendantska služba, vojaška (dobra) kuhinja, za idejnopolitično izobraževa- nje pa je bil odgovoren poli- tični komisar. Oddelek za ljudsko obrambo občine La- ško je poskrbel za strokovne predavatelje za posamezne politične teme, teme s po- dročja SLO, DS, NZ in CZ. Devetindvajset mladink in enainpetdeset mladincev je v času tabora spalo oziroma počivalo pod šotori, pouk je trajal sedem ur dnevno v do- poldanskem času, popoldan- ske ure pa so bile rezervirane za razne interesne dejavno- sti. Letos je tabor trajeil pet dni dlje kot lani, kar se je pokazalo kot dobro, saj so imeli mladi več čaisa za svoje interese, za delo v krožkih in sekcijah. S tem je bilo tudi počutje boljše, življenje bolj razgibano in živahno. Občinska konferenca ZSMS Laško je že drugi dan bivanja na Smohorju organi- zirala aktiv mladih, ki so se najprej seznanili z vlogo in pomenom ZSMS v naši družbi, potem pa se oprede- lili, kakšno vlogo bi naj v ta- boru odigraval aktiv. Mladi so pripravili program dela, ki je zajel delovanje vseh sekcij in krožkov, program idejnopolitičnega usposab- ljanja rn preživljanja proste- ga časa v večernih urah. Ak- tiv ZSMS na Smohorju se je pokazal kot odlična oblika dela mladih in z mladimi in bi bil, glede na odlične rezul- tate na vseh področjih, lahko vzor marsikateri osnovni or- ganizaciji ZSMS v občini. V debatnem krožku se je poka- zalo, da mlade zanimajo predvs^i^i lastni problemi, orgaruzirar^o preživljanje prostega časa, problem od- hajanja mladih s kmetij. Mla- dinci na Smohorju so pripra- vili in izdali tudi dve številki glasila »Vojaki«. M, AGREŽ ŠE-UTRINEK S KIRURŠKE AMBULANTE Nedelja, 27. 6. 1982, par minut čet 13. uro. Že četrtič »preprosta ženica« (tako je imenuje tov. Vedenik) sprašuje dežur- nega zdravnika v kirurški sprejemni ambulanti kako bo prišla domov. Na že četrtič postavljeno vprašanje odgovori zdravnik, da ima na razpolago vlak, av- tobus in taksi. Namreč za prevoz z rešil- nim avtomobilom ni bilo medicinske in- dikacije. Tov. Vedenik, ko že držite etično mo- ralne pridige in ko ste bili že tako v skrbeh za »preprosto ženico«, zakaj je niste odpeljali domov s svojim avtom? Jaz sem vsaj že večkrat dal pacientom denar za prevoz in ga nisem dobil povr- njenega, saj tega tudi nisem pričakoval. Vi ste očitno mnenja, da je bolnica ustanova za socialno pomoč - pa ni. Ko že radi pišete o bolnici, zakaj ne opišete kako je dobil kirurg udarec z mavcem po glavi, ker ni hotel izdati na- potnice za prevoz z rešilnim avtomobi- lom pacientki, ki je imela zlomljeno za- pestje, in je bila popolnoma pokretna - celo sposobna za pretep? Ali Vam Vaša moralno-etična dolž- nost nalaga, da pišete o neutemeljenih stvareh? Samo zaradi napada na zdrav- stvo? Ali Vas na Vašem delovnem mestu posamezniki preklinjajo? Ali pljujejo po Vas? Ce bi se to Vam zgodilo (neglede na to ali je pod vplivom alkohola), kako bi reagirali? Ali na svojem delovnem mestu rešuje- te pretepe, v katerih grupa neznancev ima namen ubiti posameznika? Kirurgi včasih morajo. Zelo pogosto moramo klicati na pomoč Postajo milice, ker pa- cient razbija po ambulanti. Do prihoda miličnikov, kdo je izpostavljen? Kirurg! Ne pa*Vi, tovariš Vedenik. Vi sedite do- ma in obrekujete ljudi popolnoma neu- temeljeno. Ko že aludirate na moj dohodek, lah- ko Vam povem zaslužek v letu 1981. Za redno delo in dežurstvo sem dobil 27 starih miljonov. Upam, da bom za ta Vaš neumestni in neutemeljeni članek dobil zadoščenje tudi na sodišču. dr. RADOSLAV RUSAK ODGOVOR: Spoštovani dr. Radoslav Rusek! Kot kaže, niste hoteli razumeti vsebine moje- ga pisanja, v katerem Vam nisem očital čisto nič drugega kot to, kako ste obravnavali prestra- šeno mater. Mojega pisa- nja pravzaprav z vašim pisanjem sploh niste za- nikali. K.ie sploh pa sem zapisal, da je bolnišnica ustanova za socialno po- moč? Sem morda sploh v sestavku zapisal, da bi ženici MORALI odobriti prevoz z rešilnim avto- mobilom? Ne, tega ni- sem zapisal, spoštovani doktor Rusek! Zapisal sem celo to, da ste prav gotovo toliko strokovno podkovani in izkušeni, da ste lahko upravičeno presodili, da ženica ne potrebuje za svojega ra- njenega otroka prevoza domov z rešilnim avto- mobilom. Vesel sem, ko ste v svojem pismu opo- zorili tudi na težave, ki jih imate na vašem de- lovnem mestu. In, lepo Vas prosim, spoštovani doktor, kako se sploh lahko vprašate, če je bil namen pisanja samo v napadu na zdravstvo? O celjski bolnišnici, o zdravnikih in sestrah ter drugem osebju te bolniš- nice sem in smo pisali že zelo pohvalne stvari. Po- vedali so mi jih tudi nji- hovi hvaležni pacienti. Mar nisem tudi v članku z naslovom Utrinek s ki- rurške sprejemne ambu- lante omenil nekaj poh- val na račun Vaših kole- gov? Vaš tokratni, upam pa, da izjemni izpad, da- je misliti. Misliti o hu- manosti, o odnosih do so- človeka... Zdravniški poklic je tisti, ki bi mo- ral te stvari še kako poz- nati in upoštevati. Še en- krat pa poudarjam - nih- če, pa res nihče ni dolžan trpeti, da ga kdorkoli na- dira. Tudi če je to zdrav- nik! In da se na koncu razu- meva še pri eni stvari. Moj poklic še zdaleč ni takšen, da sedim doma in neutemeljeno obreku- jem ljudi. Stvar, o kateri sem pisal, je čisto uteme- ljena, še najmanj pa to ni bilo obrekovanje. Tudi sam bi Vam lahko pove- dal kakšne stvari o svo- jem poklicu, pa mislim, da nima smisla, ker sem s poklicem, ki ga imam, prevzel tudi nekatere od- govornosti in težave, ki jih moram prenašati. Takšen je pač vsak po- klic. Čudi me tudi to, od kod se Vam je utrnila mi- sel, da v članku »aludi- ram« na Vaš osebni do- hodek? Morda samo za- radi tega, ker sem zapi- sal, da Vam taksi pač ne predstavlja kaj poseb- nega? JANEZ VEDENIK žt. 28-15. fulij 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 ŠTUDENTSKI SERVIS V CELJU SKROMNA PONUDBA DEL Včasih se pri izplačilu zatakne... Denar - za počitnice Šolske duri so se zaprle, učenje in izpiti so mimo, vsi mladi pa se niso prepustili sladkemu brezdelju. Skoraj vsak dan lahko srečamo dija- Ite in študente, ki hitijo na študentski servis v Ulici 29. novembra. Mladi s ponudbo del, ki jim jo servis posredu- je, niso preveč zadovoljni. Zdi se jim preskromna. Do- bro plačilo pa ostane večkrat samo obljuba, saj nekatere delovne organizacije ne iz- plačujejo dogovorjenih zne- skov. Več pa dijaki sami: ANTON CRETNIK - dijak TSC: »Na študentski servis sem prišel z namenom, da si poiščem delo v avgustu. Vendar zaenkrat še ni nobe- ne ponudbe. Tudi težjemu fi- zičnemu delu se ne bi izog- nil, saj so ta dela najbolje plačana. Se bom prišel sem- kaj, saj moraš biti precej vztrajen, ker del kmalu zmanjka.« PETER OPRCKAL - dijak gimnazije: »Sem že star zna- nec študentskega servisa.^ Dodatnega zaslužka ne' iščem samo v času počitnic, temveč tudi med šolskim le- tom. Imam pa tudi nekaj sla- bih izkušenj z izplačevanjem zaslužka. Opravljeno delo ni vedno plačano tako, kot je treba. Ponudba se mi zdi preskromna in če si hočeš zagotoviti delo, moraš priha- jati na servis kar vsak dan. Zaslužek pa bom prihranil za maturantski izlet.« VENCESLAV JAKOB - dijak gimnazije: »Tudi jaz si večkrat prislužim kakšen di- nar preko servisa. Dogodilo se mi je že, da me je katera delovna organizacija pustila na cedilu. Formalno je sicer ponudila delo preko servisa. ko pa sem prišel tja, dela ni bilo moč dobiti, ker je že za- poslila »stare znance« mimo pravil. Denar, ki ga bom za- služil, mi bo moral zadosto- vati za maturantski izlet.« BISERKA KARNE2A - dijakinja pedagoške gimna- zije: »Kot administratorka nadomeščam stalno zaposle- no uslužbenko tukaj na ser- visu. Malce smešno zveni, a delam na servisu preko ser- visa. Teh nekaj dni, kar de- lam, še ni bilo večjega nava- la. Z mladimi nimam nobe- nih težav. Po navadi prihaja- jo sem eni in isti. Žal mi je edino to, da marsikateri, ki bi rad poprijel za delo, osta- ne praznih rok, ker izbira ni velika. Sama sem zadovoljna z delom, z zasluženim denar- jem pa bom razbremenila starše pri opremljanju svoje sobe. VPRAŠANJA VZNEMIRJAJO MIHO TKALCA KJE SO BILI REŠEVALCI? Trajalo Je devet ur, da Je prišla bolnica do Celja 1. julija je žalost zmaličila obraz Mihe Tkalca iz Roga- ške Slatine. Po skoraj štiri- desetih letih zakona mu je smrt iztrgala ženo Faniko in mu v prsih pustila nepopi- sno bolečino. Vse se je začelo v noči od 22. na 23. junij, ko se je ženi Faniki bolezensko stanje po- slabšalo. Bruhala je kri. Sin je že ponoči odšel k dežurni zdravnici v Zdravstveni dom v Rogaški Slatini po nasvet, kaj naj naredi. A treba je bilo počakati do jutra, ko je dr. Vera Osojnik, sicer lečeča zdravnica Fanike Tkalec, na- pisala napotnico za bolnišni- co in za rešilni avtomobil. Bi- lo je nekaj pred osmo uro zjutraj, ko so Tkalčevi klicali v Zdravstveni dom Šmarje in povedali, da nujno potre- bujejo rešilca za njihovo bol- nico. Petnajst minut po osmi uri je bila bolnica pripravljena. In pričelo se je čakanje... Sin je stal na cesti, da bi reše- valnemu avtomobilu poka- zal pot do doma. Oče Miha je čakal ob bolnici in ji od časa do časa ponujal ledeno mrzlo mleko, da bi s tem kr- vavitev omilil. Poldne je od- bilo, reševalca še ni bilo od nikoder. Znova so poklicali v šmarski Zdravstveni dom in dobili odgovor, da bo av- tomobil pripeljal ob 14. uri. A prišel je deset minut pred četrto uro popoldne. Voznik reševalnega avtomo- bila Marjan Vrečko je poja- snil, da je bil ves dan zadržan z nujnimi prevozi bolnikov. Zatem pa je bolnico prijazno pomagal namestiti na ležišče v avtomobilu in jo odpeljal proti Celju. Sinu, ki je želel ob očetu spremiti mamo v bolnico, pa je pojasnil, da ni- ma prostora zanj, ker mora spotoma še po enega bol- nika. Tako je na Halerjevem bre- gu zavil na stransko cesto proti Senovici. Tu ga je čakal bolnik, ki ga je bilo treba prepeljati v Topolščico. Po- magal je, da so ga pripravili, posedel ga je v avtomobil in odpeljal. A bolniku je bilo slabo. Ni mogel naprej in šo- fer je po dogovoru z Zdrav- stvenim domom v Šmarju, odpeljal bolnika nazaj do- mov. A komaj so ga spravili v hišo, je bolnik umrl... Reševalec je pripeljal v Celje deset minut po 17. uri. Bolno Faniko Tkalec so nemudo- ma odpeljali na kirurški od- delek, da bi ugotovili, kakš- no je njeno stanje. Dr. Završ- nik je možu Mihi povedal, da mora bolnica ostati na opa- zovanju v bolnišnici, če pa bo potrebno, jo bodo morali nemudoma operirati. Miha se je odpeljal domov, nasled- nji dan zjutraj pa je izvedel, da so ženo operirali že prejš- nji večer in da se kar di^bro počuti. Tretji dan po operaci- ji se je priklatila pljučnica, ki je bolničino stanje poslabša- la. 1. julija je Fanika Tkalec umrla. Možu Mihi je ostala topa bolečina v prsih, ki jo gloda- jo tudi številna vprašanja. Zakaj niso v Zdravstvenem domu v Šmarju takoj poslali reševalnega avtomobila, če pa so vedeli, da gre za težko bolnico? Morda so vozniki res preobremenjeni z delom, kot je povedal prijazni Mar- jan Vrečko. Toda - je to sploh pomembno v situaciji, kot je bila pri Tkalčevih? Ko je trajalo skoraj devet ur, da je prišla težko bolna Fanika iz Rogaške Slatine do Ce- lja... DAMJANA STAMEJCIC »HO'RUK« VAJI V nedeljo, 11. julija, je bila na Dobju pri Planini gasil- ska vaja pod delovnim naslo- vom »ho-ruk«. Zbralo se je 10 desetin iz gasilskih dru- štev, in sicer iz Šentjurja, Prožinske vasi, Planine in Škofje vasi. Gasilske desetine so dose- gle dobre rezultate. Pomerile pa ;o se ob 800-literski briz- galnici, 600-literski in ob sta- ri črpalki. Prva tri mesta v vsaki skupini so bila nagra- jena s pokali. GD Prožinska vas je doseglo kar štirikrat prvo mesto, z dobrim časom pa so se izkazali gasilci iz Škofje vasi. Na vaji so sodelovale tudi ženske desetine in prvič tudi gasilci-veterani. Gasilsko društvo Lokarje pa je v nedeljo priredilo ve- rižno vajo v »HO-RUK« izvedbi. Sodelovala so števil- na društva iz celjske regije in razen manjših težav s črpa- njem vode, so bili vsi zado- voljni z organizacijo. Po pri- kazu gasilskih veščin je za vse udeležence tekmovanja in goste poskrbel Domžalski kvintet in člani gasilskega društva Lokarje. Na sliki: Na Lokarjih so gasilci cevi dvakrat razvijali in spet zvijali. Delo ni prijet- no, a pravim gasilcem ni odveč. 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij 1982 pravniki za bralce PREŽIVLJANJE RAZVEZANEGA ZAKONCA Pred leti je bila razvezana zakon- ska zveza, v kateri je bilo rojenih 5 sinov, ki so sedaj že vsi zaposleni. Razvezana žena je s tožbo zahtevala, da ji mora razvezani mož od določe- nega meseca leta 1981 plačevati od 1312 din revalorizirane mesečne pre- živnine na 2000 din zvišano mesečno preživnino Razvezani mož-toženec v tej pravdi, pa je predlagal zavrni- tev tožbenega zahtevka, ker da še revalorizirano preživnino komaj pla- čuje. Po izvedenem dokaznem po- stopku je prvostopno sodišče razso- dilo, da je toženec dolžan plačevati svoji razvezani ženi od določenega datuma naprej od prejšnjih 1312 din na 1500 din zvišano mesečno preživ- nino, v presežku (to je, da bi moral toženec plačevati mesečno po 2000 din) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper to sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki, torej oba nekdanja zakonca. Tožnica je v laični pritožbi trdila, da zaradi vrste bolezni, ki jih je na- štela, ni za nobeno delo več sposob- na in da še komaj hodi. Samo za hrano in stanovanje potrebuje vsaj 4000 din mesečno (pritožba je bila vložena konec leta 1981). Po pritož- benih trditvah bi naj toženec imel okoli 6000 din pokojnine in tudi to- ženčeva sedanja žena bi naj imela pokojnino, oba pa da živita na ma- lem posestvu, ki pa ga ne obdelujeta in rajši postopata po gostilnah. Pri- tožnica je navedla tudi vrsto težav, ki jih je imela s tožencem še pred razvezo zakonske zveze in da so bile toženčeve izjave na sodišču lažnjive, ne da bi pritožnica tudi navedla, ka- tere toženčeve izjave in o čem bi naj bile lažnjive. Pritožnica je tudi za- htevala od pritožbenega sodišča, naj zanjo uredi vsakoletno revalorizaci- jo preživnine, predvsem pa naj njeni pritožbi ugodi in v celoti ugodi nje- nemu tožbenemu zahtevku, torej odloči tako, da izpodbijani del sodbe spremeni in naloži tožencu, da mora za njeno preživljanje plačevati po 2000 din od zahtevanega m.eseca na- prej. Tudi toženec je zoper prvostopno sodbo vložil laično pritožbo, seveda z nasprotnim pritožbenim predlo- gom: pritožbeno sodišče naj izpod- bijano sodbo v celoti spremeni in tožničin zahtevek sploh v celoti za- vrne. Svojo pritožbo je obrazložil s trditvijo, da bivši ženi ne more pri- spevati za njeno preživljanje več ka- kor 1000 din. V pritožbi je ponovil trditve, da prejema bivša žena tudi 1000 din družbene pomoči, pri njej živeča sinova pa ji dajeta mesečno vsak po 2000 din, tako, da ima sku- paj 6000 din prejemkov. Poleg tega bi naj bil tudi sam invalid in za delo nesposoben in ker je bolna tudi nje- gova sedanja žena, sta dala zemljo v zakup. Svoji sedanji ženi pa mora toženec tudi dajati mesečno po 2500 din, ker se bo sicer tudi ona od to- ženca razvezala. Ona ima namreč le skromno družinsko pokojnino, od katere plačuje še potresni kredit. Če toženec s svojo pritožbo ne bo uspel, se bo obrnil na Vrhovno sodišče. Si- cer pa bi bilo po njegovem nabolj pametno, da bi sodišče poklicalo obe pravdni stranki in še sedanjo toženčevo ženo, da bi se o vsem po- govorili. Oba pritožnika sta podala tudi svoje pritožbene odgovore na prejeti pritožbi. Pritožbeno sodišče je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni. Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v zadostni meri in pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi materialno pravo pra vilno uporabilo. Tožencu po odbitku s prvostopno sodbo prisojene pre- živnine ostane za njegove lastne po- trebe manj kot 5000 din mesečno in bi vsaka nadaljnja obremenitev nje- gove pokojnine pomenila tudi ogro- žanje njegovega lastnega preživlja- nja, čeprav sedaj sicer živi na malem posestvecu njegove sedanje žene. Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da so potrebe obeh, to je tožnice in toženca večje od dohodkov, ki jih imata, vendar pa je po zakonu o za- konski zvezi in družinskih razmerjih zakonec upravičen zahtevati od dru- gega zakonca manjkajoči del sred- stev le v toliko, kolikor s tem ni ogroženo lastno preživljanje tega drugega zakonca, kcikor je to v spor- nem primeru. Prav zato je že prvo- stopno sodišče upravičeno opozori- lo tožnico na 124. člen istega zakona, da je tudi ona upravičena zahtevati ustrezni del manjkajočih sredstev za njeno preživljanje od vsakega svojih petih zaposlenih sinov. Toženčevo pritožbo pa je pritožbeno sodišče za- vrnilo tudi zato, ker se zoper uprav- no določbo o valorizaciji preživnine ni pritožil, z izpodbijano sodbo pa je bila tako določena preživnina zviša- na le za 187,90 din, kar tudi za tožen- ca ne more predstavljati nepremag- ljivega bremena ob pogoju, da bo s preostalimi sredstvi, ki mu od po- kojnine ostanejo, racionalno gospo- daril. Glede valorizacije preživnine pa je pritožbeno sodišče tudi tožnico poučilo, da je za urejanje tega vpra- šanja pristojen organ občinske skupnosti socialnega skrbstva. Sklep: Prvenstveno je razvezane- ga zakonca dolžan preživljati njegov bivši zakonec, vendar le v toliko, ko- likor ustreza njegovim možnostim! BORIS DEBIČ SMO RES LJUBITELJI NARAVE? Zamislite si navdušenega ljubitelja narave kakršnega vam bom opisal. Zaradi strašne navdušenosti je naš človek na- rave vstal že ob štirih zjutraj. Na hitro je pobasal dve vrečki. Eno za gobe in še nekaj... Drugo, za tolaženje žeje in lakote. V njo je nabasal sendviče in sokove v tetrapaku. Vsedel se je v avto, parkrat pohupal, češ poglejte junaka... in odbrzel v nič krivo naravo. Svojega jeklenega konjička je parkiral tik ob gozdu in se glasno žvižgajoč podal v še spečo prirodo. Opazil je nekaj čudnih rdečih gob in jih jezno brcnil, kot da so one krive njegovemu skromnemu gobarskemu znanju. Po polurnem iskanju se je ves prepoten in zadihan ustavil, ter si vzel čas za zajtrk. Embalažo je seveda vrgel ob smreko, ker so pač to počenjali že njegov oče in z njim vsa žlahta, odkar pomni. Svoje gobarjenje je kmalu zaključil. V vrečki se je našlo nekaj lisičk in nič drugega. Od same jeze zaradi neuspeš- nega pohoda v naravo, je v nogometnem stilu brcal vse gobe po vrsti. Svojo požrešnost je vsaj za silo potešil z nabiranjem češenj in solate, z vrta nekega »vikendaša«. Ob prihodu domov se je pred sosedi pohvalil kako nei- zmerno ljubi naravo. Jaz pa o njegovi ljubezni močno dvo- mim. Njemu podobnih ljubiteljev je vse več... preveč... Ne vem, kdo nam je dal pravico, da počasi, vendar zanes- ljivo morimo naravo. Otroci naših otrok in še kasnejši ro- dovi bodo obsojali takšno počenjanje, vendar bo takrat ver- jetno že prepozno. Določene vrste, tako flore kot mikoflore (gobe) so začele izumirati. 2e naši otroci bodo o nekaterih vrstah gob zvedeli le iz literature. Po gobe morate iti pravilno opremljeni. To po- meni, da boste s sabo vzeli košaro (nikakor vrečke), palico (morda srečate kakšno steklo žival), in seveda nož. Gobe je treba na najdišču samem očistiti, ker je to tudi del procesa pri ohranjanju gobjega življenja. Nabirajte samo mlade in zdrave gobe in seveda le tiste, ki jih poznate. Na umu morate imeti, da so gobe okras naše narave, zato jih ne brcajte, kajti s tem ste »brcnili« v svoje neznanje. Ne hodite po njivah, travnikih ali vrtovih. Predvsem pa ne trgajte tujih sadežev ali poljskih pridelkov. S takšnim počet- jem škodujete lastniku, kakor tudi ostalim gobarjem, ki tega ne počenjajo, vendar jih strpajo v isti koš. Gozd je lahko včasih tudi dokaj nevaren. Ker sem stekle živali že omenil, bi vas opozoril še na klope. Ta majhna živalica se vsesa v koži in če je okužena, lahko povzroči zelo nevarno bolezen: meningitis. Po vsakem gobarjenju se temeljito preglejte, kajti klop nekaj ur od trenutka vsesanja še ni nevaren. Gobe naj bodo le za dodatek jedem. Otroci in starejši ljudje gob ne bi smeli uživati, ker so zelo težko prebavljive . in lahko povzročijo hude prebavne motnje. V Celju že vrsto let obstoja gobarska družina. Vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 18. uri ima družina seminarske večere na ekonomskem šolskem centru. Morda bi vključitev v omenjeno družino ne bila odveč, kajti že zelo star rek pravi, bolje je preprečiti kot zdraviti. Želim vam dobro bero in veliko užitkov v naravi. AMADEO DOLENC JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 68 ~ Ali si se kdaj vprašal, kaj je tvoje - kaj je naše skupno poslanstvo? Ali res nameravaš križ političnega begunca zamenjati za nahrbtnik ekonomskega emigranta? Ti morda delamo krivico? Si ti - res izjema, ki gre v republiko Slovenijo s poslanstvom? Morda. Resnico vesta le bog in tvoja vest« Kljub tem patetičnim vprašanjem na koncu avtor tega zapisa očitno ni mogel skriti obupa spričo dejstva, da kljub vsemu ljudje odhajajo v domovino in da se (kar je kajpak še huje) vračajo z drugačnim mnenjem o njih, kot so ga imeli, preden so odšli tja. To je nehote rečeno v vprašanju »ali se boš tudi ti vrnil prepričan, da vlada doma edina možna oblast.pa še marsikje v tem sestavku, ki se bo najbrž zdel našemu bralcu odbijajoč - pa je le na ravni poprečja v emigrantskem tisku objavljenih člankov. Ta »Vestnikova« vprašanja so podobna drugim, ki so jih zastavljali podobni lističi, in najbrž tudi vprašanjem, ki so si jih zastavljali ljudje iz vpdstev politične emigracije, ko so razmišljali, kako bi zajezili povodenj obiskov v Slovenijo. Ti obiski morda bolj kot karkoli drugega pričajo o osipa- nju članstva v emigrantskih političnih krogih in še o nečem - o vse širšem prepadu med članstvom in vodstvom, ki si zaman prizadeva vrniti svoje »podložnike* v stare politične tokove ali pa prepričati zadnje čase vse izrazitejše simpatije in pozitivno razpoloženje do domovine. Toda prizadevanja vodstev, da bi spremenilo odnos po- prečnega političnega emigranta do domovine, postajajo vse bolj jalova - in to je trditev, ki se da dokazati s števil- kami. Na konzularnem oddelku jugoslovanskega veleposlaniš- tva v Buenos Airesu so mi med mojim obiskom brez kakrš- nekoli zadrege postregli s podatkom, da je v minulih petih mesecih in pol zaprosilo za vizum 159 emigrantov, pri čemer so mi rekli, da pričakujejo v mtslednjih nekaj mese- cih še več skupin prosilcev. Med tistimi, ki so zaprosili za vizum, so ga dobili vsi - niti enemu ni bila prošnja zavr- njena. To nemara zveni skromno, toda treba je vedeti, da je političnih emigrantov v Argentini le nekaj tisoč in da jih je veUko zaradi starosti ali bolezni nezmožnih za pot, veliko pa jih tudi nima denarja, da bi si plačah letalsko vozovnico. Pri tem je bilo mogoče iz pogovorov zvedeti, da je dejan- sko zanimanje za potovanja v Slovenijo drJ«č večje - pa, žal, vsi iz že naštetih razlogov nimajo možnosti, da bi si tako pot privoščili. Smešna stvar, ampak z malce trpkim prizvokom, je na primer podatek, da prihajajo na naše veleposlaništvo šte- vilni politični emigranti po različne informacije, literaturo, tiak... pa morajo stran praznih rok, ker naše diplomatsko predstavništvo kratko malo nima dovolj revij in drugih publikacij, ki bi jih razdelili med vse, ki se za to zanimajo. »Žal mi je,« mi je rekel naš vicekonzul Mitja Štrukelj, »toda resnično nimam skoraj nič pri roki. Ambasada za te reči kratko malo nima dovolj denarja.« In tako odhajajo (še posebej mladi) iz poslopja na aveniji M T. de Ai vear številka 1705 malce razočarani, vsekakor pa prikrajšani. Edina morebiti dobra plat tega je (kar je pa hudo drobna tolažba) nekakšno tiho zanikanje trditev emigrantskega vodstva, da »jugoslovanska vlada izrabi vsako priložnost za širjenje svojih laži«. Ce bi bilo to res, bi naša ambasada na široko delila časopise, revije in knjige ali plošče ...pa jih zaradi skopega proračuna zveznega sekretariata za zunanje zadeve, žal, ne more. V tem je kar precej nesmotrnosti, zakaj tisti, ki prihajajo na veleposlaništvo po informacije o domovini, prihajajo tja prostovoljno, nikogar posebej ne vabijo ali celo prosijo. Če bi jim lahko dali, kar želijo, bi bila to najbolj poceni in neposredna propaganda, kar si jih lahko mislite... in mi- mogrede rečeno, počenjajo to skoraj vsa diplomatska pred- stavništva drugih držav po svetu. Naša bi lahko imela še poseben interes vsaj na nekaterih področjih, recimo tam, kjer delujejo centri sovražne politične emigracije. Argen- tina je že ena takih dežel. Te besede utegnejo koga tudi prizadeti, toda reporterju, ki živi od pisanja in zna ceniti moč pisane besede, se zdi naše ravnanje v tem primeru zelo nespametno. Med vsemi tistimi, s katerimi sem govoril v Buenos Airesu potem, ko so se vrnili iz Jugoslavije, ni bilo niti enega, ki bi bil razočaran. Se celo duhovnik, s katerim sem govoril v »Rozmanovem zavodu« v Adroguu pri Buenos Airesu, ni našel nobene konkretne grde besede za tisto, kar je videl in doživel med svojim obiskom v domovini. Vtisi so tako prijetni, da se nekateri sploh ne morejo več odločiti za vrnitev ah pa odlašajo z njo. SUšal sem za primer soproge nekega nekdanjega častnika jugoslovanske kra- ljeve vojske, ki je prišla v Slovenijo samo za nekaj tednov, nato podaljšala obisk na nekaj mesecev in se potem pri nas zaposlila za poldrugo leto dni. To mi je povedal njen soprog sam. Pogostnejši obiski emigrantov v Sloveniji so tudi posle- dica zakona o amnestiji iz leta 1962, kijespral prenekateri madež in olajšal marsikatero vest. Ta amnestija pa kajpak ne velja za tiste, ki so si roke umazali s krvjo. Največ emigrantov se vrača v Slovenijo zaradi tega, ket je pri nas tako, kot je. Če bi bilo slabo, če bi bilo res, kar jim voditelji govorijo, ne bi prišel nihče ali skoraj nihče. Naša družba in naše življenje je največji magnet. Med mnogimi podrobnostmi, ki sem jih slišal o obisku emigrantov v domovini, je tudi tista, ko so v enem izmed pogovorov politični emigranti pri nas doma mirili preveč kritične gostitelje! Med nekim živahnim razpravljanjem so se v domovini živeči Slovenci pridušali nad nečim in so jim morali »Argentine!« dokazovati, da nimajo prav. »Ce bi mi v Buenos Airesu živeli tako, kot živite tukaj, bi bili veseli!* Povem, kar sem slišal. Zares ne bi rad uganjal poceni propagande ali česa takega, ampak ta podrobnost je ena izmed mnogih, ki sem jih slišal v Argentini. Cas pravljici^, najbrž dokončno minil - sem slišal od ljudi, ki niso imeli tam, deset tisoč kilometrov proč od Jugoslavije, prav nobe- nega interesa, da bi se prilizovali ali govorih drugače, kd mishjo. št. 28-15. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 13 VASA STRAN VBČ PREVIDNOSTI HA CESTI v Novem tedniku smo 17. junija prebrali poročilo o ak- ciji prometnih miličnikov, ki •so jo izvedli na celjskem po- dročju, namenili pa pred- vsem obnašanju pešcev in kolesarjev na naših cestah. Vsekakor so take akcije hvalevredne in koristne, zla- sti še, če je njih poudarek tudi na prometni vzgoji naj- mlajših, je pa seveda vpraša- nje ali bodo sploh dosegle svoj namen, dokler je po drugi strani še vrsta ne- urejenih stvari v prometu in nedoslednosti pri izvajanju prometnih predpisov. Ne- mogoče je namreč otroka privajati prometni kulturi in disciplini, ko pa istočasno prav na vsakem koraku do- življa, kako starejši trdovrat- no in dosledno kršijo tudi najbolj osnovna pravila ob- našanja v prometu, službe pa, ki naj bi skrbele za red zlasti v mestnem prometu, tudi niso pretirano vztrajne in učinkovite. Kako neki je mogoče otro- ka vzgojiti v discipliniranega pešca ali kolesarja, ko pa dan za dnem doživlja, kako nje- gov očka hladnokrvno vozi mimo vseh mogočih promet- nih znakov, ki prepoveduje- jo vožnjo v to smer, kljubo- valno parkira tam, kjer je prepovedano, prehiteva, ko je hitrost omejena (zlasti te- daj, če mu je to edina mož- nost za prehitevanje) itd., itd. Kar oglejmo si primer Trga V. kongresa. Spomnimo se, koliko je bilo žolčnih razprav in polemik o prometnem re- žimu na tem trgu in končno glasovanj v občinski skup- ščini. In rezultat? Takorekoč na kupu se bohotijo kar trije popolnoma enaki prometni znaki, ki prepovedujejo (z iz- jemami seveda) promet na tem trgu. To je pa tudi pri- bližno vse, kajti ni ne ure in ne dneva, ko tam ne bi bilo parkirano vsaj po deset avto- mobilov, ki tja ne spadajo, zelo redko pa vidimo, da bi voznike teh avtomobilov kdorkoli preganjal. Nasprot- no, »liberalizacija« prometa na Trgu V. kongresa je znana že sirom Slovenije in Jugo- slavije, saj najdemo tam av- tomobile vseh mogočih regi- stracij s tujimi vred. še slabše je stanje na tržni- ci- Ce že kršitve predpisov Trgu V. kongresa pravza- prav nikogar preveč ne pri- zadenejo in gre bolj za prin- cip spoštovanja nekega reži- fi^a pa kakršenkoli je že, pa le stvar na tržnici nekoliko ^rugačna, posebej še ob so- botah in nedeljah in seveda ob slabšem vremenu. Ničko- jiko je takih, ki hočejo svoje tovarišice ali pa sami sebe dostaviti točno pred določe- '^o stojnico in bi vozih tudi jyied stojnicami, če bi bilo dovolj prostora. In tako se Vsemogočni ignoranti pro- metnih predpisov in osnov- ■^in pravil lepega vedenja Prerivajo med pešci in te pešce po potrebi tudi ozmer- j^"^ umikajo do- l^h hitro in, če je še kaj pro- stora, tudi parkirajo tam, Kjer sicer piše, da lahko to , torijo le s posebnim dovo- ljenjem. ^e gre pa v tem primeru le ^prometni nered. Navse- aanje je tržnica vendarle objekt, kjer bi morala veljati določena pravila tudi glede higijene in ne vem, če je pri- merno, da nešteti avtomobili okoli nje dvigajo prah in jo zasmrajujejo z izpušnimi pli- ni. Ce že obstoja služba, ki skrbi za red na tržnici, spada v ta red vsekakor tudi prepo- ved prometa z motornimi vo- zili. Mislim, da ne bi smel biti prav noben problem, da bi zlasti ob sobotah in nede- ljah preprečevali vožnje po tržnici, .nasilneže pa primer- no kaznovali. Pred nekaj tedni je bil v Delu objavljen članek o črnih točkah v celjskem pro- metu. V tem članku so bili našteti primeri prometne neurejenosti in pomanjklji-^ vosti, od neustreznih križišč, železniških prehodov, kole- sarskih stez pa tja do ne- ustrezne prometne signaliza- cije. V večini primerov gre za objektivne razloge takega stanja, ki se začnejo in kon- čajo pri pomanjkanju denar- ja. Žal pa imamo kar precej »črnih točk« tudi tam, kjer za to ni nobenega razloga pač pa gre le za cestne nasil- neže po eni strani,po drugi pa za vse preveč strpnosti pristojnih služb. Tipičen primer take nepo- trebne »črne točke« je konec Zidanškove ulice od Rim- skega dvora do vogala bivše Stare lekarne. Čeprav znak prepoveduje parkiranje, je ta prostor vedno natrpan z av- tomobili, in to ne le pas, ki je namenjen pešcem, pač pa daljši avtomobili pogosto se- gajo tudi po cel meter daleč v že tako in tako ozko cesti- šče. Pešci morajo ali prečka- ti cesto ali pa hoditi po voz- nem pasu; da je pa to ne 1^ neprijetno pač pa tudi nevar- no, vemo vsi pešci, zlasti pa tisti, in teh je kar precej, celo vsak dan po nekaj, ki jim ne- nadoma zacvilijo za hrbtom gume kakega prepotentnega dirkača, ki mu omejitev hi- trosti niti v samem mestnem jedru ne pomeni prav nič. Seveda je podobnih pri- merov v Celju še mnogo, tu- di n. pr. vožnje po pločnikih in zelenicah zaradi »bližnji- ce« mogoče kakih 30 metrov, pa parkiranje na pločnikih in zelenicah in še bi lahko na- števah - toda mishm, da je nekaj navedenih primerov zaenkrat kar dovolj in da zgovorno pričajo, da bodo prenekatere akcije, vsaj v vzgojnem smislu, kaj malo učinkovite, če na cestah ne bo več kontrole in primerne- ga kaznovanja vse številnej- ših kršilcev. FERDO KAVTICNIK, Celje UREDNIŠTVO: Hvala za opozorila, ki so povsem utemeljena in na mestu. Sodimo pa, da bre- zvestnosti, na katere opo- zarjate, ne bomo odpravili z ostrejšo kaznovalno politi- ko, četudi je to nedvomno nujna poteza. Mnogo več bo treba storiti za vzgojo voz- nikov, saj prav tu najbolj zaostajamo. HVALA ZA SOLIDARNOST Ni še minilo deset let, od- kar smo zgradili novo gospo- darsko poslopje, že se je na njegovi strehi prikazal rdeči petelin. Ogenj je uničil sko- raj do tal celo poslopje, zra- ven pa še nekaj kmetijskih Mrojev, orodje in pridelke. Živina, ki smo jo še rešili, je ostala brez svojega poslopja. Toda, še med požarom so so- sedje polovili živino, jo spra- vili v svoje hleve in jo tudi krmili dokler nismo prišli do novega pridelka. Bile so tudi težave, ker ni- smo imeli doma dovolj do- brega lesa za novo poslopje. Ker imava z ženo že precej križev za seboj, nisva vedela, kje začeti. Toda, ker skoraj ni bilo soseda, sorodnika ah znanca, ki ne bi bil ponudil pomoči, sva spet dobila po- gum. Skupaj smo začeli spravljati les, ki smo ga dobi- li in za katerega, najlepša hvala. Tako smo začeli delati s polno paro in že po dveh mesecih je bilo poslopje pod streho. Tudi v hlevu je že mukala živina. Iskrena hvala vsem, ki so nam pri tem kakorkoli po- magali. JOŽE in MARIJA TRATNIK, Šmartno v Rožni dolini UREDNIŠTVO: Nesreča nikoli ne počiva. Toda, koliko lažje se je spo- prijeti z njo, če v njej ne ostane človek sam. Veseli nas, da ste si tako solidarno in skrbno pomagali in tudi v našem imenu vsem, ki so pomagali, hvala. Požar bo ostal le grenak spomin, a iz njega je zraslo novo zado- voljstvo. Z zavestjo, da ni- ste ostali sami. DOLŽNIKI, DOLŽNIKI... v zadnjih mesecih je bilo v rubriki Pisma znova zastavljenih več javnih vprašanj. Bralci so opozarjali na probleme, ki bi jih kaj lahko odpravili. Toda, odgo- vorov na vsa vprašanja nismo dobili. In ker še naprej trdimo, da mora javno vprašanje dobiti ustrezen, javni odgovor, opominjamo dolžnike, da čimprej pošljejo odgovore. Skupščina občine Šentjur je sicer odgovorila na februarsko pismo krajanov Pesnice, vendar z odgo- vorom, ki je predvsem polemiziral s stališči bralcev, nismo bili zadovoljni, ni namreč odgovora, kaj so v občini storili, da bi rešili problem odpadnih vod v hudourniku izpod Rozalije. Zato prosimo za takšen odgovor. Hotel Dobrna smo aprila povprašali o slabem po- slovnem odnosu do gostov, ki bi radi kegljali. Kljub trem opozorilom, tudi enemu pismenemu na njihov naslov, odgovora še nismo prejeli. To ni dober vzgled za objekt, ki se še bori za svoje goste. Tudi gostišče Koper, ki smo ga junija povprašali o tem, kaj so storili s pritožbo naše bralke, ki ji niso hoteli postreči s čajem, češ da se to ne splača, in ki jo je bralka napisala tudi v-pritožno knjigo, še ni odgo- vora. ZŠAM Celje dolguje odgovor o uporabi vozil rent-a- car in o poslovanju s strankami, od maja. Inšpekcijske službe skupščine občine Laško kljub obljubi še niso posredovale odgovorov na vprašanje o cenah v kiosku v Laškem. Tudi celjski Izletnik zdaj dolguje že dva odgovora, enega od 1. in drugega od 7. julija. Prosimo za odgovore. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Neprekinjeno dežurno službo izvaja lekarna Center Celje, Stanetova ulica 13/a. TRGOVINE v tednu od 12. do 17. julija je dežurna samopostrežba RINSKI DVOR v Zidanškovi ulici, vsak dan do 20. ure. V tednu od 19. do 24. julija pa bo dežurna samopostrežba RIO v Prešernovi ulici. tovarna konfekcijskih in športnih izdelkov celje Delavski svet DO TOPER razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za opravljanje del in nalog POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske, prav- ne, organizacijske, tekstilne ali politološke smeri; - 5 let delovnih izkušenj; - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi; - podan predlog o načinu realizacije razvojnega pro- grama delovne organizacije z opredelitvijo svoje vlo- ge pri realizaciji programa; - aktivno znanje enega tujega jezika; - uveljavljanje načel samoupravljanja in socialistične morale; - širša družbenopolitična aktivnost. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati naj predložijo dokazila oizpolnjevanju raz- pisnih pogojev na naslov: TOPER - Celje, Teharska c. 4. 63000 Celje z oznako »za razpisno komisijo DO«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre- jetju sklepa o izbiri kandidata. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij 1982 TURISTIČNO PISMO IZ LUČ POLNO TURISTIČNO ŽIVLJENJE Mnogi priltajajo že deset, dvajset let, v prelepo okolje^ Četudi Luče in veliko ljudi v njih že dolgo dobro poz- nam, sem zdaj te dni, ko z ženo preživljala nekajdnevni dopust v čudovitem svetu pod Raduho in Podvezo, spoznal nove značilnosti, tu- di odlike te vasi. Na vsak na- čin pa dejstvo, da so domači- ni veliko naredili in delajo za urejeno okolje. Toliko nego- vanih vrtov, gredic z zelenja- vo in rožami, zlasti vrtnica- mi, zlepa ne vidiS. To je vse- kakor sad dolgoletnega dela predvsem turističnega dru- štva in krajevne skupnosti. Toda, glavno so opravili do- mačini, ki so izkoristili vse možnosti, da so po zaslugi turističnega društva kupova- li sadike ceneje in jih zasajali v svoje vrtove, na balkone, okna... »Samo lani je naše društvo namenilo za nakup sadik okoli 55 tisoč dinarjev. In ko bo treba, bomo spet nameni- li nekaj sredstev za ta na- men,« je poudarila podpred- sednica društva, ki je bila šti- rinajst let na čelu tega dru- štva, Olga Siljarjeva. Bitka za urejeno okolje je bila dolga, saj je šlo v njej za veliko plotov, ki so stali ob hišah, za veliko drugih reči, ki ne sodijo v turistični kraj. Prvim zgledom so sledili drugi, skoraj vsi. In ko so prišla tudi prva republiška priznanja, tudi pokal za naj- lepše urejeni turistični kraj v Sloveniji, so postali domači- ni še bolj ponosni na svoje delo. V krajevni skupnosti Luče so tri kmetije, ki se ukvarjajo tudi s turizmom. Tu je Peter Jež s sestro v Podvezi, zatem Anica Germelj v Raduhi in Angela Plaznik v Podvolov- Ijeku. Vse imajo okoli petde- set ležišč za goste. To pa se- veda ni vse. V Lučah ima osem privatnikov blizu se- demdeset lepo urejenih le- žišč. Večina sob ima svoj<^ sanitarije. Kakovost je tu. Tudi prijaznost ljudi, domač- nost. Razen tega sta še dve gostišči, ki prav tako oddaja- ta sobe gostom. Med njima je gostišče »Raduha« tisto, ki po zaslugi Emike Selišnik najbolj tesno sodeluje s turi- stičnim društvom. Tako je pri zasebnikih in gostiščih še okoli 120 postelj. In vse te zmogljivosti so zdaj polno zasedene! Luče živijo v tem času svoje pravo turi- stično življenje. Gostje, ki se odločajo za prenočišča pri zasebnikih, dobijo pri njih tudi zajtrk, medtem, ko si ostali del pre- hrane zagotovijo v gostilnah, tudi v zadružni, ali po doma- če pri Kmetu povsod odlične kuhinje! V Luče prihajajo poleti predvsem starejši ljudje. Mnogi tudi po deset in dvaj- set let zapored! To so gostje iz Beograda, Zagreba, Splita, Skopja, Reke... Posebno mesto med njimi imajo turi- sti iz Pulja, zlasti iz delovne- ga kolektiva Uljanika. Veli- ko je tudi tujcev. Prednjačijo gostje iz Zvezne republike Nemčije, na kmetijah pa Ni- zozemci, ki prihajajo semkaj s posredovanjem Kompasa. »Prav te dni je povpraše- vanje večje kot so naše zmogljivosti. Toda, napravili bomo vse, da bomo ustregh vsem, saj se zavedamo, da so to naši prihodnji stalni go- sti,« je opozorila Olga Siljar. V Lučah ni hrupnega živ- ljenja. Zato pa nudijo s svojo okolico obilo možnosti za krajše in daljše izlete. Pod- volovlje je svet zase. Raduha vabi, kamor koli stopiš. Si- cer pa tudi Robanov kot in Logarska dolina nista daleč. Hribi okoli Luč odkrivajo čudovite lege kmetij. Sprehodi med novima sta- novanjskima soseskama so zanimivi, prijetni. Tudi pot na pokopališče je lahko poučna ne samo zaradi želez- nih križev, ki stojijo na mno- gih grobovih in so posebna značilnost preteklega časa Luč, marveč tudi zaradi spoznanja, da se večina ali skoraj vsa domača imena družin v tem kraju končujejo na ski: Jezerski, Podnjivski, Reberski, Zamerski, Podve- ski, Zaleski, Grobelski in še in še. Mnogi spomeniki padlim borcem in žrtvam fašistične- ga terorja odpirajo drugo stran zgodovine tega kraja in boja ljudi za svobodo. Na teh sprehodih se vsaj motoriziranemu turistu po- javi vprašanje, kdaj bo ureje- na cestna povezava skozi Podvolovje na kranjsko stran. Zdaj je cesta slaba in bi jo v nobenem primeru ne priporočil. Luče ne živijo samo letos polno turistično življenje. Leta 1979. so tu imeh 4479 nočitev gostov, od tega 444 tujih, 1980. leta nekoliko manj - 3907 in lani 4367, od tega 697 tujih. Kako bo le- tos? Počakajmo na odgovor vsaj do konca sezone. In še nekaj je, kar med drugim prijetno preseneča goste. Turistično društvo, ki mu zdaj predseduje inž. To- ne Breznik, pripravlja vsako leto za vse goste en do dva piknika, razen tega podeljuje tistim, ki prihajajo semkaj po deset in več let, tudi po- sebna priznanja. Tako tudi tujcem. In prav v tem času so podelili takšno priznanje nemškemu gostu. Kolikšno presenečenje. In ob njem tu- di obljuba - še bomo prišli. Tako pravijo tudi drugi, tisti, ki so prišli prvič in drugič. Kdor je Luče videl in spoz- nal, preživel v njih vsaj nekaj dni, se bo vanje še vrnil. MILAN BOZIC Lepo urejena okolja hiš, rože... na vsakem koraku MLADI SO ZADOVOLJNI V MAKARSKI Center za mladinski turizem v Celju je tudi letošnje poletje dobro poskrbel za letovanje mladih, ki, kot vemo, nimajo ravno zajetnih denarnic. Ta poslovalnica nadaljuje tradicijo prejšnjih let, saj omogoča mladini resnično poceni letovanje v slikoviti Makarski, kjer ima v zakupu počitniške prikolice v kampu Savinja. Mladi se lahko odločijo za 7-dnevni ali 9-dnevni paket. Prvi je pravzaprav šola v naravi, ki je vse bolj priljub- ljena oblika pouka med osnovnošolci, njen končni cilj je, da se otroci nauče plavati. Ceni 9-dnevnega paketa (s prevozom 3520 din in brez prevoza 2970 din) nista pretirani v primerjavi z ostalimi oblikami letovanja, saj je vanju vključen 60% popust. Tako si lahko tovrstni oddih privošči prav vsak mladinec, bodisi z varčeva- njem, bodisi z dodatnim zaslužkom. Sezona poletnega letovanja v Makarski se prične od 6. junija in traja vse do 9. septembra. Trenutno so vse razpoložljive zmogljivosti zasedene, prosta mesta pa se bodo našla od 18. julija dalje. Mla- dim ostaja poleg sončenja in kopanja še precej pro- stega časa, ki ga zaradi neorganiziranega kulturno- športnega življenja v svojem kampu, lahko izkoristijo v sosednjih, kjer je za tovrstno razvedrilo bolje posrkb- Ijeno. To pa je tudi ena redkih senčnih plati mladin- skih počitnic v Makarski. Gledano v celoti so mladi z letovanjem, ki jim ga nudi mladinski turistični center, zadovoljni. Nemalo jih je, ki preživljajo svoje počitnice v Makarski kar več poletij zapored. ANDREJA LESNIK št. 28-15. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 20. JULIJ - PRAZNIK OBČINE CEUE GOSPODARSTVO NA PETEM MESTU PO DRUŽBENEM PROIZVODU V SLOVENIJI Gospodarstvo občine Celje je izre- dno pestro, zastopane so vse gospo- darske dejavnosti. Glede na strukturo pa lahko štejemo občino Celje za izra- zito industrijsko. Zato so težave, ki so pestile to dejavnost, dajale pečat rezul- tatom gospodarjenja v občini v prete- klem letu. Navzlic nominalno visokim porastom vseh kazalcev gospodarje- nja, ne moremo biti v celoti zadovoljni z rezultati, saj se je gospodarstvo v letu 1981 srečevalo z bolj zaostrenimi ra- zmerami predvsem na področju zalo- ženosti z repromaterialom in surovina- mi ter na področju ekonomskih odno- sov s tujino. Zaradi teh in drugih težav nismo dosegli vseh planiranih rezulta- tov, tako je družbeni proizvod zaostal v rasti za predvidevanji v občinski re- soluciji o družbenoekonomskem raz- voju v letu 1981. Izvoz v tem letu ni prerastel obsega izvoza v letu 1980. Vzroki so predvsem v težavah v proiz- vodnji, v povečani konkurenčnosti na tujih trgih in v izpadih izvoza pri neka- terih največjih izvoznikih. Največ so tudi v letu 1981 izvozile Cinkarna (25), Železarna (20) in EMO (za 10 milijonov dolarjev). Skupni uvoz je le za 5,7% presegel skupni uvoz v letu 1980, pokrivanje uvoza z izvozom pa je znašalo preko 92%. Preko 40% vsega izvoza je bilo realiziranega na tržiščih zahodnih de- žel, v socialističnih državah 53,5% in 5% v deželah v razvoju. Pisali smo o težavah v proizvodnji, vendar smo dosegli v preteklem letu 2,1 % rast proizvodnje (predvidena rast 3%). Pravtako smo beležili bolj umirje- no rast zaposlovanja (le 0,9%). Delni premiki pa so bili doseženi v kvalifika- cijski strukturi zaposlenih. Akuten problem celjskega gospodarstva so iz- gube v poslovanju, ki so bile konec leta 1981 sicer nekoliko nižje kot v pre- teklem letu, vendar bo v zaostrenih pogojih gospodarjenja njihov obseg ponovno naraščal. Od lanskega do letošnjega julija smo zaključili tudi vrsto investicij. Med po- membnejšimi naložbami v gospodar- stvu v tem obdobju so bile realizirane: elektroobločna peč v Železarni, silosi za žito v DO Mlinsko predelovalni in- dustriji v sklopu SOZD MERX, za de- lovanje je bil usposobljen nov teleko- munikacijski center na Golovcu, vzpo- stavljena nova linija za varjenje mrež v Žični, valjarna v Cinkarni, nova parke- tarna v Savinji, kolektor ob Savinji, izgrajen bencinski servis na Polulah, nova poslovna stavba Ingrada idr. STABILIZACIJA SE NADALJUJE Izkušnje iz preteklosti kažejo, da parcialni pristopi k reševanju stabili- zacijskih nalog, kljub angažiranju po- sameznih organov, ne dajejo ustreznih rezultatov. Zato so se v Celju odločili za izdelavo celovitega skupnega pro- grama stabilizacijskih aktivnosti. Na zadnji seji občinske skupščine so dele- gati sprejeli kratkoročni program sta- bilizacije, ki ga je potrebno nemudo- ma začeti uresničevati, zato je pro- gram časovno predeljen in so določeni nosilci nalog. Te naloge so: pospeševa- nje izvoza na konvertibilno tržišče, ohranjanje tekoče proizvodnje, redna preskrba občanov z najpomembnejši- mi artikli, ter usklajevanje gibanja skupne in splošne porabe. Program dolgoročnih nalog je trenutno le usmerjevalec aktivnosti, jeseni pa bo sprejet dokončni program, ki bo te- melj za spremembo srednjeročnih pla- nov, in bi se le-ti prilagodili novim razmeram na področju razvojne politi- ke, investicij, oskrbe z energijo, zago- tavljanja preskrbe, družbenih dejav- nosti, stanovanjsko komunalnega po- dročja, drobnega gospodarstva, social- ne politike, informacijskega sistema in denarnih tokov. KOLEKTORSKA MREŽA V CELJU Na sliki vidimo enega izmed zbiralnih jaškov s črpediščem odpadne vode, ki bo stekla skozi čistilno napravo. S čistil- nimi napravami na Savinji bo sčasoma ta reka spet čista. Ponovno bo primerna za kopanje in ribištvo. OSEBNA IZKAZNICA OBČINE CELJE Celjska občina se z 22.965 ha uvršča med srednjevelike občine, po gospodarski in* kulturni razvitosti pa je tretje slo- vensko središče in tudi središče regije. Lani je štela občina po popisu prebivalstva 67.422 prebivalcev, od te- ga je okoli 2500 več žensk kot moških. Med prebi- valci starejšimi od 10 let je 281 nepismenih, brez šolske izobrazbe je 529 prebivalcev, s tremi ra- zredi osnovne šole 631 z nedokončano OS 5384, z dokončano osemletko 19.842 prebivalcev, s srednjo šolo 19.389, z viš- jo 1744 in z visoko 1652 prebivalcev. Gospodinj- stev je v Celju 21.015, na- seljenih stanovanj je 20.547, od tega 10.146 v družbeni lasti, počitni- ških hišic je 211. Brez ka- nalizacije je 1125 stano- vanj, samo z vodovodom 10. samo z električnim to- kom 1052, brez vsakršne napeljave pa 135. Gostota naseljenosti je 277 prebivalcev na 1 km^. Aktivnega prebivalstva v občini je 56,4 odstotke, delež kmečkega prebival- stva je 4 odstotke ali 2539 prebivalcev. Osebni dohodek na prebivalca je v lanskem letu znašal 11.412 dinar- jev na zaposlenega (v go- spodarskih dejavnostih 11.234, v negospodarskih pa 12.438 dinarjev). V ob- čini je v družbenem sek- torju zaposlenih 38.981 delavcev (v gospodarstvu 33.095 ali 84,9 odstotkov, v negospodarstvu 5886 ali 15,1 odstotek aktivnega prebivalstva). Obrtnikov je 614 s 627 zaposlenimi. V občini je 126 naselij in 25 krajevnih skupnosti (mestnih 9, vaških 5, me- šanih 11). Kmetijskih po- vršin je v občini 22.978 ha od tega 21.316 rodovitnih površin (njive in vrtovi 3079, sadovnjaki 846, vi- nogradi 180, travniki 5340, trstičje 17, pašniki 1284, gozdno zemljišče 10.570) in 1662 ha nerodo- vitnih površin. V gospodarstvu je 1 SOZD, 29 delovnih orga- nizacij s 112 tozdi, 33 de- lovnih organizacij brez tozdov, 16 tozdov s sede- žem izven celjske občine, 1 POZD, kmetijska za- druga, 1 ONPZ in ena sta- novanjska zadruga. V ne- gospodarstvu je 29 delov- nih organizacij brez toz- dov, 3 delovne organiza- cije s 33 tozdi in ena te- meljna organizacija s se- dežem izven Celja. PARKETARMA - LIK SAVINJA v lanskem letu je stekla proizvodnja na novi strojni liniji v aarketarni LIK-Savinja. Pted uvedbo novega stroja, so de- avci v dveh izmenah proizvedh največ 150 m^ lameliranih parketov, sedaj v eni izmeni, dvakrat več - torej 300 m^. Poleg večje proizvodnje pomeni nova pridobitev boljše po- goje dela in boljšo kvaliteto izdelkov. Ta novost v proizvod- nji je še toliko pomembnejša, ker načrtujejo prodajo parke- tov na zahodno tržišče. VALJARNA V CINKARNI z novo valjamo, ki so jo delavci odprli ob prvem maju, se je Cinkarna vključila v svetovno tehnologijo. To pomeni tudi veliko pridobitev za jugoslovansko tržišče, saj je va- ljarna pločevine v Cinkarni edina te vrste v Jugoslaviji. Tehnološki postopek zahteva manjše število delavcev ob tem, da so tudi boljši delovni pogoji in kar je še pomemb- nejše, boljša je kvaliteta izdelkov. PROGRAM PRIREDITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA 16. JULIJA 15.00 - odprto plavalno prvenstvo PK Neptun na letnem kopališču v Celju. 16.00 - otvoritev VVZ Dolgo polje. 17.00 - ekipni brzopotezni šahovski turnir reprezen- tanc mest: Celja, Maribora, Domžal, Titovega Velenja, Ptuja, Žalca; v šahovskem domu Celje. 17: JULIJA 11,00 - kegljanje - turnir v borbenih igrah med eki- pami mest: Celja, Siska, Doboja, Cuprije, Banja Luke; na kegljišču Golovec. 18. JULIJA 8,00 - plavanje za trim značko na letnem kopališču v Celju. 9,00 - medmestno tekmovanje v streljanju. Celja, Doboja, Cuprije, Postojne, Slovenskih Konjic, Tito- vega Velenja; na-strehšču na Gričku. 19. JULIJA 13,00 - otvoritev nove proizvodne hale Libele. 20. JULIJA 9,00 - otvoritev žitnega silosa Merx na Zgornji Hudi- nji. 12,00 - slavnostna seja zborov občinske skupščine Celje v Narodnem domu. 16,00 - osrednja proslava občinskega praznika v KS Nova vas. 21. JULIJA 18,00 - večer črnogorske folklore na Tomšičevem trgu v Celju. 22. JULIJA 20.00 - folklorni dan v KS Strmec pri OS Strmec. 24. JULIJA 20,00 - večer črnogorske folklore v Zdraviliški dvo- rani na Dobrni. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. luli) 1982 20. JULIJ - PRAZNIK OBČINE CEUE DRUŽBENE DEJAVNOSTI ' V OKVIRU MOŽNOSTI URESNIČITI DOGOVORE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE Ko vsako leto ob prazno- vanju občine Celje ocenjuje- mo prehojeno pot, se vedno radi pohvalimo in pokažemo na uspehe in dosežke na po- sameznih področjih. Tako se lahko danes pohvalimo z vi- dnimi uspehi na področju družbenih dejavnosti, kamor uvrščamo otrošl^o varstvo, vzgojo in izobraževanje, kul- turo, telesno kulturo, zdrav- stvo in socialno varstvo. V minulem obdobju je bila tu- di v teh dejavnostih prva skrb, da se v okviru danih možnosti uresničijo začrtani programi, kar nam je, kljub zaostrenim družbeno eko- nomskim pogojem, uspelo. Pri tem pa je seveda treba povdariti, da so ti uspehi plod izrednih prizadevanj celotne družbenopolitične skupnosti in posameznikov. Izvajalci in uporabniki so se vseskozi trudili za višji osebni in družbeni standard, ki pa zahteva tudi večja fi- nančna sredstva. Nemogoče je namreč širiti obseg druž- bene dejavnosti, ne da bi ob tem večali tudi obseg sred- stev. Na skupčinah SIS družbe- nih dejavnosti so pogosto opozarjali na probleme, kot so premalo prostih mest v vrtcih, predolge čakalne do- be v zdravstvu, da je potreb- no poživiti in razširiti kultur- no in telesnokulturno dejav- nost v organizacijah združe- nega dela, da moramo vklju- čiti v celodnevno šolo več osnovnošolskih otrok, da moramo bolj skrbeti za so- cialno šibke in nepreskrblje- ne občane in tako naprej. Vsi ti predlogi so upravičeni in utemeljeni, vendar so ure- sničljivi le z večjimi finanč- nimi sredstvi. Nesmiselno je namreč za- htevati, da moramo zajeti v vrtce še več otrok, če ne bo- mo zgradili novih objektov, ker so že obstoječi prenatr- pani. Ce jih bomo zgradili, jih bo potrebno vzdrževati in zaposliti nove delavce, ki bo- do dejavnost izvajah. To pa seveda zahteva več sredstev. Podobni problemi nastaja- jo v zdravstvu, izobraževa- nju in povsod drugod. Razprave na skupščinah SIS in občinski skupščini, ko so obravnavali programe družbenih dejavnosti in po- ročila ter ocene o uresniče- vanju le-teh, pa so pokazale, da se da marsikaj storiti in spremeniti na boljše tudi z obstoječimi materialnimi možnostmi. Izvajalci progra- mov družbenih dejavnosti so zadolženi, da preverijo in ocenijo izvajanje programov. Glede na zagotavljanje bolj- še kvalitete, racionalnosti trošenja sredstev, organiza- cije dela, ustreznejšega na- grajevanja po delu, spre- membe normativov, stan- dardov itd. Prvi ukrepi na podlagi teh ocen potrjujejo, da so še rezerve, s katerimi lahko kljub omejenim fi- nančnim možnostim progra- me podrejamo najnujnejšim potrebam in interesom de- lovnih ljudi in občanov. Ta medsebojna odvisnost želja, potreb in interesov ter možnosti za uresničevanje programov je zahtevala ogromno naporov celotne družbe, da smo v tem obdob- ju uspeh ohraniti obstoječe dejavnosti na približno ena- ki ravni kot v preteklem letu, pohvalimo pa se lahko tudi s še nekaterimi drugimi kon- kretnimi uspehi. Tako smo z izgradnjo dveh otroških vrtcev iz sredstev 2. samopri- spevka omilili stisko v otro- ških vrtcih. Z adaptacijo sta- rega zdravstvenega doma v Celju iz združenih sredstev občinske zdravstvene skup- nosti in 2. samoprispevka smo bistveno izboljšali zdravstvene usluge, delovne pogoje in opremo v osnov- nem zdravstvu. Pri domu upokojencev v Celju smo do- gradili prizidek za telesno in duševno prizadete ostarele občane. Dokončali smo tudi izgradnjo druge faze tehni- škega šolskega centra, ki lahko zagotavlja in vključuje v izobraževanje večje število učencev v proizvodno teh- nične usmeritve, ki se izvaja- jo na tej šoli. Hkrati smo v pteteklem obdobju pričeli tudi z reformo usmerjenega izobraževanja in zagotovili zanjo najnujnejše pogoje. To so le uspehi in aktivno- sti, ki so navzven najbolj vi- dni, niso pa edini. Tudi zno- traj posameznih družbenih dejavnosti, med izvajalci, so bila vsa prizadevanja v takš- no organizacijo in izvajanje, ki omogoča, da se dogovorje- ni programi uresničujejo in na ta način vplivajo na po- stopno izboljšanje življenj- skih razmer, delovnih pogo- jev, odpravljanje socialnih razlik, večjo obveščenost in osveščenost delovnih ljudi in občanov, kar pa posredno vpliva tudi na dvig produkr tivnosti v celotnem združe- nem delu. PROSTOR ZA NOVE ZBIRKE Dolgoletna obnovitvena dela pri Pokrajinskem muzeju v Celju letos, ko praznujejo že 100-letnico. rojevajo po- membne sadove. Z ureditvijo pritličja stare grofije so prido- bili prostor za zbirke, ki še niso bile predstavljene javnosti. Med njimi bo zbirka Alme Karlinove, celovit narodopisni oddelek, v katerem bodo predstavili zlasti v povojnih letih zbrane predmete, numizmatična zbirka s poudarkom po- membnih novcev iz Celja in stara Libojska keramika, ter zbirka Celja v preteklosti na ohranjenih podobah in predme- tih. NOVE UČILNICE ŠOLSKEGA CENTRA B. KIDRIČ z izgradnjo prizidka k šolskemu centru Boris Kidrič bodo pridobili 17 novih učilnic, ki bodo namenjene predvsem za učence v tekstilni in cestno prometni usmeritvi ter usmeritvi za osebne storitve. Z novimi učilnicami bo na centru v šolskem letu 1983/84 že 32 do 34 oddelkov za mladino, še vedno pa bo center izobraževal tudi odrasle v prometni in tekstilni stroki. KRAJEVNE SKUPNOSTI VSE VEČJE SODELOVANJE Z DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI Povezovanje in sodelova- nje med krajevnimi skup- nostmi in temeljnimi organi- zacijami združenega dela s sedežem v krajevni skupno- sti ali tistih, kjer je zaposleno večje število krajanov posa- mezne krajevne skupnosti, je vse boljše. Res je še precej dvojnega gledanja. Takšne- ga, ko občan nastopa kot krajan ali kot delavec, ven- dar to v celjski občini uspeš- no premagujejo. Dobre do- govore ustvarjajo kvalitetni programi, ki jih pripravijo krajevne skupnosti in posre- dujejo delavcem v združe- nem delu. Pri tem pa so ve- dno bolj aktivni delegati te- meljnih organizacij v skup- ščinah krajevnih skupnosti in drugih obUkah samou- pravnega dogovarjanja. Ta- ko se krajani in delavci do- govarjajo za skupne akcije na področju kulture, telesne kulture in drugje. Tudi glasi- la nekaterih delovnih organi- zacij že objavljajo stalno ah občasno prispevke iz krajev- nih skupnosti, delavci pa se vključujejo tudi v delovne akcije, s katerimi urejajo okolje. Vsa dodelovanja, ki so se v zadnjih letih razvila, bi bilo kar težko našteti, še vedno pa izstopajo tesne vezi med krajevno skupnostjo Store in Železarno, med kra- jevno skupnostjo Teharje in Cinkarno, med krajevno skupnostjo in industrijo ke- ramičnih, kisUnoodpornih in opečnih izdelkov Ljubečna. Dobra samoupravna orga- niziranost, dobri programi in sodelovanja z delovnimi or- ganizacijami ter aktivnost družbenopolitičnih organi- zacij v krajevnih skupnostih, so tudi v preteklem enolet- nem obdobju rodili sadove. Pridobitve v krajevnih skup- nostih so številne in raznoli- ke. Tako je za Vojnik po- membna izgradnja cestnega omrežja, za katero so denar prispevali krajani in Občin- ska komunalna skupnost, za Ljubečno je nadvse po- membna pridobitev vodovo- dov, prav tako za Skof jo vas. V krajevni skupnosti Lava so pridobili ustrezne prosto- re za delo krajevne skupno- sti, na Frankolovem med drugim tudi cesto. Z dosežki pri urejanju cest se lahko pohvalijo tudi v Smartnem v Rožni dolini. S pomočjo kra- jevnih skupnosti se je razvila telefonija v Dečkovem nase- lju, v Novi vasi in na Hudinji, telefonske govorilnice so na- mestili v Centru, Storah, Te- harju in Smartnem v Rožni dohni. Vse za boljše življenje v krajevnih skupnostih. V občini Celje vsako leto pripravijo analizo o samo- upravnem in družbenoeko- nomskem položaju krajev- nih skupnosti in ob razpravi podrobno obravnavajo vsa delegatska in samoupravna razmerja v krajevnih skup- nostih. O tem spregovore de- legati vseh treh zborov ob; činske skupščine, ki tudi sprejmejo konkretne naloge, ki jih skušajo uresničiti. Kljub temu pa še vedno opa- žajo, da je premalo občanov vpetih v delo krajevnih skupnosti in brez dvoma bi lahko dosegh vehko več, če bi se v razreševanje težav krajevne skupnosti vključilo več krajanov. ZA OTROKE PRESKRBLJENO Na Aljaževem hribu, v enoti Otona Župančiča, vzgojno varstvene organizacije Tončke Čečeve, je našlo mesto 72 otrok. Ob septembra, ko so vrtec odprU, je polnozaseden. Da je bil v tej krajevni skupnosti res potreben, pa dokazuje tudi izredno dobro sodelovanje s krajani, ki pomagajo W0 tudi s prostovoljnim* delom. Vrtec je bil zgrajen s sredstvi samopri- spevka, ponaša pa se tudi s čudovitim okoljem. MOST S POMOČJO VOJAKOV Celjske krajevne skupnosti se že dalj časa povezujejo z inženirsko enoto v Celju. Z njihovo pomočjo so Krajevne skupnosti pridobile že veliko komunalnih objektov. Letos je enota pod vodstvom Save Neškoviča zgradila prepotreben most preko Hudinje v Skofji vasi, ki omogoča povezavo s krajevno skupnostjo Šmartno v Rožni doUni. V LJUBEČNI NOV VODOVOD Krajani Ljubečne so s prostovoljnim delom, z lastnimi sredstvi in s pomočjo Občinske komunalne skupnosti zgra- dili vodovod. V Začretu je tako vodnjake, v katerih je bila zaradi onesnaženosti okolja voda cesto neprimerna, zame- njala zdrava pitna voda iz vodovodnega sistema. Takšno so pridobiU tudi na nekaterih drugih območjih. §t. 28 - 15. |ull| 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 200 CELJSKIH DRUŠTEV MNOGA SO TUDI NOSILCI NALOG V KRAJEVNI SKUPNOSTI V celjski občini deluje okoli 200 društev, ki na naj- različnejših področjih zado- voljujejo interese občanov. Večina društev, naj bo ob- činskega, regijskega ali re- publiškega pomena, ima svoje delegate v organih so- cialistične zveze, ki dokaj tvorno sodelujejo s temi or- gani, ravno tako so delegati društev aktivni v krajevnih konferencah in seveda v de- lu delegacij na ostalih rav- neh. Niso redki primeri, ko je neko društvo nosilec do- govarjanja in usklajevanja interesov za neko interesno skupnost. Izredno aktivni so krajevni odbori Rdečega kri- ža, društva prijateljev mladi- ne in društva upokojencev na socialno skrbstvenem po- dročju, društva invalidov pri rešeanju problematike inva- lidov, kulturna društva pri širjenju in podružbljanju kulture in tako naprej. Kljub temu pa so doseženi rezultati dokaj različni in so v veliki meri odvisni od aktivnosti socialistične zveze, pred- vsem zainteresiranosti posa- meznih društev in družbenih organizacij. V večini primerov je zaži- vela tudi svobodna menjava dela kot pot za zagotavljanje sredstev za delovanje (social- no-humanitarna društva. kulturno-umetniška, tele- snokulturna društva, druš- tva prijateljev mladine, od- bori Rdečega križa). Nekate- ra društva ser materialno do- bro preskrbljena predvsem zato, ker so uspela preko svojega žiro računa kanalizi- rati nekatere aktivnosti de- lovnih organizacij, ki sicer stojijo kot ustanovitelji za tem društvom. Ta problem je še zlasti prisoten pri druš- tvih ljudske tehnike in dru- gih, ki združujejo branžne ali strokovne delavce. V zvezi s financiranjem društev je so- cialistična zveza sprejela sklep, da naslednje leto zač- ne veljati financiranje preko svobodne menjave dela, to- rej preko interesnih skupno- sti in delovnih organizacij, ki sodelujejo z društvi. Možnosti za zadovoljeva- nje posebnih interesov je v občini dovolj - vsaj kar zade- va število družbenih organi- zacij in društev. Zunaj teh aktivnosti pa še vedno ostaja pretežen del mladih, ki so zainteresirani za delo, ven- dar jim ustaljene oblike or- ganiziranosti in delovnih metod ne odgovarjajo. Zato bo ena glavnih nalog, da društva razmislijo o koncep- tu svojega dela predvsem z vidika možnosti vključeva- nja mladih. Za kontinuiteto dela društev in predvsem za aktiviranje mlade populaci- je, ki je tudi nosilka svežih idej in zamisli, je še kako po- trebno podmladiti društvo, ne glede na to, katero po- dročje pokrivajo. VARILNA LINIJA V ŽIČNI 2e v lanskem letu je pričela obratovati v Žični nova linija za varjenje armatur. Poleg boljše, bolj natančne izdelave, so za to delo potrebni le trije delavci in ne osem, kot pri stari, liniji. Proizvodnja je pri tem večja od 60 do 70 odstotkov. Toda zaradi pomankanja materialov, zmogljivosti niso v celoti izkoriščene. i NOVE IZLETNIKOVE DELAVNICE s karoserijsko delavnico je Izletnik zaključil tretjo in s tem zadnjo fazo vzdrževalnega kompleksa, ki je bil načrtovan v preteklem srednjeročnem obdobju. Hala je velika 84 X 24 m. Pridobitev pomeni hitrejše popravilo avtobusov, ki so nemalokrat stali zato, ker so bile zmogljivosti stare popravljalnice premajhne - kapacitete nove so večje. ŽITA BO DOVOLJ Na celjskem območju let- no potrebujemo okoli 23.400 ton žita. Z novimi silosti s kapaciteto 11.700 ton in s sta- rimi 7600 tonami, bo dovolj kapacitet za pokrivanje let- nih potreb. To pomeni tudi, da bodo žito lahko v potreb- ni kohčini kupili ob žetvi kar je ceneje kot pa poznejši na- kupi. S tem bo letno zago- tovljena oskrba Celja in celj- skega območja. Silos bodo odprli na dan občinskega praznika, 20. julija. DOPOLNJEN DOM UPOKOJENCEV Z izgradnjo veznega dela med starim in novim delom Doma upokojencev ter s funkcionalno usposobitvijo kletnih in pritličnih prostorov v novem objektu, je obogatena po- nudba doma. Potrebnih je bilo 60 milijonov, z njimi pa so pridobili garderobe, avlo, kurilnico, restavracijo in večna- menski prostor. V novem delu doma je 110 ležišč za telesno in duševno prizadete občane, ki potrebujejo intenzivno nego. CELJE - ODPRTO MESTO NA OBMOČJU, V REPUBLIKI IN V SVETU Celje je star in razvit industrijski center z dolgoletno delavsko tradicijo, a žal z delno že zastarelo tehnologijo. Zaradi pomanjkanja lastnh surovin- skih virov ter živega in ustvarjalno inovacijskega dela in sodobnejše te- hnologije, smo v občini Celje kaj kma- lu prešli iz klasičnih kupoprodajnih odnosov v višje in celovitejše oblike gospodarskega sodelovanja. Takšno načrtno, celovito in sistema- tično sodelovanje občine Celje z drugi- mi občinami v ožji in širši domovini ter tujini, je že v preteklih letih bistve- no prispevalo k visoki stopnji odprto- sti občine in njenemu uspešnemu družbeno ekonomskemu razvoju. V času in prostoru, ko se gospodarski odnosi zaostrujejo, tako doma kot tudi v tujini, ko postajajo hrana, surovine, ustvarjalnost in sodobna tehnologija moto gospodarskega razvoja, se ko- ristnost takšne usmeritve in odprtost občine samo potrjuje. Občina namenja posebno skrb raz- voju gospodarskega sodelovanja z ob- činami celjske regije, še posebno z manj razvitima občinama - Šentjur- jem in Šmarjem, čeprav je že v prete- klosti doseženih nekaj pomembnih re- zultatov v teh občinah. Gospodarsko sodelovanje s pobrate- nimi občinami Ouprija, Doboj, Sisak in Titov Veles še ni doseglo tiste stop- nje, ki jo dajejo možnosti in narekujejo potrebe. V Celju smo namreč že na samem začetku okrepili zgodovinske razloge pobratenja še z gospodarskim sodelo- vanjem, ki naj trajno krepi vezi med občinami. Organizacije združenega dela Aero, Libela, Merx, Toper, Ljubečna, Zlatar- na, Klima, Kovinotehna, Železarna, Cinkarna, Razvojni center in druge, spreminjajo svoje gospodarske vezi v teh občinah v vedno višje oblike go- spodarskega sodelovanja. Tako dobi- va pobratenje vedno bogatejšo vsebi- no in tudi obliko. Občina Celje razvija tudi dobro in vsebinsko sodelovanje z občinami Sombor, Budva, Rakovica, Karpoš, Požarevac, Skopje in drugimi in se ta- ko odpira v celotni slovenski in jugo- slovanski prostor. To pa nedvomno pomeni krepitev tudi njenega družbe- no ekonomskega razvoja. ' V tujini oblikuje občina Celje zaen- krat poglobljene vezi samo z občinama Giitersloch in Grevenbroich v ZR Nemčiji in še to samo na kulturnem in športnem področju. Seveda si pa želi- mo, da tudi te vezi postanejo bolj vse- binske in obogatene z gospodarskim sodelovanjem. Zaključimo lahko, da se sodelovanje občine Celje v sistemu socialističnega samoupravljanja dobro razvija in da postaja Celje odprto in znano mesto. NA LA VI NOVI PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevna skupnost Lava je pridobila nove, ustrezne prostore za svoje potrebe. Montažno zgradbo, za katero so prispevali -krajani samoprispevek, del sredstev pa Podjetje za PTT promet v Celju, ki ima prostore v isti stavbi, so slovesno odprli v petek. V novih prostorih se lahko zbere okoli 100 krajanov, kar bo gotovo poživilo delo v krajevni .skupnosti. IZBOLJŠA VE OSNOVNE ZDRA VSTVENE SLUŽBE Na področju pogojev za zagotavljanje zdravstvenega varstva je bilo v preteklem letu v Celju vehko narejenega. Tako so v bolnišnici pridobili nove prostore in opremo intenzivne kirurške terapije in nege, iz Novega Celja se je v bolniški kompleks preselil dermatovenero- loSki oddelek, osnovna zdravstvena služba pa je pridobila prepotrebne-prostore. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 28 - 15. julij 1982 20. JULIJ - PRAZNIK OBČmE CEUE SPET RIBE V VOGLAJNI Čistilna naprava v Železarni Štore zagotavlja v prvi vrsti boljše ekološke pogoje v Vogiajm, ki ]e bila v zadnjem času močno onesnažena. Napravo, ki dela 24 ur na dan upravlja le en delavec - strojnik. V napravi se zbira valjarniška in plavžna onesnažena voda! ki gre potem, ko se odstranijo primesi, ponovno v proizvodnjo. Zmogljivost čistilne naprave ]e 700 m^ na uro. OB VEŠČ AN JE ZA ODLOČANJE j INDOK INFORMACIJE so ^ PRILAGOJENE POTREBAM Da bi vsa gradiva, ki so de- lovnim ljudem in občanom ter delegatom potrebna za odločanje v delegatskem si- stemu objavljali sprotno, v kratki, jedrnati in razumljivi obliki, torej v povzetkih. Smo se v občini Celje odločili za INDOK informacije, ki dopolnjujejo delegatsko ob- veščanje preko Delegatove- ga poročevalca in ga preje- majo vsa gospodinjstva v ob- čini. INDOK informacije so dokaj dobro prilagojene po- trebam in pričakovanjem prejemnikov, zato je velika večina z njimi zadovoljna. Takšne so ugotovitve mnenj- ske ankete, s katero ]e IN- DOK center ugotavljal mne- nje o kvaliteti in učinkovito- sti informacij pri bralcih in uporabnikih. V anketi je od 124 naslov- nikov, ki so prejeli 327 izvo- dov vprašalnikov, sodelova- lo s področja gospodarstva 35 organizacij s 123 izpolnje- nimi vprašalniki in 13 kra- jevnih skupnosti s 15 izpol- njenimi vprašalniki. Organi- zacij in skupnosti izven go- spodarstva se je odzvalo sa- mo 15 s 40 izpolnjenimi vpra- šalniki. Med tistimi, ki so vprašalnik izpolnili, je bilo največ delegatov, odgovor- nih za obveščanje in anketi- rancev iz vodstev političnih organizacij, precej manj pa vodstvenih in vodilnih de- lavcev. Že glede na sestavo anketiranih lahko trdimo, da so rezultati ankete odraz de- janskih mnenj, potreb in pri- čakovanj. Velika večina anketiranih je bila zadovoljna s tistim, kar jim INDOK informacije nudijo. Glavna pomanjklji- vost pa je po njihovem mne- nju še vedno v tem, da neka- teri šesta vi jalci besedil piše- jo preveč v žargonu, ki delu- je odtujeno in odbijajoče. Tudi zaradi rabe tujk, kratic in preveč obsežnih tabel brez pisne razlage, dosegajo sestavljalci pri prejemnikih enake občutke. Preglednost teh informacij in njihovo pri- vlačnost bi lahko bistveno izboljšali z manj enoličnim in včasih celo površnim ti- skom. Precej bi k boljši ob- veščenosti doprineslo bolj pogosto izhajanje INDOK informacij, saj je sedaj ča- sovni presledek med dogod- kom in njegovo objavo pre- dolg in zato informacije zgu- be aktualnost. Rezultati ankete so torej ugodno ocenili dosedanje prizadevanje INDOK centra za izboljšano in racionalno obveščanje. Predlogi anketi- ranih se zelo dobro ujemajo s strokovno oceno INDOK in- formacij ter njihovega jezika iz preteklega leta. Brez dvo- ma bo torej v bodoče potreb- no nameniti glavno skrb izo- braževanju in usposabljanju sestavljalcev pisnih informa- cij. Da bomo res celovito in razumljivo obveščeni, da bo- mo informacije lahko dejan- sko uporabili za odločanje. GLASBENA ŠOLA - VEČ MOŽNOSTI Celjska glasbena šola že dolgo ne zadošča več vsem potre- bam, pa naj gre za število učencev, ki jih lahko sprejme, ali za možnosti izobraževanja. Z gradnjo prizidka in s celovito obnovo bodo pridobili prepotrebne prostore za učilnice, kabinete in zbornico, pa tudi za manjše koncerte. VEČJE MOŽNOSTI TEHNIČNE ŠOLE S PRIZIDKOM Velike potrebe gospodar- stva za proizvodno-tehnične usmeritve, zahtevajo tudi več prostora za učence v te- hnični šoli. Z izgradnjo dru- gega dela tehnične šole, ki je veljal brez opreme 110 mili- jonov dinarjev, smo pridobi- li 20 klasičnih učilnic s kabi- neti, dve večji predavalnici in šest speciaUziranih učil- nic. S tem pa lahko tehnična šola tudi izvaja vse tiste nalo- ge, ki jih je pred njo postavi- lo usmerjeno izobraževanje. IZ ŽIVLJENJA IN DELA DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU PREDNOSTNA LISTA STANOVANJSKIH PROSILCEV MED DELA ¥CI, ZAPOSLENIMI PRI OBRTNIKIH OBČINE CELJE Danes objavljamo prednostno listo za dodeljevanje stanovanj delavcem, zapo- slenim pri obrtnikih v občini Celje za leto 1982. Prednostna lista je bila letos sestavlje- na po novem pravilniku o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev,. ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih. Na predlog izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri obrt- nikih, je zbor uporabnikov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje na svoji prvi ločeni seji dne 29. junija 1982 sprejel sklep, da se osnu- tek pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delav- cev, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih, prekvalificira v predlog in kot predlog tudi sprejme. Tako smo ena redkih osnovnih organizacij, ki ima pra- vilnik prirejen za potrebe delavcev, za- poslenih pri obrtnikih. Prepričani smo, da je pravilnik dober, saj so bile pri njegovi sestavi upoštevane vse specifič- nosti, ki nastajajo pri delavcih, zaposle- nih pri obrtnikih. Zaradi novega pravil- nika so bile tako nove, kot tudi stare prošnje za dodeUtev stanovanj delavcev pri obrtnikih ponovno točkovane, toč- kovanje pa je opravila komisija pri sa- moupravni stanovanjski skupnosti ob- čine Celje. Nov pravilnik bo posredovan vsem delavcem, zaposlenim pri obrtnikih ta- koj po dopustih, tako da jim bo lahko v pomoč v primeru, ko bodo sestavljali prošnje za dodelitev stanovanj. Danes pa posredujemo prioritetno li- sto petnajstih prosilcev za dodelitev sta- novanja, trije pa so. že prej odstopili. Nanjo se lahko vsak delavec pritoži v roku tridesetih dni, če seveda meni, da je bil pri točkovanju kakorkoli oškodo- van. Po tridesetih dneh, računajoč od dneva objave, bo prednostna lista obravnavana kot dokonfčna.___..^ Lista je sestavljena iz naslednjih prosilcev: 1. BORKO GUDALOVIČ, zaposlen pri Ladislavu Reberniku (57,5 točk) 2. BOGDAN PAUŠER, zaposlen pri Francu Kravanji (53 točk) 3. PETER SRNEC, zaposlen pri Geršaku (51,5 točk) BARBARA PETKOVIč, zaposlena pri Karolini Štuklek (49,5 točk) 5. ANTON OBREZA, zaposlen pri Ladislavu Reberniku (44,5 točk) ' 6. BOJAN SVETLIN, zaposlen pri Avgustu Pešaku (44 točk) 7. ANTONIJA JURKOVIC, zaposlena pri Mariji Lavrič (41,5 točk) 8. MARTIN KLJAJIC, zaposlen pri Francu Kranjcu (35,5 točk) 9. DANILO KOS, zaposlen pri Francu Škrablu (35,5 točk) 10. VINKO BELINA, zaposlen pri Juriju Belini (34,5 točk) 11. STANISLAV ŽABERL, zaposlen pri Miru Stipiču (32 točk) 12. ZVONIMIR GUDAN, zaposlen pri Feliksu Piršu (29,5 točk) 13. JOŽICA NOVAK, zaposlena pri Tjaši Penca (25,5 točk) 14. MARIJA RECEK, zaposlena pri Milki Zagožen (25 točk) 15. J02ICA LESKOVSEK, zaposlena pri Eriki Letner (22 točk) Osnovna organizacija sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih občine Celje, čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Celje, 20. juliju št. 28-15. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 STROKOVNI NASVETI UKREPI PO TOČI V VRTU Pri vzgoji različnih vrtnin, ki jih gojimo v vrtu, je bilo po toči odločilno, če smo rastline poškropili s fungicidi in dodali folifertil ali foliar. Nekatere rastUne se bodo še deloma obrastle in od njih še lahko pričakujemo pridelek, kar pa je poškodovanega in popolnoma uni- čenega, pa nadomestimo z novo setvijo. Setev endivije, radiča ali solate je še priporočljiva, ker dobimo zadovoljive pridelke. Ce se bodo rastline v jeseni slabo razvijale, jih pokrijmo s prozorno polieti- lensko folijo, tako da bomo tudi še pozimi izpod tunela pobirali radič ali endivijo. Ce dobimo sadike pora, zelene, cvetače in zelja, jih je potrebno takoj presaditi, da bomo ob skrbni negi pobrali jeseni pridelek. V vrt pa v juliju še sejemo rdečo peso, korenček, peteršilj, ker so iz pozne setve rasthne primernejše za skladiščenje, peteršilj pa nam boljše prezimi kot iz zgodnejše setve. Čebula, ki jo je prizadejala toča, bo prisilno dozorela in bo v skladišču zelo gnila. Zato spravimo samo zdrave čebule, obtolčene pa že v jeseni prepražimo in damo v skrinjo, da bomo imeli pozimi že napol pri- pravljeno jed. Lahko pa sejemo čebulo srebrnjak, ki nam bo prezimila v zavetnilegi in bomo spomladi kmalu imeli na vrtu mlado čebulo. Setev kumar ali bučk je priporočljiva samo v izje- mno zavetnih legah, ker bomo jeseni nadnje postavili tunel, da bomo pobrali vsaj nekaj plodov. V vrtu je izbira vrtnin, ki jih je še sedaj priporočljivo sejati, dovolj velika, da bomo kljub toči preskrbljeni z zelenjavo z domačega vrta. UKREPI PO TOČI PRI VRTNINAH ZA PREDELAVO Na območjih, ki jih je prizadela toča, gojijo tudi vrtnine za predelavo - zlasti zelje, rdečo peso in ku- mare za vlaganje. Pridelovalci, ki so posevke takoj poškropili s fungicidi in s folifertilom, so vsaj deloma omilili poškodbe, ki so nastale na rastlinah. Tudi s takojšnjim okopavanjem so se, zlasti na težji zemlji, bistveno izboljšali pogoji za rast. Po enem tednu so se poškropljeni in dognojeni posevki že toliko obrastli, da lahko ugotovimo, če je na parceli ostalo vsaj polo- vico predvidene gostote. S takih posevkov lahko priča- kujemo polovični pridelek in zato jih še najprej skrbno škropimo s fungicidi, folifertilom in zlasti posevke zelja tudi z insekticidi. Tako bodo rastline imele ugo- dne pogoje za rast. Posevki kumar za vlaganje, ki jih toča ni popol- noma stolkla, se bodo ob skrbni negi popravili. Ku- mare se zelo dobro obraščajo, če so rastline samo deloma poškodovane. Popolnoma uničene rastline pa. samo životarijo in ne dajo vsaj še tri tedne nobenega pridelka. Kumar pa v juliju ponovno ne priporočamo sejati, ker bi začele roditi prepozno in bi jih jeseni prehitro poškodoval mraz. Če utotovimo na posevku zelja več kot 60% popol- noma poškodovanih rastlin, tako da so brez listov in zadete v sredino, se odločimo za preoravanje in po- novno presajanje, če imamo na razpolago še sadike. Zelje, ki ga presadimo še do srede julija, da sicer manjši pridelek kot pri zgodnejšem presajanju, vendar lahko pričakujemo ob skrbni negi vsaj 20 ton/ha pri- delka. Rdeča pesa, ki jo je prizadela toča, da sicer manjši pridelek, vendar se za preoravanje in ponovno setev odločimo samo v popolnoma poškodovanih nasadih. Ob skrbni negi pa s takega posevka rdeče pese lahko še pričakujemo do 15 ton pridelka, seveda če so pogoji za kalitev ugodni. Če pa je suša in seme slabo vzkali, potem ostane ponovno zasejana površina prazna. Ker pri ponovni setvi ali presajanju sadik dobimo za 50 do 70% manjše pridelke, je v deloma poškodovanih nasadih priporočljivo intenzivno zaščititi spomladan- ske posevke in jih dognojiti. PRIDELOVANJE ZGODNJIH STRNIŠČNIH DOSEVKOV Zlasti je setev dosevkov zelo pomemben ukrep v območjih, ki jih je prizadela toča. Večina strniščnih dosevkov daje večji in kakovost- nejši pridelek, če jih sejemo čim bolj zgodaj poleti. Glede na razpoložljivo seme priporočamo zlasti na- slednje zgodnje strniščne dosevke: krmni ohrovt strže- nar (setev vsaj do sredine julija), ajdo (setev sredi julija) ter mnogocvetno ljuljko v čistem posevku ali v mešanici z aleksandrijsko ali perzijsko deteljo, meša- nico jare grašice z ovsom ali ječmenom (ovsiga oz. ječmiga) in mešanico krmnega graha s koruzo, ki jih posejemo vsaj do konca julija. Za setev zgodnjih dosevkov potrebujemo naslednje količine semena za hektar površine: ohrovt strženar 8 kg, ajda 50-70 kg, mnogocvetna ljuljka v čisti setvi 40-50 kg, v mešanici z deteljo 10 kg mnogocvetne ljuljke in 30 kg aleksandrijske ozir. 15 kg perzijske detelje, ovsiga ozir. ječmiga 60 kg grašice in 75 kg ovsa ozir. ječmena, mešanica graha s koruzo 70 kg graha in 25 kg koruze. Metuljnice (detelje, grašica, grah) in mešanice z me- tuljnicami ob setvi pognojimo z okoli 40-50 kg čistega dušika na ha, nasprotno pa zahtevajo križnice (ohrovt strženar) in trave (ljuljka) izdatno gnojenje z dušikom (okoli 100 kg čistega dušika na ha). Ajdi pognojimo pred setvijo z okoli 400 kg na ha NPK 11:11:16 ali slične sestave. Pri čistih posevkih ljuljke dobimo razen obilnega jesenskega odkosa krme še tudi izdaten spomladanski odkos, če posevek zelo zgodaj spomladi izdatno dog- nojimo z dušikom. Pridelek ohrovta strženarja pokla- damo presen vse do začetka zime. Pridelek grašice in graha pokrmimo do začetka jesenskih slan. ŽETEV 82 NA CELJSKEM OBMOČJU USPEVA PO PRIČAKOVANJIH PRVI SNOPI PŠENICE ŽE PADAJO! Toča je potolkla veliko pridelka, a ta, kaže, vseeno ne bo slab ■ ^ Za poročilo o letošnji žetvi na Celjskem kaže uvodoma poudariti dve vesti: prva se nanaša na maksimirane cene pšenice letošnje žetve, druga pa na podražitev moke za povprečno 35 odstotkov. Za oboje je »kriv« zvezni izvršni svet, seveda pa tudi potreb- no usklajevanje cen pšenice in moke. Druga stvar je, ali je tako visoka podražitev z vse- mi posledicami umestna... Vsekakor je bistvenega pomena, da sedaj iz vseh na- ših polj pospravimo pšenico, naš vsakdanji kruh. Odločili smo se, da bomo krušnih žit posejali več, saj bi končno v Jugoslaviji radi dosegli spet pšenične pridelke iz 1974. le- ta, ko smo pšenice poželi za vse svoje lastne potrebe in rezerve ter kanček celo za izvoz. V bitki za hrano pri pšenici letos še nismo tako daleč, vendar pa je količina zrnja spet v porastu. Pripravili smo krajše poro- čilo, kje so na Celjskem že začeli padati prvi snopi ozi- roma kdaj bodo, in kakšen pridelek pričakujejo. V celjski občini so začel iz žetvijo sredi tega tedna, na območju TZO Vojnik v Arc- linu in na območju TZD Ce- lje v Škofji vasi. Glede na to, da je toča »pospravila« pre- cej tudi žitnega pridelka, ra- čunajo v Kmetijski zadrugi z manjšim odkupom, tudi za 45 odstotkov. Z mehanizaci- jo, pravijo, zanekrat ni pro- blemov. Konec tega tedna bo tudi v^ konjiški občini žito dozorelo* za žetev. Se vedno pa v obči- ni ne vedo, kako bodo to od- govorno delo opravili, saj zgodaj spomladi naročenih in plačanih kombajnov še ni- so dobili. Če jih v teh dneh ne bo, si bo treba pač poma- gati drugače, na vsak način pa žito ne bo ostalo na poljih. Pričakujejo povprečno leti- no, prej boljšo kot slabšo, saj je polja le delno prizadela zimska pozeba, neurja pa so jim prizanesla. Tudi v šmarski občini se pripravljajo na žetev, zrnje še ni čisto dozorelo. Pogod- beno so zasejali s pšenico 100 hektarov, vendar bo ve- lik izpad pridelka zaradi neurja s točo. Najbrž bo pri- delka le polovico od načrto- vanega. Kljub vsemu si bodo prizadevali odkupiti okrog sto ton pšenice, v ta namen pa so že organizirali 16 od- kupnih postaj, medtem ko bodo pri večjih proizvajalcih pšenico prevzemali doma na kmetiji. Z mehanizacijo ni težav in ne pričakujejo to- vrstnih motenj. V laški občini je sicer s pšenico posejanih 540 hekta- rov, vendar od tega le slabih 20 v družbenem sektorju in 27 hektarov v okviru organi- zirane zadružne proizvodnje. Pravijo, da je njihova pšeni- ca dobro prezimila, težave so imeli zaradi pomanjkanja je- senskih škropil, medtem ko jim gnojil v glavnem ni pri- manjkovalo. Pričakujejo, da bodo odkupili za tržno proiz- vodnjo kakšnih 60 ton zrnja, z žetvijo pa so začeli v pone- deljek in sicer v krajevni skupnosti Vrhovo. Pogodbene pšenice v šent- jurski občini je bilo poseja- ne na 60 hektarih, vendar pričakovanega pridelka za- radi toče ne bo. Morda je za- nimivo to, da se kmetje veči- noma odločajo za zamenjavo pšenice s koruzo in so jo na ta način že prejeli kakšnih 50 ton. Na splošno je za to ob- močje odkup dogovorjen z Mlinsko-predelovalno indu- strijo SOZD Merx, odkup bo potekal v novih silosih v Tr- novljah vsak dan od 6. do 22. ure, tam pa bo možno pšeni- co tudi sušiti, seveda, če bo vsebovala več kot 15 odstot- kov vlage. V bolj hribovitih predelih ne bodo želi s kom- bajni, bo pa zanje odkup or- ganiziral Kmetijski kombi- nat Šentjur po proizvodnih enotah. Trije zasebni kom- bajni v šentjurski občini bo- do uporabljeni povsod, kjer bo to le mogoče. V občini Žalec se bo žetev pričela konec tega tedna. Po- godbenih površin je zaseja- nih 176 hektarov, na njih pa bodo pridelali 400 ton tržne- ga viška. Pridelek bi bil še boljši, če bi ne bilo toče. V lastni proizvodnji bodo pri- delali okrog 1000 ton pšeni- ce, sejali pa so jo tudi v hme- ljiščih. Direktor KZ Savinj- ska dolina Vlado Kralj je po- vedal, da v teh dneh pričaku- jejo tudi nov kombajn, ki bi ga že morali dobiti, sicer pa so vse kombajne tehnično pregledali, tako da so tudi po tehnični plati na žetev dobro pripravljeni. V mozirski občini sejejo pšenico le na kmetijsih, ki ni- so usmerjene. Pri Zgomjesa- vinjski kmetijski zadrugi pravijo, da je tako zasejano okrog 30 do 50 hektarov pše- nice, da pa bo pridelek zelo pičel. Pri zadrugi pa pogod- benih površin nimajo. Žanjce in žanjicele redko vidimo. Pšenico skoraj povsod žanjejo s kombajni, zato je tale posnetek s Polzele toliko bolj zanimiv. Poto T. T. DRAMLJE PRIDNI KOSCI, GRABLJICE Kmečke In spretnostne igre so obudile stare običaje Aktiv mladih zadružnikov Dramlje je v soboto priredil že četrte zapovrstne »Kmeč- ke igre«. Mladi so se najprej pomerili v košnji in grablje- nju, sledilo je tekmovanje starejših koscev in ob koncu še spretnostne igre. Za uspe- šen nastop na tem tekmova- nju pa ni zadostovala le za- gnanost in dobra volja, am- pak je bilo potrebno tudi ve- liko znanja. Tekmovalna ko- misija je pri košnji ocenjeva- la čistočo odkosa, zloženost redi in višino odkosa, pri grabljenju pa čistočo grab- Ijenja, obliko kopice in seve- da skupni porabljeni čas. Vsak kosec je moral pokositi sto kvadratnih metrov veli- ko površino, pri delu pa je bilo dovoljeno samo enkrat menjati orodje. Temu, ura- dnemu delu tekmovanja, so sledile še spretnostne igre, ki so skupaj s košnjo in grablje- njem, dale vsaki ekipi konč- no število točk. Mladi za- družniki so se pomerili v spretnosti prenašanja za- bojčkov in v prevozu vode. Seveda ni bilo lahko nositi štirideset zabojčkov in jih potem postaviti na tla ne da bi se prevrnili. Podobne te- žave so imeli tekmovalci tu- di s prevozom vode, kjer je tekmovalec vozil spremlje- valko v samokolnici. To bi mladim fantom še ne pov- zročalo prevelikih težav, vendar pa je tekmovalka v samokolnici nosila v krožni- ku vodo. Ocenjevalna komisija je po skrbnem seštevku točk dolo- čila zmagovalce in sicer je prvo mesto zasedel aktiv mladih zadružnikov iz Šent- jurja, drugo mesto mladi iz Dramelj, tretje pa Ponikva. Zmagovalci so bili najbolj veseli nagrade, t. j. dvesto ki- logramov umetnih gnojil, saj je to v današnjih pogojih kmetovanja neobhodno po- trebno, žal pa tudi težko pri- dobljivo kmetijsko sredstvo. Med kosci-veterani je prvo mesto zasedel Ivan Fajs, dru- go Vili Lorger, tretje pa Dra- go Gajšek. »Kmečke igre« so torej tu- di letos lepo uspele in orga- nizatorji obljubljajo, da bo tako, če ne še boljše, tudi v prihodnje. IVANA FIDLER Naporno je bilo s koso, tole pa je še bolj zapleteno... Takole je, če mlade roke zagrabijo koso in poskušajo hitro in pravilno poko- siti odmerjeno površino. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 28 - 15. julij 1982 §t. 28 - 15. julij 1982 NOVi TEDNIK - stran 21 TABORNIKI v KOKARJIH mki iimj u vodniki Od 2. do 1 f. Juiija Je 45 tabornikov urilo znanje Na pobudo področne zve- 26 tabornikov so se 2. julija obrali taborniki iz treh občin celjskega področja (žalske, (•eljske in mozirske) v Ko- Ijarjih. Petinštirideset izbra- nih tabornikov in tabornic, starih od 11 do 16 let, se je na devetdnevnem tečaju učilo, Icako postati dober vodnik medvedkov in čebelic, ter ta- bornic in tabornikov. Pobuda je vredna pozor- nosti, še posebej zato, ker je to prvi takšen tečaj na celj- skem področju. Prejšnja leta so vodnike izbirali med naj- bolj sposobnimi taborniki v samih odredih. Njihovo zna- nje pa seveda še zdaleč ni moglo doseči tistega, ki ga imajo danes taborniki po opravljenem preizkusu zna- nja. S tečajem so zadovoljni vsi: tako sedaj že preizkuše- ni vodniki, kot tudi vodstvo, ki pa je imelo, kljub posluš- nosti svojih varovancev, pol- ne roke dela. Starešina Bo- goljub Sčopič iz Celja in ta- borovodja Emil Mumei iz Slovenskih Konjic sta na- mreč morala poskrbeti, da je bil program izpolnjen, če- prav nekaterih predavate- ljev, ki zo obljubili, da bodo prišli, ni bilo. Tudi kuharica Marija Kmecl, sicer že preka- ljena tabornica, se je morala precej namučiti, da je vsak dan nasitila vedno lačne otroke. Kljub natrpanemu progra- mu so taborniki še našh čas, da so se napotili na bližnjo Creto in se med potjo ustavi- li ob mnogih spominskih obeležjih iz NOB v teh kra- jih. Ob Dnevu borca 4. juliju pa so še s posebno pozor- nostjo uredili spomenik pad- lih borcev v Kokarjih. Poskr- beli so tudi za veličasten, z zastavami in smrečjem okra- šen vhod v njihov tabor, ve- lik kres, ki je kakor olimpij- ski ogenj gorel nepretrgoma vseh devet dni, pa je že od daleč naznanjal, da se v Ko- karjih dogaja nekaj poseb- nega. Na lastno pobudo, kar je še posebej pohvalno, so tabor- niki izdali tudi svoj bilten, v katerem so strnili vtise z de- vetdnevnega tečaja. Taborniška organizacija, se bo trudila, da bo takšen tečaj odslej organizirala vsa- ko leto v začetku počitnic. K sodelovanju pa bodo v pri- hodnje pritegnili tudi tabor- niške odrede iz drugih ob- čin. NADA KUMER ŠMARJE: VISOK ODSTOTEK BOLEZNIN v občini Šmarje pri Jelšah so že v letu 1980 zabeležili visok delež bolniških izostankov do 30 in nad 30 dni, ki so bili nad povprečjem občin območja. V letu 1981 pa je bil zelo velik porast bolniških izostankov do 30 dni, medtem ko se je odstotek bolezenskih izostankov nad 30 dni zmanjšal. O informaciji, ki govori o bolezenskih izostankih šmar- skih delavcev, so na včerajšnji seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti spregovorili šmarski delegati in se dogovorili za ukrepe, s katerimi naj bi visok odstotek bolni- ških izostankov delavcev zmanjšali. Na seji skupščine so delegati poslušali še poročilo o poslovanju občinske zdrav- stvene skupnosti v prvem tromesečju letos ter sklepali o predlogu nekaterih samoupravnih aktov. USPEL MARATON JADRALCEV NA DESKI Jadralci na deski, ki so se od 13. junija borili z morjem, vetrom in vremenom, so včeraj zaključili svojo več kot 1000 km dolgo pot in tako prejadrali Jadransko morje od ustja Bojane na albansko-jugoslo- vanski meji do Ankarana ali bolje rečeno do jugoslo- vansko-italijanske meje. Vlado Nendl, Rudi Kajtner, Zdravko Konda in Tine Guzej so tako dokazali, da se človek z obilo poguma, spretnosti in moči lahko kosa z naravo, seveda z dobro opremo. Številne delovne organizacije so našle posluh za tovrstni podvig in omogočile, da so jadralci na deski dosegli svoj cilj. F. P. zavarovalna skupnost triglav 1 -OBMOČNA SKUPNOST CEUE VSEM ZAVAROVANCEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE CELJE 20. JULIJ TER DAN VSTAJE 22. JULIJ MIRAN SATTLER mčEK, mE 13 Kinšm Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande-same so se imenovale »križarska vojska«. Po dokumentit) o njihovem delova- nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved. Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih dogodkov. Palček se je nehote dotaknil svojega orožja. Brž pa je odmaknil roko, kot bi se opekel, da je Delegat pozorno dvignil obrvi. Miloš je stal ob strani. Sklanjal je glavo, bil je pokla- pan, Paldku se je zdeJ, ko ga je nrdmogrede ošinil s pogledom, kot bi mu nekdo spustil malce krvi in sape. Nič več se ni držal tako napihnjeno. »ITam si si tudi roke umazal! O tem smo obveščeni! Tega še nismo pozabili.'« Delegatov glas je hotel biti grozeč, a ni dolgo zdržal tega tona. Popustil je v strogosti in bolj spravljivo nada- ljeval: »Slišim, da ste zdaj zelo zanesljivi in korajžni!« Palček spet ni vedel, ah ga Delegat sprašuje, ah samo ponavlja besede, ki jih je shšal. Ni trenil. Delegat je odpil iz kozarčka požirek žganja, ne da bi umaknil pogled s Palčkovega obraza. »Veste, da so vas križarji že obsodiU? Da so naredih križ čez vas?« Njegov glas je bil spet močan in odločen. Palček se ni premaknil. ,Običajno pranje glave, z nekaj grožnjami, kot je to v navadi!' je pomislil. ,Miloš ga je o vsem dobro poučil.' Oglasil pa se ni. »Kaj ste vedno tako molčeči?« »Ja!* Palček je vedel, da ga Delegat prav gotovo ni khcal samo zato, da bi mu povedal, kar je pravkar shšal, ampak da ima nekaj za bregom. To je sklepal tudi po Miloševem kislem obrazu. »Do zdaj ste dobro delah! Ne mishte pa, da ste se že odkupih! Zato smo sklenih«. Delegat je povzdignil glas in napravil slovesen obraz, »da vas pošljemo na Kozjan- sko. Organizirah boste križarsko skupino! Tukaj imate nekaj naslovov kmetov, naših somišljenikov in pomaga- ' čev." Delegat mu je izročil popisan hst papirja, da je Palček lahko videl njegove bele roke čisto od blizu. »Ti vam bodo priskrbeh skrivahšča in hrano in vse, kar je potrebno za vojsko. Ste razumeli? Podrobna navodila vam bo kasneje posredoval Miloš.« »Kdaj naj grem na pot?« je vprašal Palček. Njegov obraz in drža pred Delegatom sta bila takšna, kot da je pripravljen oditi že naslednji trenutek. »Čez nekaj dni! Recimo čez tri dni!« 16 Palček se je pridušal kot Madžar. Miloš nič manj. »Zmeda!« je rekel, »pride Delegat in obrne vse na glavo!« »Borce boš zbiral, vojsko organiziral...« »... da bo takšna gneča, kakor je pri naju«, je zinil Palček in rado veno pristavil: »Kako pa si se zmazal? Delegat je vendar hotel videti Še ostalo našo vojsko?« »Rekel sem, da se bom pobrigal in jo v naslednjih dneh številčno povečal in okrepil. Bil ja zadovoljen!« Miloš je nato povedal, da sta imela z Delegatom na trenutke semenj. Na vprašanje, zakaj ni bilo 18. maja prevrata, mu je zelo omalovažujoče rekel, da o varnost- nih ukrepih, pač nima veliko pojma. »PomisU, to mi reče gospod, ki vsak dan spi pod streho, v svoji postelji, jaz pa se že mesece preganjam po hostah kot zver. On mi govori o varnosti!« Datum 18. maja je bila ukana, dolo- čih bodo novega, je povedal Miloš, datum poveljstvo slovenske križarske vojske skriva. »Važno pa je to, kar je ukazal Delegat«, je z grozečim glasom nadaljeval Miloš, »postati moramo mnogo bolj aktivni! Kaj to pomeni?! Lotiti se morsimo komunistov! Likvidirati vse tiste, ki so znsaii in zagrizeni. Tega ne bomo delah samo ponoči, naskrivaj, temveč pri belem dnevu in vsem na očeh, da bo čim več prič. V njihove vrste je treba vnesti zmedo in negotovost, druge ljudi pa čim bolj prestrašiti! Nihče se ne sme počutiti varnega na našem terenu!« Palček je potihem zažvižgal predse; mogoče pa je celo dobro, da odhajam, je pomislil. Naglo, kot se je oplazila ta misel v njem, tako hitro je tudi izginila, saj jo je brezobzirno izpodrinila druga, ki ga je stisnila med za- skrbljenost in neugodno počutje, kaj bo vendar ssun tam na Kozjanskem. Miloš ga je zmotil: »S Kozjanskim bomo počakali/ Se nič ne mudi! Zdaj so najbolj važne likvidacije! Vse drugo lahko počaka! Ti si zdaj tukaj potreben!« Palček je čutil, kako mu je ob teh Miloševih besedah odleglo. Napetost, ki se mu je ugnezdila v želodec, odkar je slišal za svojo premestitev, je popustila. Tukaj, kjer je, je le doma in navadil seje Miloša. Varnega seje počutil v njegovi družbi. Varnega pred tistimi, ki so jima bih neprestano za petami in pred tistimi, ki so mu še vedno grozili, da se mora odkupiti za grehe, ko je bil partizan. V naslednjih dneh sta se križarjema nepričakovano pridružila Ciril in Rudi. Seveda sta ju križarja pustila nekaj dni tavati po goz- dovih. Noben njun korak jima ni ušel. Ko sta se prepri- čala, da nista kakšna vaba, da prišleka nimata »sprem- stva«, sta ju nazadnje sprejela. Ciril in Rudi sta bila kriminalca. Sprva sta jo zaradi tatvin in goljufij, ki sta jih zagrešila, nameravala pobri- sati čez mejo. Toda meja je bila dobro zavarovana in ko sta ugotovila, da z njunim begom ne bo nič, tla pod nogami pa so jima postala prevroča, saj so oblasti za njima razpisale tiralico, sta se zatekla h križarjem, do katerih so ju pripeljale dobre zveze. Miloš in Palček sta se ju razveselila, vendar tega nista pokazala. Bila sta zadržana celo pri slovesnosti, med prisego, ko sta sprejela novinca v križarsko vojsko in ko jima je Miloš velel, naj si na kapo prišijeta bel križ. Ciril je bil po rodu s Primorske. Bil je korenjak, nadut fant visoke postave in neugotovljive starosti, vendar trideset jih zanesljivo še ni imel. Rudi je bil za glavo manjši, a ne majhen, bil je mlajši in prikupen na pogled, tudi bolj ponižen, kot Ciril. Medtem ko je bil Rudi Milošu pri priči všeč, je Cirila gledal postrani. Vznemirjalo ga je njegovo oholo in do- mišljavo vedenje. Zato sta si tako: PO zaprisegi že skočila v lase. Ciril je namreč zahteval brzostrelko, Miloš pa mu Je ni dal. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij 1982 Gradovi in graščine na siovenskem Štajersicem 61 Piše; dr. IVAN STOPAR BORL (Ankenstein), grad Na strmi skalni vzpetini nad Dra- vo', Dolane 1, vzhodno od Ptuja ob starodavnem prehodu čez reko blizu nekdanje štajerskoogrske meje. Ob- čina Ptuj. Ogrsko ime Borlyn označuje po- dobno kot nemško Ankenstein rečni prehod. Grad se prvič omenja 1255, ko je ogrski kralj Bela izdal Frideri- ku Ptujskemu fevdno pismo za gra- dove Središče, stolp Tra (Pogrenja?) in Bori. 1258 so, po Rimani kroniki, Ogri bežali mimo Borla: der von Agrim) vorht sich niht kleine, unz fiir Ankensteine kom er geflohen. Nadaljnje omembe: 1291 - vmb das haws ze Ankchenstain waz der chrieg nicht chlain; 1291 - Borlyn siue Ankynstain častnim; 1308 - Onchenstayn; 1335 - Anchanstain oder Bornel vest, Anchenstayn auf hungrisch Bornyl; 1337 - častnim Ankenstain in partibus Hungarie situm, in ungarice Bomyl dictum; 1412 - Ankelstain; 1441 - vest An- kenstain; 1464 - gesloss Anckchel- stain; 1490 - gesloss Ankhelstain. Iz prve omembe Borla je razvidno, da je bila utrdba takrat na ogrskem ozemlju, vendar pa fevd štajerske rodovine. 1291-1337 so si Ogri za- man prizadevali, da bi si jo pridobili. Po nekih podatkih iz 1493 naj bi imela samostojen status, tako .da Ptujčani z gradom niso služiU ne rimskemu ne ogrskemu kralju. Ko so Ptujčani izumrli, je prišel grad v skladu z delitveno pogodbo iz 1441 v roke grofice Ane Schaunber- ške, njen sin Ulrik pa ga je 1464 z zamenjavo odstopil grofu Johanu Montfortskemu. Ta ga je oddal v za- kup Bernardu Griebingerju, ki je verjetno o 1478 umrl, njegova vdova . Veronika pa ga je proti odškodnini odstopila cesarju. Ta je na njem 1480 namestil oskrbnika Bernarda Breu- nerja. Takrat je že divjala vojna med ogr- skim kraljem Matijo Korvinom, ki je bil povezan s salzburškim nadško- fom Bernardom, na eni in cesarjem na drugi strani. Bori je 1481 zavzel ogrski poveljnik Viljem Fettauer, ki je nato gospoščino dobil v zakup. Vendar pa ga je Korvin kmalu izpla- čal in Bori 1488 izročil v last svoje- mu sorodniku Jakobu Szekelyju pl. Kevendt, poveljniku Ptuja in Rad- gone. Po Korvinovi snuti je Szekely ostal nekaj časa zvest njegovemu ne- zakonskemu sinu Johanu Korvinu, pozneje pa je prišel z njim navzkriž in se je pridružil Habsburžanom. Jo- han je dal Bori zavzeti, vendar ga je moral - v bojih hudo opustošenega - kmalu spet zapustiti. Szekely je nato dobil Bori od Habsburžanov v za- kup za 12000 goldinarjev, cesar Mak- simiUjan pa je zakup 1494 potrdil in mu podelil grad v svobodno last. Vendar pa je bila pozneje, za časa Szekelyjevih dedičev, posest Borla nekaj časa sporna, gospodarske ra- zmere lastnikov so se iz leta v leto slabšale, posest se je drobila. Okoli 1Q20 je prišel Bori v roke pastork Wolfa Vajkarda pl. Herbersteina, grofic Suzane in Zofije pl. Thurn, roj. Stubenberg, že 1639 pa je grof Henrik Ludvik Thurn prodal gospo- ščino baronu Hansu Karlu Sauerju. Ta rodovina jo je spet trdno postavi- la na noge, vzdela si je ime von und zu Ankenstein in jo 1801 prodala knezu Stanislavu Poniatowskemu. Ta jo je že čez dve leti prepustil Jože- fi grofici Leslie, roj. Wurmbrand. 1901 je grad prišel v posest baronice Adalberte Kiibeck, med obema voj- nama pa ga je posedovala delniška družba »Barlin« iz Maribora. Danes je v njem Letovišče grad Bori. Grad ima viharno preteklost. Omenili smo boje ob koncu 13. stol., med katerimi najbrž ni ostal nepo- škodovan, podobno ali še huje pa se mu je godilo za časa ogrsko-habs- burške vojske. Ni čuda, da je bil kot hudo razmajan - gar baufallige - ob cenitvi premoženja 1542 ovrednoten vsega na 800 goldinarjev. Pozneje so ga bržčas nekolikani popravih, a tu- di ob sodni cenitvi 1595, ko je bil ovrednoten na 4000 goldinarjev, se omenja kot Die Festung oder das Schloss Ankenstein, alles baufallig und zum Teil eingefallen. 1674 so grofje Sauerji pozidaU v njem novo grajsko kapelo sv. Trojice, ki je do 1684 rabila tudi za župnijsko cerkev. 1706 je grad pogorel, škodo pa je stavbni izvedenec Johan Mengin iz Ptuja ocenil na 2866 goldinarjev. Bori je grad s komplicirano tlori- sno zasnovo, ki priča o njegovem večstoletnem kontinuiranem raz- voju. V grajski kompleks vstopimo skozi portal v jugozahodnem zapor- nem zidu, ki na tej strani zapira zu- nanje dvorišče. Zid je opremljen s ključastimi renesančnimi strelnica- mi, na vrhu so nove cine. Desno od vhoda je manjši, enonadstropni stol- pič z gotsko-renesančnimi arhitek- turnimi sestavinami, v katerem je urejeno stopnišče, nato sledi na de- sni enonadstropni pomožni trakt. Severni trakt z baročno členjeno fa- sado, fasado, za katero se v nad- stropju skriva nekdanja viteška dvo- rana, odlikujejo okna segmentnimi in trikotnimi čeli. V pritličju je por- tal zgodnjebaročnih oblik, ki je okrašen z bisernim nizom. Nad njim je vstavljena napisna plošča, ki jo flankirata angelski glavici. Napis se glasi: Ilm. Dii. Dii. Georgivs Frideric. Saver Comes ab et in Ankenstain, Liber Baro in Kosiak, Dii. in Wel- lan, Schenstain, Lilgenberc et Dor- nav. Hae reditari. Dapifer per Car- nioliam, Marchiae, Sclavoniae. S. C. M. Camerari et Consiliari nec non inclyti Dvcat. Styriae Confi- niorv Sclavoniae et Paetriniae svprem. ahoae Provisor, ac ei chara Coivx Maria Barbara Nata Comi- tissa de Travtmanstorf. Bori, grad ob koncu 17. stoletja OBJAVO JE OMOGOČIL- STO SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE §t. 28-15. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 24. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij 1982 OB PRAZNIKU OBČINE CELJE SMO OBISKALI DO KOVINOTEHNA UTRINKI, KI DELUJEJO VZPODBUDNO » Težave ne bodo odšle same, odpraviti jih moramo vsi zaposleni z vestnim in predanim delom in to vsalc na svojem delovnem mestu!« KOLEKTIV KOVINOTEHNE CEUE z vsemi svojimi temeljnimi organ zacijami čestita delovnim ljudem in občanom ter poslovnim partnerjem ob prazniku občine Celje, 20. iullju! Kolektiv obljublja, da bo tudi v bodoče storil vse, da bo vsak, ki bo obiskal Kovinotehno, z njenim odnosom in zalogo zadovoljen! v celjski Kovinotehni so v maju pripravili gradi- vo »vsebinsko področje konceE>cije razvoja delov- ne organizacije.« Program so razdelili na štiri temelj- na področja in sicer: koncepcija razvoja« analiza razvojnih mož- nosti, smernice in dolgoročni plan! Med drugim so tudi za- pisali: »Osnovni namen kon- cepcije, ki temelji pretež- no na kvalitativnem vre- - dnotenju ključnih proble- mov dosedanjega razvoja in razvojnih možnosti, je osredotočiti našo pozor- nost v nadaljnem procesu priprave dolgoročnega plana na tiste dejavnosti, ki so ključnega pomena za dolgoročni razvoj naše de- lovne organizacije.« Pri temeljnih proble- mih dosedanjega razvoja delovne organizacije so zapisali: »Poslabšanje i>ogojev poslovanja v gospodar- stvu kot rezultat ukrepov ekonomske stabilizacije, ima za posledico omejeva- nje potrošnje zniževanje realne kupne moči, re- striktivno politiko krediti- ranja, kar vse še p>osebej vpliva na poslovanje trgo- vine!« Ena izmed temeljnih aktivnosti v preteklih le- tih je bilo povezovanje proizvodnih in trgovin- skih OZD na osnovi skup- nega prihodka in dohod- ka, ki je steklo takoj po uveljavitvi zakona o zdru- ženem delu, vendar pa us- klajevanje in uporaba sklenjenih sporazumov ni najbolj uspešna, kajti za- kon zavezuje k združeva- nju dela in sredstev za skupno poslovanje le tr- govinske OZD, zato se v sedanjih pogojih pomanj- kanja blagovnih in finanč- nih sredstev, proizvodne organizacije vedno niti ne odzovejo predlogom trgo- vinskih OZD za sklepanje oz. usklajevanje zlasti pri konjunktumih in defici- tarnih proizvodih. Težave, ki so v zadnjih letih pogoj ile nestabilnost na trgu vse pogosteje pov- zročajo manopolizem, za- piranje trga in nepotrebno administriranje. Skaljeni ekonomski odnosi zamenjujejo sa- moupravno vzpostavlja- nje dohodkovnih odnosov z enostranskimi zahteva- mi po sovlaganjih v proiz- vodnjo, pogojevanju iz dobav s sovlaganji in avansiranjem itd.« PROBLEMI ZUNANJETRGOVINSKE DEJAVNOSTI Med največjimi proble- mi zunanjetrgovinske de- javnosti v Kovinotehni omenjajo naslednje: • premajhna organizi- ranost in povezanost OZD v SFRJ za enoten nastop na inozemskem tržišču, • premajhna organizi- ranost in p>ove2anost predstavniške mreže v inozemstvu, • organiziranje deviz- nega trga na saihouprav- nih osnovah, • pomanjkanje blagov- nih fondov za izvoz zaradi deficitarnosti domačih re- promaterialov in uvoznih omejitev, • nekonkurenčnost na tujem tržišču zaradi hitre rasti cen domačih proiz- vodov in disp>aritete v odnosu na svetovne cene, • omejitev najemsmja kreditov v tujini in • popolna zapora uvo- za široke potrošnje iz kon- vertabihiega področja in bistveno zmanjšanje uvo- za repromateriala ter opreme. IZHODIŠČA DOLGOROČNEGA RAZVOJA DELOVNE ORGANIZACIJE KOVINOTEHNA Od leta 1970 dalje je Ko- vinotehna dosegla velik razvoj, saj se danes uvršča med največje grosistične trgovinske organizacije združenega dela v sloven- skem in jugoslovanskem prostoru. Na področju malopro- dajne dejavnosti je Kovi- notehna vlagala precejš- nja sredstva v razvoj ma- loprodajne mreže, saj je modernizirala obstoječe prodajalne in konec leta 1980 odprla nov tehnični prodajni center na Zgor- nji Hudinji. Kovinotehna, ki je regi- strirana za uvoz, izvoz, no- tranjo fcj.ovino in inženi- ring, ima naslednje te- meljne organizacije: TOZD Veleprodaja t dvaindvajsetimi poslovni- cami in predmetom poslo- vanja metalurgija, tehnič- no blago, instalacije, grad- beni material, kemija in široka potrošnja, je ena največjih tozd v Kovinote- hni. Ima 328 zaposlenih in približno 85 tisoč proiz- vodov s katerimi zadovo- ljuje potrebe kar 6000 kupcev na področju vse Jugoslavije. TOZD Zunanja trgovi- na ima 127 zaposlenih de- lavcev! TOZD Tehnična trgo- vina je registrirana za no- tranjo trgovino na drobno in reprodukcijo, ima pa 285 zaposlenih. Je podalj- šana roka veleprodajne dejavnosti. TOZD VP in TOZD TT sta medsebojno poslovno tesno povezani, saj poslu- jeta na domačem trgu v pretežni večini z enakimi blagovnimi skupinami, TOZD VP pa predstavlja glavnega oskrbovalca TOZD TT. TOZD Univerzal v Po- žarevcu ima 27 zaposle- nih (več o njem pišemo v posebnem okvirčku). TOZD Inženiring je naj- mlajša dejavnost s 45 za- poslenimi, ki je že dosegla vidne uspehe na področju projektiranja, dobave in montaže, nadzora in servi- siranja kompletnih indu- strijskih objektov, s po- sebno specializacijo na in- dustrijskih kotlovnicah VTočevodnih, oljnih in plinskih sistemih, naprav za izgorevanje lesnih in drugih odpadkov, naprav za čiščenje industrijskih odpadnih vod, naprav za izkoriščanje naravnih to- plotnih virov itd. TOZD Skladišča in transport ima zaposlenih 359 delavcev, ki delajo na skladiščnih površinah 86.700 kvadratnih metrov, preko katerih se pretaka 400 tisoč ton blaga. TOZD AOP ima 35 za- poslenih! RAZVOJNE USMERITVE Kovinotehna bo v pri- hodnjem obdobju nada- ljevala z uspešnim poslo- vanjem in zadovoljeva- njem potreb tako proiz- vodnje kot tudi končnega potrošnika. Da bi se povečala pro- duktivnost, učinkovitost in konkurenčna sposob- nost delovne organizacije je potrebno selektivno usmerjati finančne, ka- drovske in druge razvojne potenciale v take progra- me, kjer bodo dosegli do- bre rezultate. Ta skromni prikaz delo- vanja Kovinotehne ob le- tošnjem občinskem praz- niku Celja pa seveda ni vse tisto, kai' v Kovinote- hni delajo, da bi zadovolji- li v najvišji možni meri vsakega, ki se pri njih ustavi. NOVO VPOŽAREVCU TOZD Univerzal v Po- žarevcu se ukvarja s po- slovanjem notranje trgo- vine na malo s tehničnim blagom. V tozdu je zapo- slenih 27 delavcev. Kovi- notehna, tozd Veleproda- ja, je zagotovila sredstva za izgradnjo skladiščnih prostorov, saj so sedanji v Požarevcu povsem neu- strezni in ne omogočajo nadaljnje širitve ter izboljšave prodaje. Z no- vimi skladiščnimi prosto- ri bo možno razširiti delo- vanje in prodajni pro- gram, kar še posebej velja za vse vrste gradbenega materiala. Skladiščni prostori v Požarevcu bodo veliki 4410 kvadratnih metrov (to so odprte površine), zraven pa bo tudi nekaj zaprtih prostorov. Pred- računska vrednost skla- diščnih prostorov s spremljajočimi objekti je deset milijonov din, dela pa naj bi končali predvi- doma do Dneva republi- ke, 29. novembra. Zemelj- ska dela in kanalizacija so že opravljeni, vse ostalo pa bo nared do avgusta. Števila zaposlenih z no- vimi prostori v tozd Uni- verzal v Požarevcu ne bo- do povečevali. Novi pro- stori so skupni interes ta- ko tozd Univerzal, kot tozd Veleprodaja. Vklju- čil se je tudi Metalurški kombinat Smederevo, ki bo zagotovil dovolj ploče- vine za oskrbo potrošni- ka. Novi skladiščni pro- stori pa se bodo tudi kori- stili za skupno prodajo iz- delkov črne metalurgije iz Smedereva, Požarevca in Kovinotehne oz. tozda Veleprodaja. VELIKA SKRB ZA PREMOG, DRV JE ZAENKRAT DOVOLJ v celjski delovni orga- nizaciji Kovinotehna vla- gajo vse možne napore v to, da bi za vse potrošnike zagotovili dovolj premo- ga. Zal stvari kljub napo- rom ne potekajo tako, kot si to želijo in zamišljajo v Kovinotehni. Zdaj inten- zivno delajo na tem, da bi zagotovili dovolj sredstev za nakup potrebnih koli- čin premoga. Gre za zdru- ževanje sredstev z rudniki v Bosni in Kolubari, ki naj bi zagotovili potrebne ko- ličine premoga za potrebe na celjskem območju. Tako morajo Izvršni sveti posameznih občin na celjskem območju za- gotoviti po 30 odstotkov sredstev za količino, kot jo naj bi dobila posamez- na občina. Ostalo bo pri- spevala združena banka s krediti, ki so že zagotov- ljeni, žal pa tega ne more- mo trditi tudi za posamez- ne občine. V Kovinotehni upajo, da bodo izvršni sveti razumeli situacijo in kmalu denar zagotovili, kajti v obratnem primeru se kaj lahko zgodi, da ne bo dovolj premoga. Poleg premoga iz bo- sanskih rudnikov in Kolu- bare poskušajo k sodelo- vanju pritegniti tudi REK Edvard Kardelj v Trbov- ljah. Trenutno bi na celj- skem območju potrebova- li okoli sto tisoč ton pre- moga, od tega 50 odstot- kov lignita in prav toliko rjavega premoga. Po skle- njenih pogodbah in pod- pisanih samoupravnih sporazumih pa bo zago- tovljeno samo okoli 45 ti- soč ton, primankljaj pa bodo poskušah rešiti z uvozom briket ter z drvmi. ^t. 28-15. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 25 CELJSKE MLADINKE ZLATE, ČLANI BRONASTI! Najboljše celjske strelke in strelci so nastopili na pr- venstvu Jugoslavije v Boru, kjer so znova poželi velik uspeh. Ekipa mladink je že četrtič zapored najboljša v državi. To pot so mlade Ce- Ijanke državne prvakinje z malokalibrsko puško v tro- stavu od 600 možnih krogov. Barve Celja so zastopale: Vesna CUCEK 437, Alenka Jager 479 in Barbara JAGER 482 krogov. Celjanke so to pot zmagale po hudem boju z mladimi Zagrebčankami, ki so jih na koncu premagale za 10 krogov. Med posamez- nicami je bila Barbara četr- ta, bronata medalja se ji je izmuznila iz rok le za en krog. Alenka pa je bila med posameznicami šesta. Lep uspeh je dosegla tudi celjska članska ekipa, ki se je uvrstila na 3. mesto v dr- žavi. V celjski ekipi so na- stopili: Mladen Petrovič 465, Tone Jager 466, Ervin Ser- šen 478 in Jože Jeram 497 krogov, ki se je s tem rezul- tatom uvrstil na zelo dobro 6. mesto med posamezniki. Z vojaško puško sta nastopila Drago Cucek 160 in Jože Je- ram 172 krogov in sta se med 90 tekmovalci uvrstila med dvajsetim in štiridesetim mestom. Omeniti velja še to, da to pot vreme ni bilo naklonje- no tekmovalcem, saj je pihal izredno močan veter, kar je zelo vplivalo na rezultate. T. J. PLAVANJE PRI NAJMLAJŠIH ŽE PRVI Celje potrebuje še več trenerjev Plavanje v Celju v zad- njih letih precej napredova- lo. Toda po dolgih letih stagnacije je povratek med najboljše plavalne klube v Sloveniji, vodilni republiki v ten. športu v Jugoslaviji, dolgotrajen in težak. Se dobro se spominjamo, da smo pred tremi ali štirimi leti samo gledali, kako so na- ši plavalci zaostajali za naj- boljšimi. Danes je že precej boljše. Res da ne v starejših kategorijah, temveč v naj- mlajši kategoriji, pri mlajših pionirjih skupine B. To so letniki 1972 in 1973. Tu so celjski plavalci in plavalke osvojili tudi naslov pokalne- ga zmagovalca za letošnje le- to. Plavalci letnika 1971 pa so bili nekoliko slabši, toda kljub temu so osvojili nekaj vidnih mest. Mladi celjski plavalci, ki so pričeli redno vaditi potem ko so opravili začetni plaval- ni tečaj in so svojo aktivnost v mokrem elementu nadalje- vali pod vodstvom trenerja Petra Podsedenška, so naj- večji skok v razvoju napravi- li v zadnji zimski sezoni. Ko imamo sedaj zbrane rezulta- te najboljših deset plavalcev v vseh kategorijah in starost- nih razredov vidimo, da sta Mojca Anderle in Tatjana Fermentin najboljši, izvrst- na je še Lavričeva, kakor tu- di Katja Jurše, Žana Rada- Ijac, Tatjana Drezgič, S. La- vrič in M. Cvirm. Pri pionir- jih prednjačita Grega Jurak in Dejan Tešovič, vse boljši pa je mladi Polutnik. Tu so nekoliko starejši P. Skerl, M. Stopinšek in izvrstna Sabi- na Logar, ki je na absolutni lestvici slovenskih plavalcev najbolje uvrščena, v svoji pa- nogi, delfinu. Vsi ti plavalci in velika množica mlajših, ki stopajo v vrste celjskega Neptuna pa potrebujejo še bolj strokov- no ekipo trenerjev. Peter Podsedenšek, sam vsekakor ne bo zmogel vsega. Zato težko pričakujejo novega po- klicnega trenerja, kakor tudi ostale pomožne trenerje, ki bodo kot team lahko dosegli še večje uspehe. Dosedajni uspehi pa so plod izrednega razumevanja uprave Neptuna, dejstva, da je novi športni objekt na Ck)- lovcu omogočil rnladim pla- valcem vse pogoje za vadbo in požrtovalnega dela trener- ja Petra Podsedenška, ki je postavil osnove za preporod celjskega plavanja. Pri nad- gradnji pa bo potrebno zdru- žiti vse strokovne sile, da bi uspehi v najnižji starostni kategoriji prešli v mladinske in članske vrste. Kajti le ti uspehi imajo potem svojo te- žo v mednarodnem pogledu. J. KUZMA NOV USPEH PLA VALCEV Plavalci Neptuna so sodelovali s pionirsko vrsto na tradicionalnem plavalnem tekmovanju za memorialni Lučkin pokal. V vseh katego- rijah so imeli, dovolj uspeha. Pri pionirjih kategorije »C« je bil Rudolf prvi na 50 m kravi z rezultatom 41,05 in drugi na 50 m prsno 51.50. Lah je v tej disciplini osvojil tretje mesto - 58,15. Najboljše uspehe so Celjani osvojili v kategoriji pionirjev in pio- nirk skupine »B«. Jurak je zmagal v plavanju na 100 m kravi z rezultatom 1:14,10. Znova je bila najboljša Tanja Fermentin, ki je zmagala na 100 m prsno 1:33,38, le za stotinko za njo je bila druga Anderle, ki je bila tretja še na 100 m kravi. V skupini pionirk starosti do 12 let je bila odlična Žana Radaljac, ki je bila na 100 m prsno druga 1:28,6, medtem ko je v memorialni disciplini 100 m kravi osvojila tretje mesto 1:08,44. Lavričeva je bila na 100 m prsno tretja z rezultatom 1:28,6. Vsi ti rezultati in še uvrstitev celjske ekipe v tekmovanju za skupni pokal Slovenije, kjer so Celjani na desetem mestu, potrjujejo, da plavanje v Celju napreduje. J. K. ZATIŠJE PRED NEVIHTO Prestopni rok med rokometaši se je končal že 30. junija. Toda pri RK Aero je še vedno odprto vprašanje ali bodo odšli nekateri igralci iz vrst celjskega moštva ali ne. Rolando Pušnik je že pristopil k Crvenki, toda brez izpisnice. V kolikor bo arbitražna komisija odločila, da je prestop mo- žen, ga bo Celje izgubilo. Enako upajo pri Kolinski-Slovan, da bodo dobili Aleša Praznika in Poldeta Kalina. Nekaj je gotovo. Izvrstni krožni igralec Iztok Ščurek, na posnetku v srečanju proti Slogi Bosnaprometu iz Doboja, ne namerava več v Doboj in bo odšel iz vrst Aera le, če bo dobil ugodno ponudbo v Švici, kjer živi njegova mati. Do takrat pa je Iztok Ščurek še vedno član Aera. JK. Foto: T. T.J PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO »DOM-BIRO« ŠI\/IARJE PRI JELŠAH Delovna skupnost skupnih služb - komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge referenta nabave materiala Za dela in naloge referenta nabave materiala se za- hteva ekonomska srednja šola ali šola trgovskega poslovodje in 3 leta delovnih izkušenj na področju nabave, ter smisel za kontaktiranje z raznimi dobavi- telji. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Vloge z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v časopisu Novi tednik na naslov: Podjetje za vzdrževanje in gradnjo »DOM-BIRO« Šmarje pri Jelšah, kadrovska služba. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po oprav- ljenem izbirnem postopku. NA KRATKO STRELCI NA RINKI Na novem strelišču pri lovski koči Rinka pri Gotovljah pri Žal- cu je lovska družina Žalec pri- pravila meddružinsko tekmova- nje v streljanju na glinaste golo- be, srnjaka in bežečega merjasca. Nastopilo je kar 25 ekip in še 20 posameznikov, tekmovanje pa je bilo v počastitev krajevnega praznika Gotovelj. Rezultati ekipno: 1. Dobrna, 2. Rečica pri Laškem, 3. Prebold, 4. Vransko, 5. Žalec itd. Posamezniki v kom- binaciji: 1. Ivan Meh, Titovo Ve- lenje, 2. Josef Martine, Avstrija, 3. Mišo Horjak, Rečica pri La- škem itd. Posamezniki na tarčo srnjaka: 1. Mišo Horjak, Rečica pri Laškem, 2. Ivan Meh, Titovo Velenje, 3. Jože Žgank, Žalec itd. Po tekmovanju je bilo tovariško srečanje, kjer je igral ansambel Francija Zemeta iz Vojnika. Pri- pravili so tudi bogat srečolov ter iovske specialitete na čelu z sr- njakovim golažem. NOGOlVIET NA VRANSKEM Na nogometnem igrišču na Vran- skem so pripravili tradicionalno nogometno tekmo med člani NK Vransko in veterani. Zmagali so člani 9:5! Strelci za člane: Cvan 4, Druškovič in Pečovnik po 2 in Podbregar 1, za veterane Golob 2, Krivec, Brvar in Lapuh po ene- ga. Pred okoli 150 gledalci je'so- dil Celjan Zoran Markovič. JADRALNI PILOTI V SUBOTICI v Subotici je letošnje državno prvenstvo v jadralnem pilotira- nju, kjer nastopa tudi močna eki- pa Aero kluba Celje. V četrti eta- pi na preletu trikotnika Subotica - Borovo - Ečka - Subotica (303 km) je zmagal Celjan Rojnik. Na- stopilo je 40 tekmovalcev, na cilj pa jih je zaradi slabega vremena prispelo samo 19. V generalni uvrstitvi so po četrti etapi Celjani razvrščeni takole: 3. Starovič, 6. Lilija, 13. Rojnik, 15. Peperko. TV CELJE IN ŽALEC MED OSMIMI NAJBOLJŠIMI v republiški teniški ligi sta se s celjskega območja uvrstila v fi- nalni del med osem najboljših ekip tudi Celje in Žalec. Celje je v predtekmovanju premagalo Ru- darja (Trbovlje) 5:0, Šaleški TK 4: 1 in SLovenske Konjice 3:2, Ža- lec pa je bil uspešen proti Roga- ški 3:2, Rudarju 4:1 in Šaleškemu TK 3:2. Rudar je premagal Šale- ški TK 4:1 in Slovenske Konjice 5:0. Finalni del bo med 23. in 28. avgustom, v prvem kolu pa se bodo srečali: Žalec - Branik II in Celje - Olimpija. TV BOLJŠI NA HITROPOTEZNEM TURNIRJU Najboljši celjski in žalski mla- dinci se letos na republiškem pr- venstvu v šahu niso najbolje odrezali. Bili pa so zelo prodorni in uspešni na hitropoteznem tur- nirju, ki je bil odigran dan pred zaključkom prvenstva. Tu je zmagal Mohr iz Maribora 13,5 točke, Celjan Mikac J3 bil z 12. točkami tretji in Štucl z 11,5 četr- ti. Mladi Brinovec iz Žalca je bil šesti s 7 in pol točkami. KEGLJAČI ZMAGALI V SISKU Kegljaška vrsta Celja je sodelo- vala ob občinskem prazniku Ši- ška na tradicionalnem četvero- boju v borbenih igrah. Celjani so tokrat ponovno zmagali med mo- škimi vrstami pred Siskom in Dobojem. Ženska vrsta, ki je bila močno oslabljena, pa je bila druga. JOŽE TANKO SEDMI NA SVETOVNEM PRVENSTVU Jože Tanko, član PK Neptun, zaposlen v Kovinotehni, je tudi letos uspešno nastopil na svetovnem prvenstvu v pla- valnem maratonu na progi Capri-Napoli v dolžini 34 kilome- trov. Med petindvajsetimi plavalci iz ZDA, Argentine, Brazi- lije, Italije, Španije, Egipta, Turčije, Japonske in Anglije je osvojil v svoji kategoriji sedmo mesto, v skupni razvrstitvi pa štirinajsto. Progo je preplaval v času devetih ur in 16 minut, ta rezultata bi bil lahko mnogo boljši, če ga ne bi »zapeljal« čoln vodič. Ta je bil namreč prvič pri takem opravilu. Jožeta Tanka je re&ila vojaška ladja, ki je skrbela za red in varnost na tekmovanju. Izboljšan je bil tudi dose- danji rekodrd proge, ki ga je imel Jugoslovan Veljko Rogu- šič, izboljiSal pa ga je Američan Paul Asmut. Jože Tanko je na letošnjem nastopu dosegel doslej drugi najboljši rezultat med vsemi Jugoslovani, ki so doslej nastopili na tem plaval- nem maratonu. Že 8. septembra bo Jože Tanko odpotoval v Egipt, kjer bo sodeloval na kar petih plavalnih maratonih. Zaradi tega je tudi odpovedal sodelovanje v Bratislavi in Benetkah, kajti želi se čimbolje pripraviti za Egipt. Pred gostovanjem v Egiptu pa bo sodeloval na plavalnem maratonu v Sabcu na Savi, v dolžini 18 km. Za uspeh na svetovnem prvenstvu v Italiji je dobil Jože Tanko velik pokal. Tokrat je bilo vreme ugodno, pravzaprav preveč vroče, kar je imelo za posledice težke opekline. Voda je bila večinoma mirna, žal pa v zadnji etapi razburkana (meterski valovi) in polita z nafto. T. VRABL ZA CELJSKI PRAZNIK KOLESARJENJE IN POHOD v torek, 20. juhja, na dan praznika občine Celje, bodo tudi tri rekreativno športne prireditve z začetkom ob 15. uri. Gre za novo obliko, ki je pri prejšnjih občinskih praznikih nismo imeli. Kolesarji bodo startali na Gričku in obvozih Celje do cilja pri osnovni šoh Frana Roša, kjer bo ob 16. uri tudi osrednja proslava občinskega praznika. V hoji pa bodo star- tah pred Starim piskrom ter v Smartnem v Rožni dolini pri hiši, od koder so partizani Celjske čete odšli v znamenito akcijo osvoboditve zapornikov iz Starega piskra. Tudi cilj teh dveh akcij bo pri osnovni šoli Frana Roša. Vsi sodelujoči bodo dobih posebna priznanja. Organizator - telesnokul- turne organizacije občine Celje - pričakuje veliko udeležbo občanov! TV ŠPORTNIKI OB OBČINSKEM PRAZNIKU Čeprav smo sredi največjega poletnega športnega počitka pa se bodo celjski športniki v naslednjih dneh le pomerili v čast občinskega praznika. Najprej se bodo jutri, v petek popoldne, na bazenu ob Ljubljanski cesti, pomerili plavalci Neptuna in ostalih klubov Slovenije. Kegljači bodo imeli tekmovanje na desetsteznem keglji- šču Golovca v soboto zjutraj ob 10. uri. Nastopili bodo v borbenem slogu proti Sisku in Doboju. Tekmovale bodo tudi ženske ekipe Celja in Siska. Svoj delež pa bodo dodali še šahisti, ki bodo pripravili hitropotezni moštveni turnir v petek ob 17. uri v celjskem šahovskem klubu. NASTOP MLADIH Ob praznovanju občinskega praznika Celje so se na poli- gonu Konjeniškega kluba Merx v Skofji vasi pomerili naj- boljši domači tekmovalci na zanimivem konjeniškem tur- nirju. V prvem nastopu v premagovanju ovir višine 100 cm je zmagala Barbara Lorbek, Andrej Kučar je bU drugi in Darja Pangerl tretja. Na 10 cm višjih ovirah je bil najboljši Aleš Kučar pred Lojzetom Zormanom in Sašo Domanjko. Izvedli pa so tudi tekmovanje v preskakovanju naravnih ovir. Tu je bila naj- boljša trojica Alojz Zorman, Aleš Kučar in Saša Domanjko. V skupnem vrstnem redu je bil ob koncu turnirja progla- šen za najboljšega tekmovalca Alojz Zorman, Saša Do- manjko je bila druga, Aleš Kučar tretji in Andrej Kučar četrti. Lepe kristalne vaze, delo Steklarne Rogaške Slatine so sprejeh zmagovalci iz rok predsednika Konjeniške zveze Slovenije Sumaka, častnega predsednika KK Merx Jožeta Žerdonarja in predstavnika ZTKO Celje Karla Juga. ....................... _ ....... ... „ J.,KUZMA. S PARTIZANOM NA 01V SARAJEVO V drugi nagradni igri »Partizan« je sodelovalo že 16 poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika. Vendar je tudi tokrat bilo pravilnih le 11 odgovorov, ki bodo prišh v zaključno žrebanje. Nagrade, ki jih je poklonila LJUBECNA Celje, tokrat prejmejo: 1. nagrado - Marija Hren, Kokarje 6, 63331 Nazarje, 2. nagrado - Sandra Kamenik, Ljubljanska 33, 63000 Celje in 3. nagrado - Jože TOMINSEK, Kolodvorska D-2, 63210 SI. Konjice! METOD TREBICNIK NAGRADNA IGRA »PARTIZAN« 3 Katero društvo Partizan v celjski regiji je pred mesecem slavilo 100 letnico organizirane telesno-kulturne dejavnosti? Partizan Gaberje Partizan Kovinar Štore Partizan Mozirje Pravilen odgovor obkrožite, kupon izrežite, nalepite na dopisnico in z vašim naslovom pošljite na naše uredništvo najkasneje do petka, 23. julija 1982. NAGRAJUJE PONOVNO LJUBEČNA CELJE! OBVEŠČAMO VAS: - cicibani, pionirji-ke, mladinci-ke, ki so se pri Partizanu Gaberje prijavili za letovanje v Puntiželi imajo zbor in odhod v torek. 20. julija 82 ob 7.30 uri zjutraj na železniški postaji v Celju. Prijetno letovanje jim želimo - srednje članice Partizana Gaberje tudi v poletnem času niso prenehale z vadbo. Rekreacijo imajo vsak ponedeljek od 20 do 22. ure na telovadišču ali v telovadnici Partizana v Gaberju. Vabljene! 26. stran - NOVI TEDNIK Št. 28 - 15. julij 1982 §t. 28-15. julij 1982 NOVI TEDNIK - stran 27 INDUSTRIJA TEHTNIC IN FINOMEHANIKE mOŽBA ZA RAZVOJ Letošnji poslovni rezultati v vseh tozdih so še kar ugodni Delovni kolektiv Libele Celje bo letošnji celjski ob- činski praznik po svoje »okrasil« s pomembno pridobi- tvijo: novimi proizvodnimi prostori za potrebe finome- hanike in elektronike. Čeprav so to naložbo v proiz- vodno halo pospešeno začeli pripravljati šele pred šti- rimi leti, pa je želja po novih prostorih za finomeha- nično dejavnost stara že petnajst let, od takrat, ko se je celjska IFA združila s tovarno tehtnic. V bistvu gre torej za izpolnitev stare obljube! Sama izgradnja se je začela v lanskem marcu in bi morala biti končana letos aprila. Toda, težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali so tudi pri izvajalcih pov- zročale motnje in na koncu povzročUe tudi dvemesečno zamudo. Nekaj problemov je še z dobavo opreme, zlasti za potrebe nove luksirnice, vendar je v glavnem objekt nared za slavnostno otvoritev ob prazniku občine Celje. Vrednost vse naložbe po dosedaj zbranih podatkih, ko še niso opravljeni vsi obračuni, predstavlja 223 mili- jonov dinarjev. Od te vsote so v delovni organizaciji Libela zbrali lastnih sredstev preko 43 odstotkov, ostalo so prispevali sovlagatelji in s posojilom tudi Ljubljan- ska banka. Naložbo pa lahko razdelimo tudi takole: vrednost osnovnih sredstev znaša 188 milijonov dinarjev, obrat- nih sredstev 20 milijonov dinarjev in druga p>otrebna sredstva za to naložbo predstavljajo razliko do celotne vsote. Sovlagatelji so prispevali 31 milijonov dinarjev, od tega največ EMO Celje - 20 milijonov dinarjev, nekdanji ITC Celje pa ostalo. Krediti izvajalcev, predvsem celjskega Ingrada, trbo- veljskega Rudisa, SOP Krško in soizvajalcev pa znašajo skoraj 28 milijonov dinarjev. Pomemben delež sredstev je prispevala Ljubljanska banka. Splošna banka Celje in sicer znesek posojila v višini 66 milijonov dinarjev. S temi finančnimi viri so v Libeli torej pokrili svojo naložbo, ki bo v nadaljnjem razvoju finomehanike in elektronike predstavljala pomembno spodbudo. URESNIČEVANJE GOSPODARSKIH NALOG V letošnjem letu se v Libeli otepajo z velikimi teža-^ vami pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, tako iz domačih virov, kot še posebej iz uvoza. Kljub temu, da so zadnji dve leti dobro razmislili o dolgoročnejših sa- moupravnih povezavah na dohodkovnih odnosih in so- vlaganjih ter sklenili vrsto samoupravnih sporazumov z dobavitelji reprodukcijskih materialov, pa po dogovor- jenih količinah oziroma v uresničevanju teh sporazu- mov, stvari močno šepajo. Problemov imajo veliko v Libeli z železarnami, smederevsko in jeseniško in še nekaterimi drugimi, ki svojih obveznosti po sporazu- mih ne izpolnjujejo in dobavljajo občutno manjše koli- čine reprodukcijskega materiala. Glede na to, da takšen reprodukcijski material v Li- beli vgrajujejo v izdelke, namenjene tudi izvozu, so mnenja, da bi morali v okvirih tekoče ekonortjske poli- tike, zlasti v menjavi s tujino in po vprašanjih deviznih deležev, namenjati črni metalurgiji več deviz. Kajti črna metalurgija bi morala popolneje oskrbovati domačo ko- vinsko predelovalno industrijo, ki gre v izvoz z izdelki na višji stopnji predelave. LETOŠNJI POSLOVNI REZULTATI SO KAR UGODNI Pri uresničevanju letošnjih proizvodnih načrtov so vsaj kar zadeva fizični obseg proizvodnje v vseh LibeU- nih temeljnih organizacijah združenega dela dosegli za- dovoljive poslovne rezultate. Tako je bil celotni priho- dek oziroma realizacija v TOZD Tehtnice preko 250 milijonov dinarjev v prvem polletju, v TOZD Finome- hanika je bila realizacija v višini 70 milijonov dinarjev in v TOZD Servisi je realizacija presegla znesek 55 milijo- nov dinarjev, kar je šest odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. Razumljivo je, da enakih indeksov povečanja niso dosegli pri ustvarjenem dohodku. Kljiib dokaj črnim napovedim glede oskrbe z repro- dukcijskimi matariali v drugem polletju letošnjega leta, v Libeli računajo, da bodo zmogli uresničiti svoje go- spodarske naloge, ki so si jih zastavili v letošnjem letu. NAJBOU GREDO V PROMET TEHTNICE Predvsem zaradi motenj v tekoči, redni proizvodnji (pomanjkanje reprodukcijskih materialov), ne dosegajo dogovorjenih rokov pri prodaji na tuje. Zato jim šepajo tudi izvozne usmeritve in načrti pri izvozu niso uresni- čeni tako, kot bi v Libeli predvsem sami želeli in kot bi bUo zaželeno iz širših družbenih interesov, ko se vse naše gospodarstvo spopada z zahtevnimi izvoznimi na- logami. Vsekakor pa v Libeli zalog ne poznajo, kar je nedokončane proizvodnje, gre v glavnem za dokomple- tiranje končnih izdelkov. Se vedno gredo dobro v pro- met razne vrste tehtnic, čeprav jih najbolj pri prodaji na tuje muči izpolnjevanje dobavnih rokov, kot posledica motenj v tekoči proizvodnji. Izvaža pa Libela veliko na Madžarsko, čeprav so nekateri kooperacijski posli s to državo in Romunijo padli v vodo, prav tako so prisotni tudi na konvertibilnih tržiščih Nizozemske, Grčije, Ita- lije in drugih držav. Velike možnosti za Libelin prodor na tuje se kažejo v državah v razvoju, kamor bi lahko predvsem izvažali več svoje tehnologije in domačega znanja, že dosedaj pa so bili poslovno uspešni s skla- diščnimi tehtnicami v Iraku. Dobro gredo v promet torej tehtnice v prometu, za skladišča, tudi del birotehnične opreme, ki gre veči- noma prav v dežele v razvoju. RAZVOJNE USMERITVE IN ELEKTRONIKA Elektronika v tehtalni tehniki označuje najsodob- nejšo etapo v tehtalni industriji in razvoju na tem po- dročju dajejo v Libeli izredno pomembno vlogo. Zave- dajo se, da je dolgoročni razvoj delovne organizacije izključno povezan z razvojem novih izdelkov, v katere sta vse bolj vgrajena elektronika in računalništvo. Se posebej v zadnjih letih so svoje razvojne načrte in ambi- cije namenili tehtnicam z vgrajeno elektroniko. Danes ugotavljajo, da je bila tako naravnana razvojna pot pra- vilna. Uvajanje elektronike v tehtalno tehniko ne pogo- juje samo izboljšanja in modernizacije tehtalne funk- cije, ampak omogoča predvsem še razširitev tehtalne funkcije na zapis, prenos in obdelavo podatkov. Poleg lega je elektronika seveda tudi ključ do sodobnejšega vodenja procesnih tehnologij, vodenja, tudi preko raču- nalnikov. Čeprav na trgu Libelina elektronika še ni bila zelo prisotna, pa so v svojem tovrstnem razvoju naredili pomembne korake in ustvarili napredek. Do sedaj so osvojili nekatere nove proizvode, ki pravzaprav pred- stavljajo temelj uvajanja elektronske obdelave in sploh elektronike v sistem merjenja in regulacij. Tako so osvojili več principov odvzemnih sistemov oziroma odvzema, od, na primer, fotoelektričnega odvzema, me- rilnih doz in še nekatere druge. Storjen je temeljili korak, da lahko od kinematske veličine pridobijo elek- trično veličino. Prav tako so v Libeli razvili nekatere temeljne enote za prikciz merjenih vrednosti in enote za regulacijo in avtomatizacijo procesnih tehnologij. Prav sedaj preizkušajo in testirajo elektronske merilne na- prave, ki povzemajo podatke iz merilnih doz, pa na- prave za računalniško vodenje procesne tehnologije in izboljšane izvedbe tiskalnika, ter še nekatere druge na- prave iz elektronskega področja. Že sedaj pa je utečena proizvodnja računskih tehtnic za trgovine, razvijajo nov model takšne trgovinske teht- nice, saj je bila dosedanja tehtnica te vrste mehanska z vgrajenim fotoelektričnim pretvornikom in z elektron- sko nadaljnjo obdelavo, po novem pa gre za tehtnice z vgrajeno merilno dozo in takšen izdelek predstavlja precejšnjo posodobitev in napredek v primerjavi z do- sedanjo klasično tehtalno tehniko. Prav teče že tudi program tehtnic za potrebe poštnega prometa in proiz- vodnja novih tiskalnikov za zapis podatkov. Če smo že poudarili, da v Libeh Celje ne poznajo zalog svojih končnih izdelkov, pa lahko rečemo, da imajo še veliko zalogo idej v smislu razvoja novih proizvodov, v katerih bo elektronika igrala vse pomembnejšo vlogo. Prav zato so novi proizvodni prostori za finomeha- nično in elektronsko dejavnost v tehtalni tehnologiji in proizvodnji celjske Libele toliko pomembnejši, saj bodo takšen razvoj prav gotovo omogočah, istočasno pa zaposlenim nudili neprimerno boljše delovne razmere Delo pri računalniku, ki je plod domače pameti in ananja. Mladi delavci v mehanični delavnici TOZD Tovarna finomebaničnih izdelkov pri delu na stružnicah. Sestavljanje kruhoreznic v TOZD Tovarna finomebaničnih izdelkov, posnetek pa dobro ponazarja dosedanjo utesnjenost. 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 28-15. julij 198J §t. 28 - 15. julij 1982 NOVI TEDNIK - Stran 29 TEMELJNO SODIŠČE V CELJU VSE MANJ ZAPRAŠENIH AKTOV i,ani so dobili v razsojanje 55.224 zadev Preobrazba pravosodja oziroma pra- vosodnega sistema, katerega namen je bil povečati učinkovitost sojenja in približanje sodstva delovnim ljudem in občanom, je sicer že dala prve rezul- tate, a, kot ugotavljajo na Temeljnem sodišču v Celju, te spremembe le še niso prinesle načrtovanih oziroma že- lenih učinkov. Celjsko Temeljno sodi- šče sicer sodi po uspešnosti med bolj- ša v naši republiki, toda učinkovitost sodišča še vedno duši nedisciplinira- nost strank in njihovih zastopnikov, ki včasih tudi poskušajo zavlačevati po- stopke, še vedno je premalo odvetni- kov, postopke pa podaljšuje tudi pre- niajhno število sodnih izvedencev. So- dišče je med vzroki za zaostanke na- štelo tudi težave pri vročanju sodnih pošiljk, prepočasno uveljavljanje insti- tucij samoupravnega sodstva, kadrov- sko šibke inšpekcijske in socialne službe v občinah ipd. Sicer pa zaostanke pogojuje tudi ve- dno večji pripad zadev, predvsem za- htevnejših. Tako je na primer lani so- ^šče dobilo v razsojanje 9676 po- membnejših zadev oziroma kar 1137 več kot leto poprej. Vseh zadev, ki so jih dobili lani v razreševanje, je bilo 55.224, nekaj manj kot leto poprej. Ob koncu leta pa jih je ostalo nerešenih 13.821, kar je tudi nekaj manj kot leto poprej. Precej časa vzamejo sodnikom tudi reševanja dve in več let starih za- dev. Lani so uspeli razrešiti kar 4157 zaprašenih sodnih spisov, tako da je ostalo nerešenih samo še 1797. Ob večji učinkovitosti sodišča oziro- ma sodnikov pa se tudi ni zmanjšala kvaliteta sojenja, kar je še posebej po- membno. Višje sodišče je namreč ob večjem številu pritožb potrdilo za 6,87 odstotkov več prvostopenjskih od- ločb, manj pa je bilo razveljavljenih sodb (za 9,14 odstotkov) in tudi manj spremenjenih (za 0,64 odstotkov). Gle- de kvalitete sojenja so se najbolj izka- zale enote v Celju, Šmarju pri Jelšah in v Šentjurju. Vsekakor bi morali v ustavno preo- brazbo sodstva vključiti tudi krepitev in uveljavljanje samoupravnega sod- stva, boljšo organizacijo pravne pomo- či, hkrati pa dati večji poudarek pre- ventivnemu delu, da bi odpravljali vzroke konfliktnih situacij. Ob pove- čanih obremenitvah temeljnega sodi- šča pa bi veljalo razmisliti tudi o več- jem številu sodnikov, zakaj pravoso- dje lahko z večjo učinkovitostjo tudi pomembno prispeva h gospodarski stabilizaciji. Celjsko Temeljno sodišče je zato tu- di predlagalo občinskim skupščinam na širšem celjskem območju, da zago- tovijo ustrozna finančna sredstva za nemoteno delo sodišča in omogočijo zaposlitev novih sodnikov. Vzporedno pa bi bilo potrebno povečati tudi števi- lo sodnikov porotnikov. Se večja učinkovitost sodišča pa je pogojena tudi s krepitvijo pravne po- moči in ustanovitvijo vsaj regijske or- ganizacije za pravno pomoč, razvija- njem že ustanovljenega centra za izve- denstvo v Celju, analizirati pa bi mora- li tudi delo samoupravnih sodišč in sprejeti stališča do njihovega nadalj- nega ustanavljanja in razvoja. SREČKO SROT PROMETNE NESREČE VOZIL JE PO LEVI Iz Vitanja proti Stranicam je vozil voznik osebnega avtomobi- la Janez Koprivnik, star 23 let, doma iz Ljubnice 28, Vitanje. V kraju Stenica je vozil po levi stra- ni cestišča, ko mu je nasproti pri- peljal s kolesom na pomožni mo- tor Edvard Tinče, star 24 let, do- ma iz Vitanja. Koprivnik je čelno trčil v kolesarja, trčenje pa je bilo tako silovito, da je Tinčpta vrglo čez avtomobil in je obležal mrtev. Huje se je poškodoval tu- di voznik Koprivnik in so ga pre- peljali v bolnišnico, zaradi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, pa so mu odvzeli kri za prei- skavo. OGROZILA ŽIVLJENJE BRATU IN SEBI ' Na križišču Pohorske ceste in ceste na Roglo v Zrečah se je zaradi izsiljevanja prednosti zgo- dila prometna nesreča, pri kateri sta se dve osebi huje telesno po- škodovali. Iz Rogle proti hotelu Dobrava v Zrečah je vozil voznik osebnega avtomobila Florjan Kr- vanec, doma iz Titovega Velenja. Ko je pripeljal v križišče, mu je z njegove desne strani izsilila pre- dnost voznica kolesa na pomožni motor, Marjana Gačnikar iz Zreč, ki je na kolesu vozila svojega bra- ta Rajka. Pri trčenju sta bila oba poškodovana in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico Z NEREGISTRIRANIM MOTORJEM V SMRT Na regionalni cesti med Slivni- co in Kozjem pri kraju Turno se je zgodila prometna nesreča, ki se je zaradi neizkušenosti in ne- primerne hitrosti končala s smrtjo voznika. Z neregistrira- nim motornim kolesom je vozil proti Kozjemu 18-letni Vlado Le- skovšek iz Slivnice pri Šentjurju. S sopotnikom, 19-letnim Anto- nom Šentjurcem sta pripeljala v desni ovinek, ko ju je zaneslo v desno in sta vozila po bankini, se zaletela v betonski robnik, od ko- der ju je odbilo v hrib. Pri tem je voznik Leskovšek udaril z glavo v skalo in nezavesten obležal na cesti. Prvo pomoč so mu nudili v zdravstvenem domu v Šentjurju, od tam pa je bil prepeljan v celj- sko bolnišnico, kjer je poškod- bam podlegel. Sopotnik Sentjurc je pri nesreči dobil le lažje po- škodbe. POMOR RIB V SUŠNICI p0ra2en JE BIL ČLOVEK Ali bo krivec za smrt 6200 rib odkrit in kaznovan? Kdo in kaj je krivo za po- poln pogin rib v celjskem potoku Sušnica, še ni do- končno znano. Domnevajo, da gre za prevelik dotok gnojnice iz kanala, na katere- ga so priključene štiri hiše na področju Lopate. Domne- vajo tudi, da so poleg še dru- ge primesi. Kakšne, bo poka- zala analiza vzorcev odvzete vode. Ne bomo obtoževali, ker ne vemo, koga. Lahko reče- mo le, da je še ena ekološka bitka izgubljena, bitka za či- sto okolje, za čistejši zrak, za čisto vodo. Vsi, ki so tisto nedeljo popoldne vprašujo- če, z grozo in negodovanjem gledali v potok od Sušnice do Koprivnice in Ložnice, so bili priča prizoru, ki jim je moral vzbuditi obžalovanje in srd nad tistimi, ki so pov- zročili tako zastrupitev, da je jate mrtvih rib nosilo proti izlivu v Savinjo, da so števil- ne druge v agoniji poskako- vale iz vode, brezumno pla- vale in se zaletavale v skale in pristajale na obrežjih hla- stajoč po kisiku. Nehote je človeka spreletela srhljiva misel, kaj pa, če se to ob neki nedoločeni priliki zgodi lju- dem? Dovolj za razmislek o tem, do kod nas lahko pripe- lje neodgovorno ravnanje z okoljem iz katerega človeš- tvo črpa osnovne vire za živ- ljenje. Mrtve ribe v teh treh potokih, naj bodo še en opo- min vsem, ki se še ne zaveda- jo posledic onesnaževanja življenjskega prostora. Na kraj nesreče, če lahko temu tako rečemo, so takoj prišli predstavniki uprave za notranje zadeve, inšpekcij- ske službe in tudi Janez Vovk, v. d. predsednik Ribi- ške družine Celje, ki je v imenu ribiške družine pri- pravil zapisnik v katerem ugotavlja, da je škode za okoli 58 milijonov dinarjev. Do popolnega pogina rib je prišlo v Sušnici v dolžini treh kilometrov. V teh vodah so v glavnem kleni, kleniči, pohre, zelenke, nekaj postrvi in pisanci. Po prvih izraču- nih naj bi poginilo okoli 6200 komadov rib ali nekaj čez eno tono. Sele v treh letih se bo ribji zarod obnovil do normalne količine. Skratka, škoda je velika. Upamo lah- ko le, da bodo nadaljnje prei- skave uprave za notranje za- deve in Ribiške družine po- kazale, kaj je povzročilo po- gin rib in kdo je krivec. DO Žična tovarna žičnih izdelitov vabi k sodelovanju 1. večje število delavcev brez poklica za opravljanje naslednjiii del oz. nalog: - pletenje 6-kot. pletiva 6 delavcev - pletenje 4-kot. pletiva 2 delavca - vlečenje žice 1 delavec - sestava sit 3 delavci - priprava žice za varjenje 1 delavec - okovanje sit 1 delavec - fizična manipulacija z gotovimi izdelki 3 delavci - Čiščenje pisarniških in sanitarnih prostorov in okolice DO 1 delavka Na navedenih delih nudimo ustrezen osebni doho- dek, ki ob povprečnem doseganju norme znaša med 8.000,00 in 10.000,00 din. 2. Izvajanje vodovodnih instalacijskih del in krovnih del Pogoj: kvalificirani vodovodni instalater in 1 leto de- lovnih izkušenj Za zgoraj navedena dela oz. naloge je poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave sprejema kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije, Ipavčeva ul. 20, kandidati pa se lahko prijavijo tudi neposredno v tem sektorju v 15 dneh po objavi. PRIREDITVE POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure, za obiskovalce pa je zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno razstavo, ki prikazuje kulturno-zgodovin- ske spomenike, arheološko razstavo in rimski lapida- rij. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI V Šempetru v Savinjski doUii sta odprta za ogled oba turistična objekta, jama Pfcxel, edina jama na šta- jerskem območju z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola s pomembnimi spomeniki iz rim- ske dobe. Ogled je možen vsak dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizirana vodniška služba. KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA V Knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava z naslovom Naredi sam. Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu. Ogled je možen vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce, razstava pa bo odprta do 1. septembra. KINO VOJNIK V kindovorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 18. julija ob 17. in 19.30 uri film Poletna pustolovščina. LIKOVNI SALON V CELJU V Likovnem salonu bo v ponedeljek, 19. julija ob 18. uri otvoritev razstave članov društva oblikovalcev iz Celja. Razstavljalci bodo predstavili dela s področja industrijskega, grafičnega in modnega oblikovanja, razstava pa bo odprta do 1. avgusta. SALON MEBLO CELJE V razstavnem salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju razstavljata svoja slikarska dela Niko Ignjatič in Srečko Skoberne. Razstava je odprta v času, ko salon posluje za stranke, razstavo pa si lahko ogledate do 23. julija. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sodelovanju s Kulturno skupnostjo Šmarje pri Jelšah rastavo fotografij fotosekcije Dela iz Ljubljane. Svoje fotografije razstavljajo Jani Boljševič, Janez Juvan, Janez Lah, Marina Lekič, Edvard Marušič, Igor Modic, Vojko Ribič, Franci Virant in Jože Živič. AVLA HOTELA RUBIN ŽALEC V avli hotela Rubin v Žalcu razstavlja slikar Adruin Hrvatin olja, z motivi istrskih vasi pod skupnim naslo- vom Istrski kamen na obali Savinje. Razstava bo od- prta do konca meseca julija. PLANINSKO DRUŠTVO TABOR Planinsko društvo Tabor v Savinjski dolini priprav- lja v nedeljo, 18. julija v popoldanskih urah planinsko srečanje v Taboru. Za veselo razpoloženje na srečanju bo skrbel ansambel Veseli planšarji. KINO ŠMARJE V kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes ob 20. uri italijansko-špansko komedijo Duh v postelji. Jutri, v petek, 16. julija bo ob 20. uri na sporedu itah- janska drama Mozoh, v soboto, 17. ob 20. in v nedeljo, 18. julija ob 18. uri pa ameriški akcijski spektakel Samo dvakrat živiš. PIVO - CVETJE LAŠKO 82 V okviru prireditev ob tradicionalnem prazniku Pivo - cvetje v Laškem bo danes ob 19. uri v dvorani Dušana Poženela modna revija, ki so ji prireditelji dali naslov Pivo - cvetje - moda. Modno revijo bo z glasbo spremljal ansambel Jožeta Rusa, nastopili pa bodo tudi priznani slovenski pevci zabavne glasbe. Na osnovni šoli Dušana Poženela bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo ptic, lovsko in čebelarsko razstavo, v domu upokojencev pa bo ob istem času otvoritev razstave izdelkov društva invalidov iz Laškega. AŠKERČEV TRG V LAŠKEM Na Aškerčevem trgu bo jutri ob 19. uri v okviru praznika Pivo - cvetje nastopila celjska folklorna sku- pina in folklorna skupina Anton Tanc iz Laškega. Obe skupini se boste predstavili z narodnimi plesi Jugosla- vije. Na Aškerčevem trgu bodo prireditve tudi v nasled- njih dneh. V soboto, 17. julija se bo ob pol osmih zvečer pričela zabavno-glasbena prireditev, na kateri bo igral ansambel Sok. V nedeljo pa se bo po laških ulicah od 11. uri pričela povorka s prikazom kmečkih običajev in gospodarske dejavnosti in zaključila na Aškerčevem trgu, kjer se bo ob 14. uri pričela kmečka veselica s šaljivo pošto, zaporom in licitacijo. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V restavraciji Pošta je vsak večer razen ob ponedelj- kih od 19.30 do 24. ure, ob četrtkih pa od 16. do 21. ure plesna glasba, v kavarni hotela Donat pa je vsak večer klavirski koncert. V nedeljo, 18. julija pa bo od 15. do 21. ure že tradico- nalni piknik na izletniški točki Bellevue, kjer bo za zabavo igral narodno-zabavni ansambel. AMADEUS POROČA Kot ribe na suhem se baje počutijo delegati l