PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini 4A l- f^Postale I gruppo L.eiia OU UT Leto XXV. Št. 90 (7284) Qj SKLEPI PLENUMA CK KP ČEŠKOSLOVAŠKE Odstranjena Aleksander Dubček in Novi tajnik Gustav Husak poziva Čehe TRST, petek, 18. aprila 1969 v > la) a m ub 'f ^osebr mošt' :bno.j ivU « Josef Smrkovsky in Slovake k miru Govora Svobode in Husaka po radiu in televiziji - Dubček os tane v pretežno konservativnem predsedstvu, v katerem so tudi «kolaboracionisti» Piller, Barbirek in Bilak J^AGA, 17. — Aleksander Dubček ni več tajnik KPČ, nadomestil Tak °. dostav Husak, dosedanji tajnik slovaške partijske organizacije, j °. ie Po dolgi in burni razpravi sklenil plenum CK KPČ, ki je tudi 51 ; ne°h' n0V° enaistolansko predsedstvo, v katerem ostane Dubček, a ■oiSS»! v 0 v njem Josefa Smrkovskega. V predsedstvu se je okrepila pred-orla'1 konservativna skupina, med temi Barbirek, Piller in Bilak, trije iz ski T13 ^etvor'ce “kolaboracionistov«, ki je v prvih dneh po sovjet-■ fi( H ,°kopaciji dežele krožil med ljudstvom. Člani predsedstva so poleg itatP r«Jr!..par,iie Husaka, predsednika ;---------------- U' 1 11Ji luauna, picuacumna Ivlelš h. . 'ke Ludvika Svobode in dose-nlega tajnika Aleksandra Dubčka •ija). te Pjfdsednik zvezne skupščine Pe-v d1 orn . °*ka, tajnik češke partijske nik r'Zac'ie kjubomir Štrougal, taj-dn , ske fronte Erban in še Samoi3 skV- Polaček, Bilak in Piller. ra*ifi nplest;, 0 slepih plenuma central- J lja1tk°Km,iteja KPČ 3e naJPrej ob-°“ j j. a bolgarska tiskovna agenci-5 v.. 23 njo na še radio Prasa. id ;tili l: 1 drugim tudi omenil, da je im0 lt UIU&lm tuai omen sam A- j jpk j v,uiucn viz ouui i i PoVSi ^ ander Dubček. Kmalu nato se „ a televizijskih zaslonih pojavil bod Sedl?*k republike Ludvik Svo-0sta k* le najprej potrdil vest o deiai.1 Aleksandra Dubčka in stal <<3tne t°varlša Dubčka bo o-Dn:° v tesni zvezi s pojmom naše Driliufrske Politike. Upam, da bo rish| jenost tovarišu Dubčku koval' ■ v bodočem delu.» Nadalje-alif* Diar 36: «D°godki iz zadnjih dni n* res. Ca -so težko škodili našim inte-ta »ju 111 'n uničili prizadevanja dol-preO' tisnirnesecev' Naš razvoi Je bil po-I SvnK11 globoko nazaj.» S tem je 3 s®: 2aril?0cla Posredno potrdil, da so I ituio'31- sklepi CK KPČ povezani z 3:3:, »enimi demonstracijami po 4:3 javn* oeškoslovaške hokejske drli3 Sov'r rePrezentance v tekmi s *tsko zvezo pa tudi posledica Ulite ke®a Prit*ska- “Centralni ko-I ~~ Je bejal Svoboda — «pro-3e možnosti za izboljšanje ,se-, o, 3ePa Položaja.» Svoboda je na-re$ ku °3asnd’ ba bo Aleksandru Dubč-,74 Poverjeno “najpomembnejše 'me-11,3 i) vnwV bržavb. O tem krožijo go-»'z»! foea6’ **a 3)0 Dubček izvoljen' na ' ,,ilt fin n Predsednika zvezne skupšči-« pf Preb3ednik republike je zaklju- Gustav Husak rT 0iA ki ^!v° Partije energično osebnost, i. "I brc, 3 Povede državo iz krize. Do-Poznam Gustava Husaka, ki i1’1*') i)utop°3 Sovor z besedami: «V tre-n - etn položaju potrebujemo za I stavn s,ebaj v svojem govoru pred-ljudstvu.* 7 c KPč^alm glasom je novi tajnik i bjavrv Ustav Husak prebral svojo skif1 vc-riij " Sodstvo partije so mi polti1 to h„; v , težavnem trenutku. Že le- pred katerim se je zbrala večja množica ljudi. Vendar pa se voditelji partije niso pokazali, ker so vstopili v predsedniško palačo skozi stranska vrata. Zaenkrat še ni znana reakcija Pražanov na vest o odstavitvi Aleksandra Dubčka, širijo se vesti, da so prejšnjo noč policijske sile izvedle vrsto hišnih preiskav, identificirale nekaj tisočev državljanov, ki spadajo v kategorijo “protisocialističnih elementov« in bile izvedene tudi aretacije. Govori se, da je sedaj zaprtih 111 ljudi. Glede seje cen- tralnega komiteja ni zaenkrat nobenih točnih podatkov, razen o-menjene depeše bolgarske tiskovne agencije, ki edina omenja seznam Josef Smrkovsky članov novega predsedstva KPč ter govorov gen. Ludvika Svobode in novega tajnika KPč Gustava Husaka. V zvezi z izvolitvijo Husaka se lahko domneva, da je njegovo imenovanje bilo v glavnem odvisno od skupine slovaških članov CK, katerih je približno 50. Sestava centralnega komiteja KPč pa je še tista iz Novotnyjeve dobe, razen redkih posameznih primerov, ko je bilo nekaj članov, izvoljenih na “nezakonitem« 14. kongresu partije v veliki dvorani praške tovarne ČDK 21. avgusta 1968, kooptirano v stari CK. Takoj po televizijskem govoru predsednika Svobode je v središče Prage prišla dolga vojaška kolona in nekaj tovornjakov s policisti, ki so razgnali skupino kakih sta študentov. Ti so molče stali pred spomenikom na Vaclavskih, Namestih v centru Prage v znak protesta zaradi odstavitve Aleksandra Dubčka. KONGRES VSEDRŽAVNE ZVEZE KMETOV J« Tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk obrazložil specifične probleme pri nas Poudaril je, da je treba pri vseh odločitvah, ki še posebej zadevajo kmete, dopustiti njihovo soodločanje - Kmetje ne smejo biti vedno nujna žrtev napredka Aleksander Dubček (Od posebnega dopisnika) RIM, 17. — Danes se je začel v Rimu 3. kongres vsedržavne zveze kmetov. Kongres je odprl predsednik zveze poslanec Sereni. Po glavnem poročilu podpredsednika poslanca Esposta so delegate pozdravili predstavniki nekaterih tujih delegacij. Nato se je začela razprava, v katero je posegel tudi upravni tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki je najprej v slovenščini in nato v italijanščini dejal: Tovariši in prijatelji, prinašamo tretjemu kongresu pozdrav in najboljše želje kmetov tržaške pokrajine, ki so skoraj izključno Slovenci, združenih od lani v Kmečko zvezo, ki je nastala iz združitve Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, že prej včlanjenih v Alleanzo. Za nas je še posebej pomembno, da se uvede nova knietijska poli-| tika, ki naj odpre kmetom novo 1 perspektivo, upoštevajoč upraviče- aliiiiiiliilfiiiiiiiiiliiNiiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiNiiiiliilliliilllillillliillllililllliiliiuiiiiliillliillllllllllilllllililllllliiiiiillliiiliiiiiiiiilmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiililiiiiiiiiiiiuilliniiiiliiiuiuiimiiililillliilllllinillliliiliimiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiilllilllllllliilllliiiiiiiiiiiiiiiu 27 KM OD KRAJA, KJER SO NAŠLI RAZBITINE Najdeni trupli dveh članov posadke sestreljenega letala Gre za vojaka in častnika, katerih imen niso javili - Iskanje se nadaljuje WASHINGTON, 17. — Ameriški departma za obrambo je sporočil, da so v Japonskem morju našli trupli dveh članov posadke izvid-niškega letala, ki so ga severni Korejci sestrelili. Gre za vojaka in častnika, katerih imen niso javili. Oba sta bila brez rešilnih pasov. Našla ju je, kakih 27 km od mesta, kjer so včeraj našli razbitine letala, ameriška bojna ladja «Henry Tucker«. Našli so tudi številne kose trupa letala ter nekaj rešilnih pasov. V poročilu departmaja za obrambo je izražena «huda zaskrbljenost glede možnosti najdenja preživelih«. Od danes sodelujeta pri iskanju tudi ameriški bojni ladji «Sterett» in “Mahati«. Glasnik Bele hiše Ziegler je izjavil, da je bilo letalo v času sestrelitve “nedvomno v mednarodnem zračnem prostoru«, in da so se severni Korejci tega prav gotovo zavedli. Glasnik je tudi dejal, da je predsednik Nixon razpravljal o incidentu s svojim posebnim svetovalcem Kissingerjem ter končno napovedal, da bo jutri zjutraj ob 11. uri sestanek ameriško - severnokorejske mešane komisije za premirje v Panmunjomu. Na čelu delegacije ZDA bo general letalstva James Knapp. Kot je znano, so severni Korejci zahtevali sestanek mešane komisije takoj po sporočilu o sestrelitvi ameriškega letala. Honkonški komunistični dnevnik v kitajščini «Ta Kung Pao« je danes ostro obsodil sodelovanje sovjetskih ladij pri iskanju razbitin sestreljenega letala. S to akcijo — piše list — je SZ izdala svoje severnokorejske brate. NA SEJI KOMISIJ POSLANSKE ZBORNICE Nenni in Guiporočala o zadnjem zasedanju NATO Razprava o vladni politiki do Juga - Združen liberalni in socialistični zakonski predlog o ločitvi zakona RIM, 17. — Minister za zunanje zadeve Nenni in minister za obrambo Gui sta danes poročala na združenem zasedanju komisije za obrambo in za zunanje zadeve poslanske zbornice o zadnjem zasedanju atlantskega sveta v VVashingionu. Nenni je dejal, da je zasedanje Smrt predsednika skupščine OZN GUATEMALA, 17. — Predsednik generalne skupščine OZN Emilio Arenales Catalan je umrl danes v Guatemali pri starosti 46 let. Bil je tudi zunanji minister Guatema-le. Že oktobra lani, kmalu po izvolitvi za predsednika skupščine, je moral prestati hudo operacijo zaradi raka na možganih. Njegovo zdravstveno stanje se je po operaciji zboljšalo, tako da je lahko spet začel z delom pri OZN, vendar se je pretekli teden nenadoma zopet poslabšalo, da so ga mo-.da“s‘e ustvarita'"med"sebojr stalen’ reili odpeljati v bolnišnico, kjer je proces pomirjenja. danes podlegel bolezni. I Po daljši razpravi zasedanje tega odražalo nove okoliščine v odnosu do izpremenjenega svetovnega položaja, pri čemer gre za spremenjene strateške odnose, ko igra vedno večjo vlogo atomska oborožitev, ii ker je bila zagotovljena varnost na osnovi ravnovesja. V tej zvezi ,ic tudi Nenni ugotovil, da se je organizacija pretvorila iz prvenstveno vojaške v politično in da njena naloga ni samo sožitje temveč tudi sodelovanje med vzhodom in zahodom. Zunanji minister jc posvetil pre-težn1 del svojega govora orisu zaključnega poročila, ki je po njegovem logična posledica štirih osnovnih načel zavezništva. V tej zvezi je govoril o italijanski pobudi za konferenco med vzhodom in zahodom, ki naj bi vsebovala štiri kom; ponente: zahodno Evropo z vsemi naddržavnimi organizmi, vzhodno Evropo z njeno potrebo večje odprtosti proti ostalemu svetu, nevtralne države (od Jugoslavije do švedske), ZDA in SZ s posebnim odnosom zavezništev in s potrebo, Gustav Husak prebral svojo ili dr iti a Ifjerf tnernhi50 korali sprejeti neke spre- 1 ul vv. IIJe v _________l:- J fHostiH s,kušamo in ne moremo pre 'D ška ■ ze’ k' nas ov3ra v delu cat- ocluje našemu gospodarstvu. e. v vodstvu partije pa ne l,°> da se bo spremenila nje- ni sPfeini 3e odgovornost, ki jo je 'tj Sestavi Zel° težka ter dejai, da je S® i Sh», 0 PredsoHctvn KPč: nredložil n t|f Piembe v v°bstvu partije. Te spre- I Sitieni3.1 ” n;,. ..r ■ * ’ Samo°1’tika- Spremenile se bodo i P°jan„metodu uresničevanja naše ! te nnU?MSko Politike, ne pa bistvo “id1 Pegana ke kot natolcuje tuja pro-jV 'Pisel a .Nato Je Husak ponovil urji ^ ' f .Predsedstva KPč predložil ij* e niim - sander Dubček soglasno P, diteU' n drugimi partijskimi vo-50 J žave '■ vodstvu partije in dr-ie Manjkala enotnost in to ,ji j reča ; lzmed vzrokov, da se pe-lSti' PkteDi prašanja niso rešila. Novi .A krepili’ kl smo jih sprejeli, bodo liji eitevu enotnost. Dosledna uresni-*jji Pia rif^ambrslce resolucije plenu 2 P°'ožaja » č 3e tzhod iz sedanjega rJ:4 ttas„, • mu 36 nato izrekel mnenje, f m, ki “a uspelo premostiti kri-S ni Ioma v7rt' češkoslovaško, v razme- 3 J ®kHcan t^tkem času, in da bo nato ■ti ?lzitan« ;;0n8res Partije ter orga^ I23'« remo *1 uemokratične volitve. «No- A i»r i i 'klh odreii nobeni izmed ve P dar j a , tsli, ki so nastale ja-u 3 stne811'’ toda vedeti moramo, 1mkšneiT;fn° uresničiti, kdaj ln v ■Poran,” vrstnem redu. Posebno se Peka: 0, tze mja n-„?t3n°v seje v naši deželi °ratnk , lscnem redu. Posebno se Hat ? 3z°8hltl paniki, kl jo že ,Pja nrr. uhov seje v naši deželi » e- Vorirtf8anda ln neke notranje “ParoiA.^tVo Darl.lie bo odločno in C”«. Partije bo odločno in uresničilo novembrsko 3n ne bo dovolilo no- Sučn^vl- Prosim vas — je Rartf^Prite s;^k°siovitktBudl obljubil, da krti. Betrirtbkem ne 150(30 vrnm ^ nihfie eUh lel' ker sl tega se na ne bodo vrnili ča- cp „ ....... — - ne I>l6ri v vodstvu partije. V!li se je sestal v pr urah v Hradčanlh, ........................... RAZPRAVA V ODBORU Zfl ZUNANJE ZADEVE SKUPŠČINE SFRJ Učinkovit sistem evropske varnosti je stvar vseh evropskih držav Po pozivu sil varšavskega pakta je pričakovati prenehanje gonje proti Jugoslaviji in njeni miroljubni politiki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1/. — Odbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zvezne skupščine je i Popravljal danes o političnem delovanju Jugoslavije za napredek splošnoevropskega sodelovanja, o katerem je podrobno poročal vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Miša Pa-vičevlč, Tako Pavičevlč v svojem poročilu, kot člani odbora so v skladu z znanimi načeli jugoslovanske zunanje politike ln njenega stremljenja po utrditvi miru ln varnosti v Evropi podprli nedavni poziv članic varšavskega pakta za sklicanje konference vseh evropskih držav o evropski varnosti kot korak, kl lahko prispeva k zboljšanju razmer v Evropi. Jugoslavija prav tako podpira poziv državnega sveta in ministrskega sveta Romunije, naj se vse države vzdrže vseh dejanj in razkazovanja sile ln vseh drugih dejanj, ki bi lahko poslabšala ozračje v Evropi. Ni dvoma, je poudaril Pavičevič, da med dejanji spadajo tudi vojaški manevri, kl so vedno bolj pogostemu v raznih krajih Evrope in ki se izkoriščajo kot element vojaško-političncga pritiska. Predsednik odbora za zunanje zadeve in mednarodne odnose zveznega sveta zvezne skupščine Veljko Mičunovič je v svojem sklepnem govoru po končani razpravi dejstvo, da so se članice varšavskega pakta obrnile na vse evropske države, in ugotovil, da bi k uresničenju smotrov, za katere sc v svojem pozivu zavzemajo članice varšavskega pakta, prispevale če bi opustile doktrino o omejeni suverenosti ln če bi prenehala gonja nekaterih držav varšavskega pakta proti Jugoslaviji. Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve -je v svojem poročilu ugotovil, da se je Jugoslavija dosledno zavzemala ln da se bo tudi v bodoče zavzemala za napredek vseh oblik solelovanja z vse- mi evropskimi državami in v načelih polne enakopravnosti, spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, zemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih. Prav tako je Jugoslavija podprla in bo tudi v bodoče podprla vse pobude, kl gredo za tem, da se na teh načelih zboljšuje sodelovanje med evropskimi državami. «Toda — je ugotovil Pavičevič — pozitivna gibanja v Evropi prihajajo stalno v navzkriž z težavami, ki izhajajo iz še nerešenih vprašanj, ostankov hladne vojne in poskusa, da se nekatera vprašanja podrede interesom blokovske politike,« Intervencija petih sil varšavskega pakta na Češkoslovaškem je po besedah Pavičeviča zavrla proces popuščanja v Evropi in otežko-čila pogoje za izvajanje nekaterih dejanj in pobud Jugoslavije, ki je vedno poudarjala, da se evropska varnost lahko zagotovi samo s popuščanjem napetosti, utrditvijo medsebojnega zaupanja in spoštovanja pravic vsakega naroda do samostojnega razvoja. Dejanski in učinkovit sistem evropske varnosti ni stvar samo velikih sil, oziroma skupine držav, temveč vseh evropskih držav. Varnost Evrope se ne more izraziti samo na osnovah ozkega sporazumevanja med vojaškimi grupacijami, oziroma na njihovi koeksistenci, temveč na enakopravnem sodelovanju vseh neodvisnih, suverenih evropskih držav. Jugoslavija se bo tudi v bodoče skupno z drugimi evropskimi državami zavzemala za nove oblike političnega gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja tako na dvostranskih kot na večstranskih področjih. Družbenogospodarska reforma, široka odprtja Jugoslavije do drugih držav na ‘gospodarskem, kulturnem in znanstvenem ter drugih področjih, intenzivno sodelovanje jugoslovanskih družbeno-političnih organizacij z organizacijami evropskih držav, liberalizacija režima vizumov in podob- no, jc poudaril Pavičevič, so stalna konstanta jugoslovanske zunanje politike in praktično prispevajo k napredku cvroskega sodelovanja. Taka ustvaritev izhaja iz demokratične vsebine naše družbe, našega odprtja proti svetu miroljubne in neuvrščene politike naše dežele in Iz tesne povezave Jugoslavije z evropskimi državami, je izjavil vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve. Predsednik odbora Veljko Mičunovič je v svojem sklepnem govoru med drugim ugotovil, da položaj v Evropi ni optimističen z izjemo Jugoslavije in manjšega števila evropskih držav. V vseh ostalih državah sveta so oporišča tujih držav. Po 25 letih razdelitve Evrope, zalem politične dominacije NATO »n varšavskega pakta je danes Evropa daleč od miru in v dejanski nevarnosti. Veljko Mičunovič jc govoril lufti o programu sodelovanja zvezne skupščine v tekočem letu s parlamenti drugih evropskih držav, ki predvideva stike in izmenjave, delegacij v parlamentih številnih evropskih držav, med njimi z Italijo. Mičunovič je z obžalovanjem ugotovil, da v preteklem in ietošnjem letu ni prišlo do sodelovanja zvezne skupščine s parlamenti držav varšavskega pakta, čeprav se je Jugoslavija za to zavzemala. Tako je poljski parlament nepričakovano odpovedal žc dogovorjeni obisk, do obiska češkoslovaške delegacije pa ni prišlo zaradi znanih dogodkov na Češkoslovaškem. Prav tako Jugoslavija ni mogla sprejeti parlamentarno delegacijo Bolgarije zaradi bolgarske protijugoslovanske gonje. Mičunovič je izrazil upanje, da bo v posameznih državah varšavskega pakta podpisu sedanjega poziva sledilo prenehanje gonje proti Jugoslaviji ter njeni miroljubni zunanji in notranji politiki B. B. predloga ni osvojilo, vendar pa je omenjeno v poročilu, da bodo še nadalje iskali konkretna vprašanja, o katerih jc mogoče pričeti učinkovita pogajanja. Na razpravo su nujno negativno vplivali zadnji češkoslovaški dogodKi in vesti o pošiljanju novih čet ter o novih sovjetskih pritiskih ter omejevanju suverenosti. Negativno je vplivala tudi izjava sovjetske vlade o NATO, za .katero je Nenni - dejal, da je bila sestavljena v tonu hladne 'vojne, medtem ko se uporablja drugačen jezik, ko se je sestavljala SKupna izjava držav članic varšavskega pakta. Nenni je zaključil, da so končni rezultati po njegovem pozitivni, ker gre za izbiro, da je evropska varnost možna samo na osnovi stikov med različnimi državami. V tej zvezi je tudi ugodno ocenil predvidene sovjetsko - ameriške razgovore o mejevanju atomske o-borožitve. Obrambni minister Gui je prav tako poudaril predvsem poIRiini:pomen zasedanja in je dejal, da niso bila v ospredju vojaška vprašanja in da so sicer ugotovili velik pomen dvajsetletnice, vendar so gledali predvsem naprej. Govoril je o tistih, ki se vedno videli v zavezništvu garancijo za neodvisnost in mir, da pa so istočasno tudi izražali zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti med dvema blokoma. Rešitev ni v sterilnem izstopu iz enega bloka, temveč vztrajno, iskanje pogajanj pri čemer pa se ne sme enostransko ošibiti obrambna moč zavezništva Glede vojaških vprašanj pa je Gui dejal, da so vsi izrazili pripravljenost prispevati h krepitvi klasične in- atomske moči in -da se strategija NATO ni spremenila in da temelji še nadalje «na prožni strategiji«. V razpravo so posegli številni poslanci in je tako socialist Lombardi izrazil. zaskrbljenost, ker Italija sodeluje, sedaj na pomorskih manevrih, katerih se. udeležuje tudi mornarica Portugalske In Grčije, pri čemer . imajo ti manevri odkrit značaj v zvezi s spopadom na Srednjem vzhodu, kar' daje potrdilo, da se je Italija že vmešala v ta konflikt. Komunist Boldrini je ugotovil, da vojaška integracija obvezuje Italijo in da ji preprečuje pomembnejše odprtje in da je objektivno spravlja vprašanje obseg italijanske suverenosti. Komunist Galluz-zi je dejal, da so Nennijeve izjave splošne in površne, ker ne omenjajo dejstva, kako je notranji italijanski položaj tesno povezan in pogojen z italijansko zunanjo politiko. Funkcija garanta demokracije, miru in evropskega ravnotežja je v ostrem nasprotju s položajem v Grčiji, na Srednjem vzhodu in stanjem v Nemčiji. Atlantski pakt se je izkazal bolj _ kot faktor neravnovesja in ima še nadalje negativne posledice za Italijo, ki je v gospodarskem in tehnološkem podrejenem položaju v odnosu do ZDA in ki ne vodi samostojne zunanje politike. Poleg tega gre za diskriminacije, na škodo tretjine italijanskih volivcev. Poslanska zbornica je včeraj zvečer zaključila razpravo o dogodkih v BatUpaglii in je danes pričela obravnavati številne resolucije, ki so jih vložile vse skupine o politiki vlade do Juga. Reichlin od KPI je obrazložil stališče partije in je ugotovil, da je vlada glede dogodkov v Battipaglii naredila korak na desno. Ostro je kritiziral dosedanjo politiko do Juga, češ da gre ža podporo zasebnemu kapitalu in s tem istočasno tudi za podre- jeno vlogo javnih podjetij, kar vse ohranja sedanji sistem na škodo razvoja Juga. V senatu so odobrili zakon, s katerim se ustanavlja parlamentarna komisija, ki bo proučila banditizem na Sardiniji. Minister za notranje zadeve Restivo je v tej zvezi dejal, da ne gre za organizirano kriminaliteto za razliko od drugih področij, temveč kriminaliteto, ki ima svoje korenine v socialno - gospodarskem položaju o-toka. Poslanec Fortuna in poslanec Ba-slini sta danes na tiskovni konferenci obrazložila, da sta združila svoja predloga o uvedbi ločitve zakona, s čimer je nastal nov tekst ob zanimivem sodelovanju socialističnega in liberalnega poslanca. Zagotovila sta tudi, da je dosežena večina v komisiji in da bi po računih morala obstajati tudi rahla večina v poslanski zbornici in v senatu. Do ostrega spora je prišlo danes na seji nadzorne komisije nad RAI-TV, ker so številni člani zahtevali, da se razpravlja o nedavnih spremembah v vodstvu ustanove. Do razprave ni prišlo, ker niso bili prisotni predstavniki večine, zaradi česar so komunisti zapustili sejo. na pričakovanja kmečkega sveta, ki naj jih vključi kot aktivne u-stvarjalce splošnega gospodarskega in družbenega razvoja države, priznavajoč jim vlogo, ki jim pripada, in naj zares vpelje enakopravnost pri pravicah in dolžnostih vseh državljanov z odpravljanjem neravnovesij med kmetijstvom in drugimi produktivnimi sektorji, tako da je obdelovalcem zagotovljen tak dohodek, ki naj poplača njihovo trdo delo, kar je prvi in glavni pogoj, da se zaustavi patološki beg z zemlje, zlasti najboljših mladih sil. Izboljšati življenje kmeta in mu s tem omogočiti, da ostane na svoji zemlji, pomeni za nas tudi o-hraniti enega izmed glavnih gospodarskih temeljev slovenske narodnostne skupnosti, ki je že dala Jako velik bratski prispevek v odporniškem gibanju za ustvaritev demokratične Italije, ki sodeluje ,v naporih vseh delovnih ljudi za demokratizacijo ustanov in hoče živeti, da bo lahko še nadalje prispevala k razvoju vedno bolj demokratične in pravične družbe, ki naj spoštuje, zagotavlja in ščiti tudi upravičena stremljenja narodnih manjšin, ki so in je treba nanje gledati ne kot na nevarnost, ampak kot na obogatitev družbene sestave države, zaradi značilnih komponent tradicij, kulture in izkušenj, ki jih manjšine državi prispevajo, in kot most za razumevanje in prijateljstvo med narodi. Strinjamo se torej s kmeti vse države glede smernic in perspektiv, ki jih nakazujejo kongresni dokumenti. V tem okviru bi radi prispevali k delu tega kongresa s tem. da predlagamo poglobitev nekaterih vidikov glede statusa neposrednega obdelovalca v sodobni družbi. Dve sta temeljni zahtevi nas vseh glede položaja kmeta. Biti mora lastnik zemlje, ki jo obdeluje in mu mora biti priznana popolna enakopravnost v notranjih družbenih odnosih. Za to se borimo in se bomo morali še boriti, ker še ni tako. Da se bo kmet počutil dejanski gospodar in ustvarjalec pri razvoju družbe, je treba spoštovati kmečko lastnino in mu omogočiti, da lahko izraža svoje stališče, kadar in če je treba, zaradi javne koristi, omejevati le njegove pravice. Ko je torej treba izvesti razlastitve za industrializacijo ali za javna dela, mu je treba dati možnost, da preventivno pove svoje mnenje in soodloča pri izbirah. «Javna koristi mora biti korist vseh, tudi kmetov. Kmetje so za napredek, toda imajo tudi pravico, da jih ne smatrajo samo za nujne žrtve tega napredka, hočejo ga biti deležni. V tržaški pokrajini je bila vsiljena obdeloavlcem, zaradi zatrjevane «javne koristi», žrtev najboljše zemlje, ki so jo razlastili po popolnoma neustreznih cenah za industrializacijo in so mu zatrje- ............... POPOLN ZASTOJ ŠTIRISTRANSKIH POGAJANJ Nič novega v Parizu Novi boji v Vietnamu Razlike v stališčih Sajgona in Washingtona glede umika ameriških čet iz Vietnama - Napad osvobodilnih enot na Da Nang PARIZ, 17. — Tudi danes ni bil na pariški konferenci za Vietnam storjen niti najmanjši napredek. Današnja trinajsta seja na Aveniji Kleber pa je dala predstavniku fronte Tran Buu Kiemu priložnost, da je pojasnil svoje stališče o “mirovni vladi«, ki naj bi jo ustanovili v Sajgonu, po drugi strani pa je pokazala neko različnost v stališčih Američanov in Sajgoncev glede umika ameriških čet iz Vietnama. Potem ko je obtožil ZDA, da nalašč zavlačujejo pogajanja, da bi medtem utrdile vojsko in upravo Sajgona, je Tran Buu Kiem ponovno zahteval ustanovitev mirovnega kabineta, ki bi imel nalogo pogajati se s PNO za vzpostavitev miru in pripravo temeljev za politično bodočnost Južnega Vietnama. Šele nato naj bi prišlo do široke vladne koalicije, v kateri bo sodelovala tudi fronta. Načelnik delegacije FNO je še odbil ameriško zahtevo po recipročnosti v umiku čet iz Južnega Vietnama: “Edine tuje čete — je dejal — ki so v Južnem Vietnamu, so ameriške in satelitske.« Šefa sajgonske delegacije Pham Dang Lam in ameriške Cabot Lod-ge sta v bistvu ponovila svoje že znane zahteve, pri tem pa so prišli do izraza nekateri razločki v stališčih zavezniških delegacij. Pham Dang Lam je namreč zahteval, naj so najprej umaknejo severnoviet-namske čete: šele nato bi lahko ameriške čete začele zapuščati Vietnam. Američani pa- so pripravljeni, da se umaknejo istočasno s severnimi Vietnamci, oziroma da, ša pred temi prikličejo v ZDA del svojih vojakov. Zadnji je govoril predstavnik Hanoja Xuan Thuy, ki je pozval Ni-xonovo upravo, naj takoj objavi mirovni načrt, ki naj bi ga bil pripravil ameriški predsednik in ki so ga napovedali že pred časom. Thuy je nakazal možnost — čeprav ni tega jasno povedal — da v resnici ni nobenega ameriškega mi revnega načrta ter da je Nixon o tem govoril samo, da bi pomiril javno mnenje. Tudi Thuy je odbil princip recipročnosti, ker bi hoteli Američani na ta način enačiti napadalce, ki so ZDA, in napadene ki so Vietnamci. Boji v Južnem Vietnamu se na daljujejo. Osvobodilne enote so napadle kakih petnast oporišč, med njimi tudi veliko ameriško bazo v Da Nangu. Pri napadu je bilo 14 oseb ubitih in 39 ranjenih. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da so bili v zadnjem tednu ubiti v boju 204 ameriški vojaki, medtem ko jih je bilo 2.691 ranjenih. Gre za najmanjše število mrtvih od začetka ofenzive PNO, istočasno pa tudi za najvišje število ranjenih. Sajgonci so v istem razdobju imeli 244 mrtvih in 1.068 ranjenih. Od začetka ofenzive — po podatkih ameriškega poveljstva — je bilo ubitih 2.144 ameriških in 2.289 južnovietnam-skih vojakov. Osem civilistov je bilo danes ponoči ubitih, ravno toliko pa ranjenih, ko je ameriško izvidniško letalo izstrelilo raketo proti čolnu, ki je- plul po nekem kanalu v ustju Mekonga. Ameriške oblasti ao o incidentu uvedle preiskavo. vali, da je treba ustvarili delovna mesta za domačo delovno silo; toda v zadnjih 5-6 letih se je delavska zaposlitev zmanjšala za 11 tisoč mest. Nič več jalovih žrtev torej V odločujočih organih, ki sklepajo o tem, kdaj, kje in po kakšnih cenah je treba razlaščati sedijo — poleg raznih funkcionarjev — predstavniki vseh gospodarskih kategorij, razen predstavnikov ndjbolj prizadetih — kmetov. Tudi pri izdelavi regulacijskih načrtov je treba spoštovati kmečko «lastnino» in njegovo pravico, da se upošteva tudi njegovo mnenje. Ni dovolj, da se začrtujejo in vin kulirajo «kmetijska» ali «zelena» področja in se s tem le omejuje/o pravice kmečkega lastnika, ampalc je tudi in predvsem treba ta področja usposobiti, kot se dela za področja namenjena industriji ih trgovini, s kmetijskimi infrastrukturami za njihovo valorizacijo in pri tem mora biti kmet soudeležen. Lahko bi se zdelo, da hočemo napihniti problem, ki je le prav malo važen, če omenjamo pojav škode, ki jo povzročajo zemljiščem in kulturam nedeljski izletniki. V naši pokrajini je to vprašanje zelo občuteno, tudi upoštevajoč posebnost našega področja, z velikim mestom in zelo malo kmetijske površine. Mislimo jxl, da so v po dobnih težavah vsi kmetje v bližini velikih središč. Ni mogoče od njih zahtevati, da po vsem tednu trdega dela stražijo svoja zemljišču, ki postajajo drugače parkirišča, igrišča ali sedež družinskih malic v naravi. Potreben je torej nastop javnih uprav, da vzgajajo v meščanih spoštljivost in potrebno u-poštevanje kmetov in njihovih pravic. In končno, pa zato nič manj važno, vprašanje škode, ki jo prizadeva kmetijskim kulturam divjačina. Nepojmljivo je, da lovci — ki jim je lov zabava — pripeljejo divjačino, da jim jo mora kmet — ki od zemlje črpa s trdim delom sredstva za življenje — ravnati in mu nato odgovarjajo, da mu škode ne more poravnati nihče, ker ni nihče zanjo odgovoren — da je pač divjačina «rgs mullius». škoda je in bo vedno večja, vzporedno z napredovanjem intenzivnih žlahtnih kultur. Zato je treba vnesli, kot v drugih državah, tudi v našo zakonodajo načelo pravice kmeta po odškodnini in odgovornosti lovcev za škodo, ki jo povzroča divjačina. V naši deželi smo pa na tem. da se bo v kratkem razpravljalo o deželnem zakonu o lovu in hočejo nakazati po pravilniku nekakšne prispevke, ne pa priznati pravice do odškodnine. To so dejstva in razmere, ki ponižujejo kmeta in jim je treba napraviti konec. Mi mislimo, da je treba poiskati prav v okviru deželne ureditve, za katero so se borili tudi kmetje in v katero vlagajo toliko upanja, ker približuje odločilne organe ljudskim stremljenjem, instrumente in metode, ki naj dajo obdelovalcem zemlje občutek, da se priznavajo njihove pravice, da se napotimo k novemu kmetijstvu, v katerem bo-, do kmetje glavni ustvarjalci, v skupno korist vseh delovnih ljudi, v skladnem razvoju družbe in države. Kmetje so dokazali, da znajo biti aktiven subiekt v tem procesu, to je naša izbira, zatorej naši napori bodo morda trdi in bodo naleteli na ovire, toda samo ti napori peljejo k boljši bodočnosti. V razpravo je posegel tudi podpredsednik Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje za Furlanijo -Julijsko krajino Ferrante, ki je govoril o razvojnih kmetijskih področjih v naši deželi in o vlogi deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA).' Kongres se bo zaključil v soboto z izvolitvijo novih vodilnih organov Zveze in z izglasovanjem zaključne resolucije. SLAVKO ŠTOKA Istočasno s sestankom predstavni-nikov štirih velesil Novi spopadi na Srednjem vzhodu NEW YORK. 17. — Predstavniki štirih velesil so se sestali danes v rezidenci ameriškega veleposlanika pri OZN Yosta, Gre za četrti sestanek med predstavniki Francije, Velike Britanije. ZDA in SZ za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Tudi danes poročajo o novih spopadih med Arabci in Izraelci. Do prvega spopada je prišlo v jutranjih urah v dolini Jordana med izraelskimi in jordanskimi vojaki. Amanski glasnik je dejal, da so bili trije Izraelci ranjeni, en njihov oklopnik pa uničen. Spopad je trajal 45 minut. Na Sueškem prekopu na področju med Velikim grenkim jezerom in Al Kantaro pa je prišlo popoldne do topniškega dvoboja med egiptovskimi in izraelskimi enotami. Topniški ogenj je zajel skoraj sto km dolgo področje ter se Jt prenehalo šele po Intervenciji o-pazovalcev OZN. Po poročilih iz Kaira naj bi egiptovski topovi zadeli številne izraelske vojaške postojanke na sinajskem polotoku ter povzročili med Izraelci številne žrtve. PLINSKA CELICA ALI DOSMRTNA JEČA ZA MORILCA ROBERTA KENNEDYJA? Porotniki so Sirhana spoznati za krivega umora prve stopnje V ponedeljek nadaljevanje razprave za določitev kazni LOS ANGELES, 17. — Porotniki dejanje pripisati političnim razlo- so danes spoznali Jordanca Sirhana Sirhana, ki je 5. junija lani ubil senatorja Roberta Kennedyja, za krivega umora prve stopnje. Razsodišče, ki je razpravljalo 16 ur in pol preden je doseglo soglasen sklep, je torej mnenja, da je bil Sirhan umsko sposoben konkretne premeditacije umora Kennedyja. Z današnjo razsodbo se je zaključil šele prvi del sodne obravnave. Isto razsodišče bo moralo prisostvovati novi razpravi, med katero bo moral sodnik odločiti, če Sirhana obsoditi na smrt v plinski celici ali na dosmrtno ječo. Sodnik Herbert Walker je že določil, da se bo drugi del obravnave začel v ponedeljek, 21. aprila. Domnevajo, da bo ta del sodne obravnave trajal le nekaj dni. Predstavnik tožilstva je že dal razumeti, da ne bo izrecno zahte- Morilec Roberta Kennedv.ia val smrtne obsodbe in da bo predo-čil porotnikom, da sta tako smrtna kakor dosmrtna zaporna kazen pravični za njegov zločin. Sirhana je razsodišče spoznalo tudi za krivega poskusnega umora petih oseb, ki jih je med streljanjem v hotelu Ambassador, kjer je ubil Kennedy-ja, ranil. Čeprav bi se razsodišče v prihodnjih dneh odločilo za smrt v plinski celici jetnišnice San Quen-tin, dvomijo, da bi Sirhana usmrtili. V zadnjih dveh letih niso namreč nobenega usmrtili v ZDA, pa čeprav je v San Quentinu kakih 80 na smrt obsojenih oseb. Razsodbo bodo avtomatično predložili v proučitev vrhovnemu državnemu sodišču. Vodja Sirhanovih zagovornikov odv. Grant Coopert je že javil, da bo vložil priziv na vsa sodišča, vključno vrhunskega sodišča ZDA. Če se bo razsodišče odločilo za dosmrtno ječo, bo lah-ho Sirhan na podlagi kalifornijskih zakonov zaprosil po sedmih letih zaoora za začasno svobodo. Sirhan, ki je sedel poleg odvetnika, kateremu je tu pa tam šepetal v uho, je popolnoma mirno poslušal razsodbo. Sodna razprava proti Jordancu se je začela pred 15 tedni in je stala že več kot milijon dolarjev. Zaslišali so 61 ob-težilnih prič in 29. ki jih je predlagala obramba. Med pričami so bili številni zdravniki, psihiatri in psihologi, ki so govorili o Sirhano-vem umskem stanju. Sirhana sta spremila v sodno dvorano dva policaja: eden je bil bele, drugi pa črne kože. Eden od Sirhanovih zagovornikov odv. Russel E. Parsons je novinarjem izjavil, da Jordanec vztraja pri trditvi, da je treba njegovo gom zaradi filoizraelskega zadržanja senatorja Kennedyja v zvezi s spopadom na Srednjem vzhodu. Zaradi tega je prepričan, da bo lahko v primeru obsodbe na dosmrtno ječo, predmet izmenjav političnih ujetnikov med ZDA in kako arabsko državo. Sirhan, je pojasnil odv. Parsons, je navedel kot primer zamenjavo pilota vohunskega letala «U-2», ki so ga Sovjeti sestrelili, Garyja Povversa z Rudolfom Abelom, ki so ga leta 1957 obsodili v ZDA zaradi vohunstva na 30 let ječe. V MEMPHISU Maja meseca Raycv priziv MEMPHIS, 17. — Danes so javili, da bodo 26. maja proučili pred sodiščem v Memphisu priziv Jamesa Earla Raya, ki ga je vložil proti obsodbi na 99 let zapora zaradi umora Martina Luthra Kinga. Ray zahteva, da razveljavijo prvotni proces in da mu ponovno sodijo. Predstavnik državnega tožilstva je že najavil, da se bo protivil prizivu Raya, ki je sedaj v državni jetnišnici v Nashvillu. Iberijskem polotoku med špansko državljansko vojno leta 1937. Portugalska nima diplomatskih stikov ne s Sovjetsko zvezo ne z drugimi vzhodnoevropskimi državami. V skupini, ki je prispela v Lizbono, je tudi poslanec v sovjetu Mihail Davidov in novinar Vladimir Pestov. Ena mrtva in 15 ranjenih Silovit požar v zagrebški tovarni čevljev ZAGREB, 17. — V drugem nadstropju tovarne čevljev «Astra» v Zagrebu je danes izbruhnil požar, ki se je naglo razširil po vsem obratu, kjer so bile zaposlene večinoma delavke, ki so se v paniki skušale rešiti s skakanjem skozi okna. Pri tem se je 15 delavk hudo poškodovalo. Vse ponesrečene so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi rešili njihova življenja. Kljub naporu zdravnikov je dopoldne ena od poškodovanih delavk umrla. Ponesrečenim so priskočili na pomoč vojaki iz sosedne vojašnice. Oni so mnogim omogo čili rešitev s tem, da so razpeli ode je, na katere so delavke skakale. Podrobnosti o žrtvah še niso znane, kajti med požarom je popustila betonska plošča in padla na pod prvega nadstropja. Boje se, da se pod ploščo nahajajo žrtve. Po prvih rezultatih preiskave, je požar nastal zaradi svetilke na špirit, katere plamen je zajel lahko vnetljive tekočine, ki so bile v obratu. Delavci so sicer takoj poskušali pogasiti plamene z ročnimi gasilnimi aparati, vendar niso mogli zajeziti požara. NEW YORK, 17. — Na dražbi v newyorški hiši Parke Bennet so prodali za 85.000 dolarjev (nad 53 milijonov lir) Rodinov bronasti kip v naravni velikosti. Do sedaj ni še nihče toliko plačal dela francoskega kiparja Augusta Rodina. Kip, k, predstavlja človeka in nosi naslov »Bronasta doba*, je kupil neki evropski zbiralec umetnin, čigar ime ni znano. Z letalom pristali v Lizboni Prvi sovjetski turisti prišli na Portugalsko LIZBONA, 17. — Skupina petnajstih sovjetskih turistov, prva skupina, ki je prišla na ogled Portugalske, je prispela z letalom v Lizbono. V skupini je tudi upokojeni letalski general Georgij Zaha-rov, ki je izjavil, da je bil že na LONDON, 17. — Bratje Kray, ki so jih pred meseci zaradi številnih zločinov obsodili na dolge zaporne kazni, so se morali ponovno zagovarjati pred sodiščem, tokrat zaradi smrti Franka Mitchella., Mitchell je pobegnil iz zapora v Dartmooru v prvih mesecih leta 1966. Brate Ronalda, Reginalda in Francisa Kraya obtožujejo skupno s Frederickom Foremanom, ki je bil lastnik bara, da so organizirali beg, da so Mitchellu nudili zatočišče in da so ga nato dali ubiti. Mitchellovega trupla niso nikoli našli. Cisto ozračje, tišina itd. Turistični letak o potovanju na Luno SAN FRANCISCO, 17. - «Eden najbolj mirnih krajev na svetu, izredno čisto ozračje brez vsakršnega smoga, nobenega vetra in zagotovljena popolna tišina*: tako so orisali Luno v turističnem letaku, ki ga je »Trans International Air Lines* (TIA), velika ameriška družba, ki se ukvarja z organiziranimi poleti, poslala razmm potovalnim agencijam po svetu. TIA je namreč sklenila zbirati naročila za turistične polete na Luno. V obrazložitvah je napisano, da bodo odhodi objavljeni še pravočasno. Letak opozarja potnike, da bodo potovali na «Tfi\ 949 Super Spa-ce Craft* s hitrostjo, ki je šestkrat večja od izstreljenega naboja. Bodoče potnike opozarjajo tudi, da si ne bodo smeli odpeti varnostnih pasov, dokler jim tega ne bo naročila stevardesa TIA Predstavnik družbe je izjavil, da bodo po sedanjih računih stale vozovnice za Luno od 4000 do 40.000 dolarjev na osebo (od približno 2 milijona in pol do skoraj 25 milijonov lir). Pročelje glavne razstavne palače milanskega velesejma, ki so ga odprli predsednika republike Saragata v ponedeljek v prisotnosti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiii MED POLDRUGIM MESECEM BIVANJA V GRČIJI Dva zahodnonemška kriminalca ubita šest oseb in oropala žrtve Po končani preiskavi ju bodo predali atenskemu kriminalističnemu sodišču ATENE, 17. — Grške policijske t osebe. Seznam zločinov, ki sta jih I ki študira v Cambridgeu, name-cblasti so uvedle preiskavo proti zakrivila Nemca, je presenetljivo ■ rava prepluti Rokavski preliv v dvema Nemcema iz zahodnonemške j dolg. In ker preiskava se traja, je kopalni kadi, ki bi jo opremil z republike, ki sta priznala, da sta v j popolnoma možno, da se bo seznam motorjem. S tem «podvigom» Scad-Grčiji ubila šest oseb in izvedla več obtožb še podaljšal. Že danes je ding upa, da se mu bo posrečila mogoče že znanim zločinom dodati nabiralna akcija, katere izkupiček novega: gre za umor Američana bo izročil vodstvu »Vsedržavne grškega porekla, ki so ga v njegovi 1 kampanje za pomoč ljudem brez vili v Vouli vzhodno od Aten 13.; strehe*. marca dobesedno razmesarili z u- j Kopalno kad bpdo »splavili* v darci kladiva Oba kriminalca sta1 P^ek v Doverju m jo bodo odpe-po umoru ukradla še 11.000 drahem v Calais, od koder bo Scad-(250.000 lir), 310 dolarjev (približno ' dlng ze naslednjega dne odplul pro- ZARADI OBUPA NAD ZMAGO DEMOKRATIČNEGA SOCIALIZMA^ Številni komunisti zapuščajo partijo Na avto cesti Zagreb-Beograd so danes v čelnem trčenju potniškega avtomobila turške registracije s tovornjakom zagrebškega podjetja INA izgubili življenje štirje turški državljani. tatvin pod grožnjo orožja. Vest je sinoči javil grški minister za javno varnost Panavotis Tzevelekos med tiskovno konferenco. Minister je javil, da je grška policija aretirala Hermanna Dufta iz Harheima ;n Hansa VVilhelma Bassenauerja tz Griesheima. Oba sta stara 30 let m imata stalno bivališče v Frankfur tu. Minister je tudi javil, da sta Nemca priznala zločine, ki sta jih zagrešila v Grčiji od marca 150.000 lir) in prstan ti Doverju. Nemška gangsterja sta že znana. policiji raznih evropskih držav. Več- . .■ *'• ~ Je tako hudo krat sta bila aretirana in sicer 16. tJS1 lznl|, sY0Je8a 62-letnega gospo- ter je dodal, da je preiskava v teku marca 1954, ieta v Marseillu zaradi clarJa Settima Morettija, da je ta in da bodo prav gotovo odkrili še nove dokaze. Prisotnim novinarjem j ; Tzevelekos pokazal strelno orožja in nože, ki sta jih Nemca rabila pri zločinskem delovanju. Policijski funkcionar, ki vodi preiskavo, je orisal oba Nemca kot »kriminalca vrste Bonnie in Clyde, ki sta ubijala in kradla iz lakomnosti po denarju*. Minister za javne- varnost pa je pripomnil, da še nikoli niso zabeležili v kriminalistični zgodovini Grčije toliko zločinov, ki bi jih napravile ene in iste Preiskava o skrivnostni smrti S. Markoviča se nadaljuje Včeraj pri Reneju Patardu kar štirikratno soočenje Pred preiskovalnim sodnikom so se zvrstili Marca ntoni, Alain in Nathalie Delon ter Zorica Miloševič tatvine avtomobilov, štirikrat v Nemčiji in enkrat v Neaplju. O. njunih podvigih je grška poli-1 cija zvedela od Interpola. Od 1953.1 leta se je na njunih ramenih nako- ] pičila presenetljivo dolga vrsta zlo-1 činov, vendar nikoli nista zakrivila! tako strahotnih dejanj kot v pol- j drugem mesecu v Gretji. Minister umrl zaradi izkrvavitve. Zima se noče umakniti pomladi Na Tirolskem pol metra snega _______________ _______ DUNAJ, 17. — Zima se nikakor za javno varnost je pripomnil, da noče umakniti pomladi. Posebno na bodo, brž ko bo zaključena preiska- — va, Nemca prijavili sodišču. Nemca sta med ločenim zasliševanjem pri- znala dejanja in opisani dogodki so glašajo z dokazi, ki si jih je nabrala policija Po prijavi sodišču bo tudi atensko kriminalistično sodišče uvedlo preiskavo in sodilo morilcema. Ugotovili so med avtopsijo Pljučnica pokopala Haskella Karpa Tirolskem ne, kjer je močno snežilo, tako da je ponekod do pol metra debela snežna odeja. Nekatere ceste so ponovno zaprte za promet, cesta za Brenner pa je prevozna le z zimsko opremo. Nekaj snega je padlo tudi na Dunaju. PRAGA, aprila. — Kadar izstopi iz organizacije tretjina članov, je to vselej znamenje resne krize. Kadar pa predstavlja ta tretjina, kakor v osnovni organizaciji plzenske jeklarne »škoda*, nekaj deset komunistov, je to znamenje obupa in malodušja, predvsem, ker je že nekaj let bila ta organizacija najbolj trdna opora partije v tovarni. Kaj se je zgodilo in zakaj se je zgodilo? se sprašuje glavni tednik CK KP Češkoslovaške »Život strany», ko je 2. aprila letos pisal o pojavu, kakršni so v zadnjem času pogosto omenjeni v češkoslovaškem tisku. «Život strany» najprej navaja, kako trdna je bila ta organizacija. Besede njenih članov niso bile nikoli odmaknjene od njihovega dela, nikoli niso zapadali dvomu, nezaupanju, ravnodušnosti. Minulo leto se je začelo v jeklarni z velikim upanjem. Med 300 komunisti te organizacije je zrasel predsednik osnovne organizacije Josef Krumi, ki je postopno postal delegat tovarniške konference, nato partijske konference celotnega podjetja in področja. Izvolili so ga za delegata izrednega XIV. kongresa partije Organizacija je dala tudi nekaj članov v nižja partijska vodstva. Tako je bila neposredno obveščena na vseh ravneh in je zelo razgibano živela s problemi partije in celotne družbe. Komuniste v jeklarni ni še nikoli prevzemal tako zanesljiv občutek, da soodločajo pri ustvarjanju politike svoje partije in svoje države. Prav zato jih je lanski avgust tako zelo pretresel, prav zato se niso mogli pomiriti z novo realnostjo, se znajti v novih delovnih pogojih in videti tudi negativne strani jxijanuarskega razvoja. Prav zato je tudi vsak čustveni izbruh, vsaka stihijska in protestna kampanj,'’, našla tu spontani odziv — zaključuje »Život strany». Višja vodstva so se prepričala, da partijska organizacija jeklarne ne bo mogla sama najti poti iz začaranega kroga sumničenj, nezaupanja in dvomov Mnogim članom so se zdeli pot, ki jo je izbralo partijsko in državno vodstvo, smer, sprejeta na novembrskem plenumu, posebno pa nastopi posameznih politikov, kot odstop od pojanuarske politike. Tako so nekateri nazadnje zapadli v malodušje in vrnili partijske legitimacije. Vzdušje nezaupanja in dvomov, v katerem se je znašia organizacija, je zadela na najbolj občutno mesto — malodušni, zmedeni komunisti so začeli zapuščati svojo organizacijo in sicer prav v času, ko partija najbolj potrebuje svoje poštene člane, ljudi, ki so življenjsko zrasli z idejami socializma. Razpravljali so o ljudeh, & •" '----r»---------------«) fcL vrnili izkaznice. Razprave so neskončne. V nekaterih je sot lovala tudi znana Libuša Hrdjf; va, članica predsedstva CK KAn : Največkrat je bilo vse zaflwuu6C Prevladovati je začelo mnenje.jjj ^ je oblika protesta z zapuščanja m partije najbolj učinkovita. teri so priznavali, da nimajo Pr“Eden drugi pa so rekli: počakali M sveta in videli, ali namerava pa11 «e n resno nadaljevati pojanuarsko I eklar litiko, potem pa se bomo vrt u, fcj «Život strany* pravi, da je to najpogostejši rezultat razprav, obj® Partijska vodstva v Plznu h nj prizadevajo, da bi premostila * ^ zo organizacije v jeklarni. P111 at kujejo, da bodo zmedeni, todai^. šteni komunisti znova našli P01 Dosti svoje partije ^ O malodušju in razočaranju I ki st, vore tudi drugi članki Jiri W blažit rer polemizira v časopisu ‘P ele; ce» s pismom inž. S., ki ima1 j, čutek, da .je vse končano in dtfa 2J1 samo vprašanje časa, kdaj sej \ ^ do njegove bojazni docela izP* sitni le. Prav nasprotno kot inž. Š- feobsti misli Lederer, da ni nič konča1 v , dokler traja boj, doklei pa ni ^ siste čano, živi upanje, da bo zmtfp ^ demokratični socializem. Če bi H in | slili, da je vse izgubljeno, bi/1 de] bilo vse izgubljeno — zaklju® > naj Lederer. (edovt Komentator «Rudt prava* ^iaija] o vtisih s sestanka v Jablo% na kjer so razpravljali o vzrokih,11 p02 kaj so nekateri komunisti zsi v stre stili partijo. Neki delavec iz je te] varne «Rynovice» je pojasnil Sij >tv€n odločitev s tem. da ga je / ,arie treslo, ko je odkril deformacij® b ^ petdesetih let. Zato je pozdd. pojanuarsko politiko, vendar ^ nes ne soglaša s cenzuro, z Maorbe gustovskimi dogodili. V tov^ij motorjev je še več ljudi, ki / vrnitvijo članskih izkaznic & ačip žili svoje nesoglasje z reševanj* Cen, nekaterih problemov v mestu tovarni, v državi. Po svoje si ■ itj v mišljajo, kaj bi moralo in b ju r, bi moralo biti. Lani so se za / :ak0n jo zamisel močno zavzemali ške . zdaj, v spremenjenih pogojih’ 5^ ne morejo sprijazniti s stvarN rc pokritega z lopami okoli stav je sedaj v svojem kotu v policijski be. Italijanskih podjetij, ki so se vanje marmorja, dalje strojev za tekstilno industrijo, orodnih strojev, tiskarskih strojev ter naprav za vinarstvo in embalažo. V okviru specializiranega salona o prometu bo nastopila skupina 19 italijanskih tovarn, v okviru druge specializirane razstave, posvečene medicini in tehniki, pa nadaljnjih 17 podjetij. Končno, naj med velikani itaii-naročilu ustreznega mi-1 janskie industrije, ki bodo prisotni tem spomladanskem velesejmu. vojašnici in verjetno je razumel napaki? ter se verjetno tudi boji, da ga odslovijo. V VARŠAVI Ponarejevalci dolarjev pred sodiščem VARŠAVA, 17. — Danes se je začel v Varšavi proces proti desetim poljskim državljanom, ki jih BUENOS AIRES 17. - Poveljstvo obtožujejo, da so natiskali in spra-argentinskega letalstva je objavilo vili v promet več tisoč ponarejenih poročilo, v katerem je navedeno, ameriških dolarjev. Vse kaže, da lovne sile ki jo je v Parizu organi- ‘ jamči demokratičen in socialni po da je majhna skupina gverilcev je bil vodja tolpe 36-letni učitelj zirala generalna konfederacija de la, so govorili o slabih delovnih in no znanje. V tovarni avtomobilov | življenjskih razmeah delavcev. Renault je, na primer kar 38 od i skoraj 90 odstotkov skupnega šte-stotkov takih, v tovarn' Citroen oa ] vjia tujih delavcev je iz vasi in ze Med zaposlenim' lo zaostalih področij. V Francijo so Mnog, tuji de ložaj tujih delavcev Omenimo naj včeraj napadla letalsko oporišče Leopold Sulej. Na zatožni klopi so še, da je med francoskimi delavci Mar del Plata na atlanski obali.' še en odvetnik, en umetniški zge tudi precej takih, ki so jih prema- Napad so zavrnili, vendar je bil dovinar, en fotograf in dva tiskar gale rasistične teorije in nacionali med spopadom lažje ranjen neki ja. Vse te so aretirali prejšnje po stražar. I letje. Kaže, da sta dva člana tol Kaže, da je napad izvedla skupi pe tiskala ponarejene bankovce v na treh ali štirih judi, ki so se pri ,locnem casu nn *lavnem sedral stične strasti. Življenjske in delovne razmere tujih delavcev so neprimerno ugod- 15.000. Med zaposlenim’ v teh u glednih industrijah ie tudi orecejš- | prišli brez znanja ivmogi vujj uc tujin ucmvvcv au irc^mucniv uswu- ua um an aurm juvu, m o,- Hukia ffnonnj - , ~ nje število Jugoslovanov. |avcj ^ povsem nepismeni Takih nejše, če pridejo * Francijo z zna bližali oporišču z majhnim avtom. P°J ® pooarsne ar z V Franclji pogostoma trde, da je baje približno milijon. Eden iz | njem francoščine .n strokovno uspo Kaže tudi, da je bi! tudi eden od »tuji delavci odjedajo kruh svojim med udeležencev tega zborovanja sobljeni. Ta program izvajajo fran-1 napadalcev ranjen ............. ........................ J J_ coski organi skupa„ s službami de | V zadnjem obdobju so gverilci francoskim razrednim tovarišem* je celo izjavil, da do prihoda v Na to trditev je odgovoril neki Špan Francijo še ni slišal besede sindi- žele, iz katere p,riiiajaj< delavci.! dvakrat napadli argentinske voja- ški delavec, čigai izjavo so prejš kat. Taksni delavci so najhujša žr- Težko pa je s tujim, delavci, ki so ške baze pri glavnem mestu. V nje dni objavili v enem izmed pa tev izkoriščanja. Mn >g) namreč pri-riških levičarskih časnikov »Špan hajajo v Francijo ilegalno čez meški ali portugalsk' gradbenik ni od jo Zato lahko delodajalci vedno govoren za problem brezposelnosti pritiskajo nanje in jim groze z od- že v Franciji Sindikat so sklenili, enem od teh napadov se je dese-da bodo te delavce informirali o tim gverilcem, ki so bil' oblečeni v njihovih pravicah in da jih bodo vojaške uniforme, posrečilo zaple- Poskus angleškega študenta S kopalno kadjo čez Rokavski preliv LONDON, 17. — Dvajsetletni an vključili v sindikalne aktivnost. i niti v Čampo de Mayo nekaj orožja. *leški študent Andrew Scadding prijavila za to spomladansko razstavo, je 99, medtem ko se jih je za lanski sejem prijavilo 76. Poleg teh pa bo nastopilo Izven kolektivne razstave, t. j. v okviru specia liziranih oddelkov zagrebškega sejma še nadaljnjih 73 italijanskih firm. Visoko število prijavljenih razstavljal cev dokazuje naraščajoči interes italijanske industrije za jugoslovansko tržišče: po italijanskih virih se je skupna vrednost izvoza na jugoslovansko tržišče lani povečala za 25 odst. v primeri z letom 1967 ter poskočila s 144 na 180 milijard lir, uvoz jugoslovanskega bla ga pa se je nasprotno zmanjšal za 10 odsto, tj. s 140 na 126 milijard lir, za kar so krive v glavnem do ločbe EGS v zvezi z uvozom goveje živine in mesa in pa zmanjšane dobave jugoslovanske koruze. Spomladanski zagrebški sejem se po svojem merceološkem ustroiu precej razlikuje od jesenskega ve lesejma. V skladu s tem bo Italija na skorajšnji prireditvi poudariia predvsem svojo proizvodnjo potresnega blaga, oblačil, pletenin, obut ve, kozmetičnih artiklov, naprav za gospodinjstvo itd., posebno obeležje pa bodo zavzemale še nekatere vrste blaga kot so zlasti igr« če, pisarniške potrebščine ln po dobno. Med vrstami blaga za trajno porabo naj omenimo bogat Izbor pralnih strojev, hladilnikov, grelcev, naprav za klimatizacijo, vntilatorjev, higiensko sanitarnih rekvizitov in podobno. na omenimo družbe in podjetja Borsalino, Rhodiatoce, Loro & Parisinl Allis Khalmers Italiana, AMF Sassib Lamborghini, Padovan, Zanussi in Zoppas Ves čas sejma bo v italijanskem paviljonu posloval poseben urad ICE, ki bo nudil razstavljalcem in obiskovalcem organizacijsko ii trgovinsko pomoč. Ravnatelj krajevnega urada italijanskega institu ta za zunanjo trgovino v Zagrebu dr. Mario Di Gianfrancesco pa bo v ponedeljek 21. aprila priredil sprejem v čast italijanskim razstav ljalcem. E. F. Letos v Padovi jubilejni velesejem Letošnji 47. padovanski velesejem, ki bo jubilejna prireditev, saj je bila prva edicija tega prikaza v letu 1919, se bo letos pričel 29. maja in zaključil 9. junija. V primeri s prejšnjimi leti je bila prireditev pomaknjena za dva tedna naprej svojo eksistenco. Prav to ho^J dovanski velesejem naglasiti oS . jem jubileju ter preustrojiti , ten prikaz v skladu z novinN . tevki sodobnega gospodarske^* j slovanja. , Skrajšana poslovna doba F/, ga sejma bo dobrodošla bodici stavljalcem kakor tudi gosPj* stvenikom, ki bodo obiskali Vsem bo namreč na razpolag?! volj časa za navezanje novj?! pa za okrepitev že obstojefdjj kov, hkrati s tem pa bo lajšana večdnevna prisotnost*! viru sejma. Razstava bo ta/L stala bolj agilna in poslov*/1) njenem okviru bolj učinkovit?y se bo ugodno odrazilo v vsej £ r strijski in trgovinski realno® i kateri se ta prireditev uveiPjjk V letošnji program velesejenp -15, prireditev je bilo vključeno ..Pa; ;d r*«!; vsedržavno srečanje o ogrevNJH ventilaciji industrijskih pr0*p ko , vitev. Strokovnjaki se bodo Čanju spoprijeli z vrsto tehj* faije problemov, posebno pozorno®\ Ka/4n nncTinti 14 nrolnim ni bodo posvetili grelnim elern^ jj in ocenjevanju njihovega delov Poleg italijanskih strokovnjak1 t 1 univerzitetskih docentov, se C/ srečanja — na sporedu 5. ►.;/ ni j a — udeležilo tudi večje * l,,’V’ kvalificiranih strokovnjakov v 5 jine. * Odgovori Mocchija o javnih delili Odbornik za javna dela je te dni odgovoril na vPr"’30 ki sta mu jih postavila s?^iyp?rof' ca Pahor (KPI) in Giacomelli L, % glede ureditve Ulice Castagi/pjl irjf ' Je sedaj v slabem stanju £ I .jjp M’« ‘■'-»»»•M j JV OVUO | V O i Cl 1 1 I « L tl 11 | ** 1 . hkrati s tem pa je bila skrajšana gradnje nove šolske stavbe t na dobo dvanalst. dni. Premakni vod «A Volta« Odbornik jJ? lja, da bo spodnji del orh* ( v ulice urejen do konca junij*’ h -Jh " ' 'srvr na dobo dvanajst dni. Premakni tev za štirinajst dni na koledarju mednarodnih sejemskih prireditev in omejitev na dvanajst dni, sta v tesni povezavi s čedalje večiimi raz. sežnostmi in z značilnostmi, ki Jih o^duuaouu ut tj /.imviuiuouiu, ta sejem zadobiva v zadnjih letih Nekdanji vzorčni velesejem je namreč prerastel v razstavo mednarod nega pomena; ki ni več sejem lo kalne narave, ampak postaja čedalje bolj središče za plodna sreča nja med proizvajalci in operaterji iz vsega sveta, razstava visokega prestiža, ki živi svoje lastno življe-nje, saj najde v sebi razloge za nji pa do konca septembra-,, j :dJlt — 11 rl^l V\m4 A **n r*&4 *»4 1 i falffl ^ .!( nji del bodo razširili, tako ulica široka 11 metrov, v *P/lo delu. in sicer med Ul. Da in Ul. Lucio Vero Da b°° novili kanalizacijo. ^ * '*L bodo Jv kratkem začeli poPr*I J ’/0či poti in pločnike na Skoljeti*' t 1.qj Monte Valerio, Ul. Artemi*?? D 0^ Zanella in gornjem delu L Odbornik Mocchi je sV®1ji i(0C Pahorju (KPI) odgovoril // Zanella in gornjem delu logna. •45 i Ki Oo / A -|WST MEDNARODNE ti Drugega izhoda o znanstveni svet poleg nje ne vidi KOEKSISTENCE , ki: so It ; soglasje med znanstveniki Vzhoda in Zahoda v čanr z nekaterimi temeljnimi vprašanji sodobnega sveta *’ mjbolj zanimivih dokumentov, ki so zadnja leta zagledali naT- \c V S°vjetski zvezi, je deklaracija o pogledih sovjetske inte-sko I eh ’m .^^ektnalno svobodo ter bodočnost človeka. Po svetu je b vrt uTacija znarta kot Manifest Saharom, imenovana tako po uče-, to je napisal. Eugene Rabinoivitch, ameriški učenjak, ki ure- ' v, of the Atomic Scientists», je zatem omenjeno deklara- . m jn komentiral. Na tem mestu jo v širših obrisih posnema-UaV nieaove9a članka. pjji^rov zaključuje, navajajoč še °da'ici,ma; 2. razne spremem- *SA,r gp ma^v sPl°šni interes intelek- iu I l- luma; le4l! ?!* Jih ta sistema sprejela ’ staianje nepremagljivih za-ni si tazv°jii proizvajalnih sil zrnafe f,em°v. Saharov dodaja, da bi« diskusija, brez bo- bi Aj", P^dsodkov, lahko pretež-clju8,®.u.človeštva pomaga, da "^Primernejši način svojega pranja, ftadaije, ®a sovjetske voditelje na POav; 1 da pogiobe in raz- ;blof^jevapiu dokumenta je Sakih,1! iz1 ssbate&ijo miroljubne koeksi-“T sodelovanja s pomočjo je metod zunanje politike, acije j, j na znanstvenih predvidela1 KteUj0 nePosrednih kot dalj-a •’ da sprejmejo po-11 J? ^delavo širokega progra-tovfif,06 Pr°li lakoti; 3. da izde-ki so j? prejmejo nov pravilnik o .. ter tisku Ha hi se na ter tisku, da bi se na vanA ne samo odpravila ideo-estttl^a- marveč tudi i iti „ - dvignil delež ld ju v svobodni v naj-družbene _____ diskusiji ter za «*«**: 4- da se ukinei° nali ške’ ln PredPisi. ki teptajo ,jjh, S(jj Pravice; 5. da se razširi arn« P1 iolitr^3 nekateril' najnovej- P°^ SSdu Pr°CeS0V Političnih zapornikov, i«Ž (kot n.pr. s^-eth. Sinjavskemu, Ga-upoš poj-,'. G'nsburgu) in ukine pra-des^; g Jania zapornikov v tabo-i. ■d lini se dokončno izvede wyaciJ® in nenehoma zmanj--ki A ?i„]V ne°stalinistov na poli-pra' C'i!nje; ?• da se poglobi se "iti r reforma; 8. da se po : 0 ^Pravi učenjakov izdela limf^ tsovjetskem zdravju*. Wcu je akademik Saharov 1 t-?°z.'v na vse ljudi dobre ^tvt na svetu. Fri-so lahko mnoge zamisli ™ tllAnifocfn VGI1- lili*11 k 'Uda ^P^sta sporne, venela, da je njihov smoter ^Družni Nvi Galiji obstoji 39 zadružnih inji^daljnjih 37 pa je v iz-ate, ki • . tzhaja iz podatkov UtjU Jo je organiziral študij-tvo, Vls3ega sveta za polje- hbatrifr 1razmeščbm takole: v r VeJ? t- v Gornjem Poadižju fei j, u 4; v Furlaniji-Julijski 1 Marok V ^milii 15; v pokra- Natkj.1' v Umbrii 3" ■hjenih1 °menjene ankete je ha jp Zadružnikov 892, v hle-A Prostora za 6182 glav 749 n katerih je 5433 mleka-oih kil Za zakol. V teh zahtev .Vlb je zaposlenih 116 j. Polnim, a 38 s polo-vnim umikom. prav to, da bi izzvale široko, iskreno in odprto diskusijo. V manifestu Saharova ni težko najti njegove šibke in neosno-vane točke. Še lažje bi bilo osmešiti njegov «naivni optimizem*, ko napovedu.ie evolucijo vodilnih skupin — obeh sistemov, zlasti socialističnega — v smeri večje razumnosti in strpnosti Zasedba Češkoslovaške namreč ne napoveduje ravno evolucije v tem smislu, temveč, nasprotno, povratek domala maščevalnega značaja k politiki sile in ideološkega pritiska. Ameriški učenjaki, ki so aktivno sodelovali v političnem življenju od 1. 1945, vedo. da se politika giblje v cikcakasti obliki, da napravi najprej vrsto korakov naprej, potem spet nazaj in da se pomembnejše spremembe dogajajo samo v mnogoletnih presledkih. Načrt razvoja Saharova se zdi prenagel onim, ki se zavedajo, da je mehanizem napredka zelo počasen. Ta počasnost pa podaljšuje naj-akutnejšo fazo nevarnosti za človeštvo, krepi možnosti totalne jedrske vojne ter lakote po vsem svetu. Toda prav tako je tudi res, da si človeštvo usvaja nekatere resnice, znanstvene revolucije, kakor tudi obstoji upanje, da se bo z njimi v zadostni meri oborožilo in tako preprečilo podobno katastrofo. Dejstvo, da je bil mamiest Saharova napisan in objavljen v SZ, kar je pomemben dokaz za napredek tudi kar se tiče bodočnosti. iNjegova predvidevanja utegnejo biti preveč optimistična, vendar ima prav, ko trdi, da znanstvena revolucija ne pušča človeštvu druge alternative in je zato edino njegovo upanje, da se bo preživelo, prav v tem, da stopi po tej poti. Vplivati — četudi samo malo — na to, da bi se pospešil naš napredek in zmanjšala nevarnost kapitulacije pred pogubnimi navadami politike sile oziroma pred tem, da bi se predali navidezni »varnosti* nacionalnega egoizma ter ideološke nestrpnosti, to je od 1. 1945 naprej bil nekakšen »raison d’etre» vseh ljudi, zbranih okrog časopisa «Bulletin of the Atomic Scientists*. Sprejmimo in podprimo zatorej, skupaj z akademikom Saharovom ta novi in pogumni glas v prilog razuma in upanja. Verjamemo, da so tudi Fugvvash konference prispevale k oblikovanju idej Saturnova. On jih ne omenja, a ko govori o ameriških osebnostih, ki so se najbolj zavedale potrebe po sodelovanju s Sovjetsko zvezo, navaja samo Roosevelta, Kennedyja in Cyrusa Eato-na, dasiravno ne govori o vlogi tega zadnjega pri organiziranju Pug-wash konferenc. Po drugi strani pa m bilo prav tako ohrabrujoče, če bi se bile ideje Saharova razvTle samostojno. To bi bil prepričljiv dokaz, da je sleherni učenjak, ko se sooči z objektivnimi dejstvi današnje situacije na svetu pripravljen spoprijeti se z njimi z znanstvenih stališč, in to ob najmanjši meri predsodkov, da bi vsi oni prišli do istih' zaključkov, da bo vsak izmed njih začel pozivati na mednarodno sodelovanje in da bo tako obdobje politike sile, vojne, nestrpnosti in neenakosti skrajšano štajerska Narodnoosvobodilna borba KOROŠKA REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27 aprila 1969 VELENJE na slovenskem Štajerskem Posebne razmere boja ■ Priprava nacinost na zasedbo ■ Naloge švabskega kulturbunda Vloga KP v organiziranju odpora in ustanovitev OF- Prve partizanske enote in boji POMANJKANJE PREHRAMBENE POLITIKE V ITALIJI Ljudje bi morali jesti kar je zanje koristno Potrošnja hranil se v Italiji razvija docela na osnovi individualnih želja in nagibov, ki nimajo nobene zveze z gospodarstvom dežele in resničnimi potrebami prebivalstva - Primer mleka Čigava je krivda, če se ne hranimo tako, da bi dosegli najbolj •ugodne pogoje kar zadeva fizično oziroma telesno stanje in zdravje? Je morda potrebno, da smo bogati, da bi mogli 'btti zdravi? Na ta vprašanja je ob priložnosti novinarju odgovoril profesor Sabato Visco, znan strokovnjak s tega področja, a iz njegovih odgovorov izhaja, da za dosego zdravja in dobrega telesnega počutja ni potrebno biti bogat. Je pa vprašanje načina prehrane eno važnejših, o njem se danes mnogo razpravlja in piše zlasti v zvezi s tako imenovano demografsko eksplozijo, namreč čedalje bolj naglim naraščanjem prebivalstva na svetu, vtem ko proizvodnja hrane ne narašča vzporedno s tem, da ne omenjamo objektivnih možnosti glede same proizvodnje, ki postajajo spričo neustreznih pogojev v zvezi z razpoložljivostjo obdelovalnih površin takisto vse bolj omejene. Pogoji prehrane tudi v naši državi niso zadovoljivi, obstoječe količine hrane so premajhne, tako da je potrebno, da bi zadostili potrebam, hrano uvažati. Sicer pa prepustimo besedo o tem profesorju Viscu, ki o tem odgovarja na najbolj zanimiva vprašanja. Vprašanje: Ali je res, da je še vedno v marsikateri italijanski pokrajini opaziti pomanjkanje proteinske hrane, in to predvsem, razumljivo, v zvezi s podnebjem PETEK, 18. APRILA 1969 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Don Juhanii4'!Lh!'15|! 40 za 4najmlajse.05 el r^TRST_______________ Sičii2;1« PlaJT gifsb®: “j*0 f?‘ram za mladino; 19.30 Luna lteanstv,°. ~ ---- ou dO" 20 Za vsakogar ne-as>ba po željah: 17.00 n» Gl nS® 1^slu5a,nsambel' ’17-20 Za ^ konj?30 Sola; 18.50 Ko-CV9-15 Radijska uni-‘‘itflfirt.’ 20 on 5eri- oeri rožmarin ! yr Sn d«,šP°rt; 20.35 Gospo- ' iartK1"40 vv' ^-50 °Perna glas-, > d-jesel utrinki; 22.00 ®asba ^lh d<* 22.15 Zabav- K J,. trst 12.25 Tretja stran; M d , Koper d ° v io30'i14 30’16 U0-1915 *>tJi fe,'os p, Jutranja glasba; fl lS V,llnn n : '0-35 Glasbeni & P«ie Tatjana Gros; S W*\zeljah. ^š00 in 12-45 Glas" $S2i\S. S; Nočni recital. ,0^ k*90 Pisana nt^i Rh- i^eeri; 18.00 od<> nL^sba19,90.Ritmi; paleta; in 19.30 22.10 Pi- PROGRAM 20.00 Po- al,, »n/, •'Kt 4ani 8.30 l)3f° 15.00, zu.w KO-Vll|«Vak glasba: 9.06 fj ^ I)*0ht *°šča TO.35 Ura glasbe; 1°* listka ® Rfjetje; 11.30 Mez-Marilyn Horne; park; 20.15 O opernih gledališčih; 21.15 Simf. koncert II. PROGRAM 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Glasbeno-govorni program; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Hit Parade; 14.00 Juke box; 14.45 Plošče: 15.18 Pianist Andor Fol-des; 16.00 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija: 1900 Plošče; 20.00 A. Lupo: «Jaz in glasba*: 21.10 Gledališki pregled. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Berlioz in de Falla; 11.15 Fox igra na orgle; 12.20 Klavirske skladbe; 14.40 Tenorist P Munteanu in pia nist A. Beltrami; 15.10 Haendel, Veseli in zamišljeni- 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Znanost in filozofija; 21.00 Rossi-niana. FILOD1FUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletna glasba: 11.00 Milhaud, Ca-sella, Scarlatti; 11.45 Pianistka C. Haskil; 14 15 Komorna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10 00. 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoia; 7.45 Inf. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Pionirski tednik: 9.25 »Morda vam bo všeč*; 1915 Pri vas doma; 12.10 Violinist Rok Klopčič; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez polja in potoke; 13.15 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Llahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Napotki za turiste: 15.25 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Zadovoljni Kranjci, 20.00 Komorni zbor RTV Ljubliana; 20.30 Leoš Janaček; 2115 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 R. V. Williams; »Flos Čampi*; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 in 15 00 Šola; 12.30 Francoščina; 13.30 Dnevnik, 17.00 Spored za najmlajše- 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.4a Komorni koncert; 19.15 Poljudna znanost; 19 45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV aktualnosti; 22.00 TV priredba. II. KANAL 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Noro VVolfe: 22.35 Filmske in gledališke novosti JUG TELEVIZIJA 20.00, 23.45 Poročila: 9.35 TV v šoli: 11.00 Francoščina, 16.10 O-snove splošne izobrazbe; 17.50 O-troški film: 18.15 Glasbena oddaja: 19.00 Svet na zaslonu: Azija; 20.30 3—2-1- 20 35 Umor v pariški četrti - film; 22.15 Veš, vem — quiz. ter živalskimi proteini? Odgovor; Vprašanje proteinov je svetovno vprašanje, je vprašanje, okrog katerega se osredotočajo največji znanstveni napori, naj bo, da bi. s® ž večjo natančnostjo ugotovila njihova potreba, kakor tudi, da bi se poiskale o-ziroma ustvarile nove možnosti njihovih virov. Niti v Ameriki se niso mogli ogniti takšni situaciji. V Italiji sami, da je med nekaterimi plastmi prebivalstva opaziti, da je stanje glede proteinske prehrane ne samo zadovoljivo, marveč, da je ta prehrana v tem pogledu celo preobilna. Med drugimi pa je, nasprotno, spet .kvalitetno pomanjkljiva, kolikor je v pretežni meri sestavljena od rastlinskih proteinov, ki imajo glede na svojo sestavo a-minskih kislin manjšo hranilno vrednost od živalskih. Podatki, zadevajoči našo porabo proteinske hrane, dokazujejo v primerjavi z onimi, objavljenimi v «a-meriških prehrambenih priporočilih*, da bi ta imela biti ustrezna potrebam poprečnega italijanskega človeka. Če pa od tega poprečja pristopimo k proučevanju zadevne porabe med posameznimi socialnimi plastmi, bomo ugotovili, da je med manj premožnimi proteinski delež pretežno rastlinske narave, tako da spričo tega ne more povsem zadovoljiti potreb organizma, zlasti pri tistih osebah ne, ki se telesno še razvijajo ali pa so bolne, kot tudi ne pri ženah, ki so noseče in ki dojijo. Odprava te pomanjkljivosti ne bi bila težka, če bi ljudje prehranjevanje smatrali za zadovoljitev neke bistvene potrebe, ne pa, kot je najpogosteje primer, za užitek oziroma posebno vrsto slati. Od 300 do 500 kubičnih centimetrov mleka na dan, ali temu ustrezna količina sira, bi zadostovalo za dopolnitev še tako revne proteinske prehrane. Vendar pa o tem božjem mleku Italijani niti slišati nočejo, po drugi plati pa se obenem tudi nič ne ukrene glede njihovega poduka, s pomočjo katerega bi sc jih pripravilo, da bi začeli bolj uporabljati to dragoceno hranilo. Če bi prebivalstvo južne Italije v večji men segalo po mleku, lahko domnevamo, da bi mnogo lažje mogli rešiti tudi njihovo vprašanje ustrezne proteinske prehrane. In tako sploh ne morem razumeti, za: kaj se državne oblasti, zlasti spričo krize na področju proizvodnje mleka, bolj odločno ne zavzamejo za rešitev tega vprašanja. Vprašanje: Kakšna je naša trenutna usmeritev v pogledu prehranjevanja? Odgovor; O kaki usmeritvi sploh ne gre govoriti, ker je ni. V Italiji doslej še ni bilo ničesar, čemur pravimo politika prehranje-vanja. Take politike ni bilo, je ni in morda... je tudi ne bo. Tako se prehranjevanje v Italiji razvija povsem na osnovi individualnih pogledov, želja in nagibov, ki cesto sploh nimajo nobene zveze z gospodarstvom dežele, kot tudi ne z resničnimi potrebami posameznikov. Vsako leto porabimo na stotine in stotine milijard za nakup govejega mesa v tujini, kakor da bi meso drugih živali ne imelo nobene prehrambene vrednosti. Tako mnenje nas dokaj drago stane. A če ga ni moč povsem odpraviti, bi se ga morda lahko vsaj deloma popravilo o- ziroma omililo tako, da bi se ljudem pojasnilo, kako so proteini, vsebovani v jajcu, več vredni od onih v mesu, stanejo pa manj. Nadalje bi jih bilo treba opozoriti, da velja isto za proteine v mleku, ki imajo izredno visoko biološko vrednost, in to po tako nizki ceni, da si jo ni moč niti zamisliti. Že dolgo vztrajam pri tem, da bi se vendar enkrat že začelo z določeno politiko na področju prehranjevanja. Dežela bi od tega imela ogromne gosp> darske koristi, Italijani pa bi mnogo pridobili kar zadeva njihovo duševno in telesno blagostanje: Morda pa časi še niso za to zreli, potrebno je biti potrpežljiv in čakati, da to postanejo. Vprašanje: Ali so razpoložljive količine naše hrane zadostne, da bi z njimi mogli pokriti naše zadevne potrebe? Odgovor: Iz tega, kar sem povedal, izhaja, da naše prehrambene razpoložljivosti ne morejo pokriti vseh naših potreb. Obstajajo viški ogljikovih hidratov, primanjkuje pa živalskih proteinov in tolšč. To so glavne pomanjkljivosti. Nekatere bi lahko rešili z določenim uspehom, druge pa ne, zlasti ne one v zvezi i mesom. Vprašanje: Ali se kruh in testenine, ki so od nekdaj bili naša osnovna hrana, danes porabljajo v manjši meri oziroma, ali bi to v enem ali drugem primeru bilo dobro ali slabo? Odgovor: Kruh in testenine so bili naša osnovna hrana takrat, ko smo mi z njihovo pomočjo morali nadomeščati našo dokajšnjo porabo energij. Danes to ni več potrebno, ker opravljajo vsa težja dela stroji. Ljudje celo sploh več ne hodijo. Pred mrazom pa se zavarujejo s centralnim o-grevanjem in tako predstavlja poraba 4000—5000 kalorij, kot je bilo nekoč običajno, zelo redek primer. Zato tudi poraba ogljikovih hidratov danes ni več tako velika. Ali je to dobro ali slabo? To ni ne dobro in tudi ne slabo. Enostavno odvečne kalorije niso več potrebne in bi bilo neprimerno jih jemati, ker bi so v tem primeru samo spremenile v odvečno in nekoristno tolščo. Stiki med štajerskimi in primorskimi Slovenci so začeli postajati zelo tesni že takoj po prvi svetovni vojni. Slovensko prebivalstvo, ki je ostalo po mirovni pogodbi pod Italijo, se s tem ni moglo pomiriti, zlasti ne, ker je bilo takoj opaziti, da se jim v novi državi ne obeta nič dobrega. Mnogi so se zaradi tega kar kmalu odpravili čez mejo in si ustvarili nov dom zlasti na Štajerskem, kjer jih je marsikaj spominjalo na rodno Primorsko: vinogradi, sonce, veder in temperamenten značaj ljudi in še marsikaj. Z nastopom fašizma se je njihovo število od leta v leto večalo. Maribor je, postavimo postal malone nekakšna neuradna prestolnica primorskih Slovencev, izgnanih od domačega ognjišča, Tu so se vživeli, delali in se, razumljivo, že od vsega začetka začeli aktivno vključevati tudi v boj proti znova porajajočemu se nemškemu ekspanzionizmu, ki je preko svojih organizacij in agentih spet postajal vse bolj nesramen in napadalen. Po tragičnem aprilu 1941, pa se je pretežni del primorskih beguncev vključil v osvobodilno gibanje, naj si bo na Štajerskem samem ali pa v Srbiji, Bosni in drugje, kamor so bili od nacističnih oblasti izgnani. Mnogi, premnogi so padli, številni drugi so se proslavili s svojimi junaštvi in njihova imena bodo za večno z zlatimi črkami zapisana v krvavih analih velikega boja za osvoboditev Štajerske in Koroške. Zato je praznik njune osvoboditve obenem ne samo praznik štajerskih in koroških ljudi, ampak tudi vseh primorskih Slovencev, ki jim je tamkajšnje ljudstvo bratsko nudilo zatočišče že takoj ob nastanku fašističnega terorja, proti kateremu so se kasneje skupaj borili in zmagali v zgodovinskem narodnoosvobodilnem boju. Narodnoosvobodilna vojna na Štajerskem je bila tesno povezana z razvojem narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije v ostali Sloveniji in vsej Jugoslaviji. Vendar so vplivali na razvoj na Slovenskem Štajerskem nekatere posebne razmere: 1. Okupacija Slovenske Štajerske je bila še pred napadom na Jugoslavijo zelo temeljito pripravljena in nacisti so lahko takoj po zasedbi dežele pričeli izvajati u-krepe, ki naj bi ta del slovenskega ozemlja v kratkem času pripravili za priključitev k nemškemu rajhu. Že pred prvo svetovno vojno je bilo to ozemlje v zvezi z nemškim imperialističnim prodiranjem proti Jadranu podvrženo močnemu germanizacijskemu pritisku. V obdobju med obema vojnama veliko-nemške pretenzije po slovenskem ozemlju živijo naprej, pri čemer je važno vlogo odigrala nemška manjšina, ki je po nastanku Jugoslavije ostala velikonemško u-smerjena in je zgodaj prevzela nacistično ideoogijo. Ta manjšina je bila številčno majhna, a je imela močno gospodarsko pozicijo. Svojo nacistično in iredentistično dejavnost je razvijala predvsem v okviru švabsko nemškega kulturbunda, ki je postal izrazito petokolonaška necistična organiza-cija. Rovarjenje nacistov na Slovenskem štajerskem je dobilo velik zagon po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu. Nacistični petokolonaši so intenzivno zbirali podatke, ki so bili nacistom potrebni za pripravo zasedbe slovenskega ozemlja. Temeljite nacistične priprave za zasedbo in okupatorjevo poznavanje razmer na Slovenskem Štajerskem predstavljajo po zasedbi faktor, ki je nacistom olajšal boj proti osvobodilnemu gibanju in v prvih obdobjih vstaje povzročil osvobodilnemu gibanju številne žrtve. 2. Pri obravnavi narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem Štajerskem moramo upoštevati tudi nekatere posebnosti okupacijskega sistema in metod nacističnega okupatorja. Nemci so po zasedbi takoj začeli izvajati ukrepe, ki naj bi v kratkem času privedli do ponemčenja slovenskega ozemlja in uničenja slovenstva. Hitler je naročil šefu civilne uprave na spodnjem Štajerskem: «Napravite mi to deželo spet nemško*. Glavna i naloga šefa civilne uprave je bi- ■ llllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIMiHllllllUlUllllllMllllllllllllllllllllllllllllinllllllllimillMIIIII OVEN (od 21.3. do 20.4.) Podcenjevali ste nekega tekmeca in to se vam bo maščevalo. Obisk odličnega prijatelja BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne sprejmite na svoja ramena vseh odgovornosti, ki vam jih bodo skušali naložiti. Potrpljenje z najmlajšimi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne preidite v napad brez premisleka. Udeležili se boste prijetnega tovariškega srečanja RAK (od 22 6. do 22.7.) Ne pripovedujte neznancem o svojih pomanjkljivostih. Bodite bolj dostojni do starejših oseb LEV (od 23.7 do 23.8.) Svoja dosedanja delovna sredstva zamenjajte s sodobnejšimi. Na čustvenem področju ste šli nekoliko predaleč. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nepričakovano vam bo prišla na misel odlična ideja. Bodite trezni v svojih odnosih do sosedov. la ponemčiti deželo in jo priključiti k rajhu. Germanizacijo naj bi pospešile množične deportacije S o-; vencev. V tistem delu Slovenije, ki so ga zasedli Nemci, so imeli v načrtu izgnati od maja do oktobra 1941 od 220.000 do 260.000 Slovencev ali eno tretjino vseh pod nemško okupacijo živečih Slovencev. Svojih načrtov pa nacisti med vojno, zaradi oboroženega odpora slovenskega ljudstva in vseh jugoslovanskih narodov, mso mogli v celoti uresničiti. Vendar so izgnali iz domovine okoli 10 odst. pod nemško okupacijo živečih Slovencev. Na Slovenskem Štajerskem, kjer so izvedli tudi tretji val deportacij, je bil odstotek izgnanih Slovencev še višji. Izgon velikega števila Slovencev in naselitev Nemcev na domove izgnanih sta zožila bazo za razvoj vstaje in okrepila pozicije nacističnega okupatorja. Odstotek slovenskega prebivalstva se je kasneje zmanjševal še v zvezi z okupatorjevimi metodami v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju. 3. Okupator je sklenil zasedeno Slovensko Štajersko priključiti k rajhu. To so hoteli nacisti storiti že 1. oktobra 1941. Do priključitve pa nikoli ni prišlo, preprečil jo je razvoj narodnoosvobodilne vojne. Formalno pravno je »Spodnja Štajerska* obdržala položaj zasedene nepriključene dežele. Vendar so nacisti deželo dejansko vključevali v nemški rajh in med drugim marca 1942 izdali odredbo o uvedbi vojaške obveznosti in državne delovne službe. Iz teh razlogov so med drugim skušali z vsemi silami zadušiti ljudsko vstajo. V boju proti osvo bodilnemu gibanju so med drugim uvedli sistem ubijanja talcev. Skupinsko usmrtitev- so javno razglašali, da bi zlomili voljo do odpora Od 1941 do 1945. leta so v valovih ponavljali streljanje talcev. Skupaj je bilo usmrčenih 67 skupin. Realizacijo nacističnih načrtov je preprečila vtaja. Po zasedbi je bila Komunistična partija edina organizirana sila slovenskega naroda v okupirani Slovenski štajerski. Komunisti so kljub izredno težkim razmeram takoj pričeli pripravljati vstajo. Po zlomu stare Jugoslavije so komunisti in skojevci zbirali orožje, izvajali napisne in tudi druge akcije. Priprave zai vstajo v tem delu Slovenije je neposredno vodil Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo. Prvo akcijo proti okupatorju so izvedli mariborski komunisti in skojevci tri tedne po okupaciji oziroma tri dni po Hitlerjevem obisku v Mariboru, in sicer 29. aprila 1941. leta, ko so v središču Maribora zažgali dva nemška avtomobila. 22. maja 1941 je bil v Kojzicah pri Rimskih Toplicah u-stanovni sestanek Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za šta- jersko. Po tem sestanku so nastajale na terenu organizacije OF in prvi odbori OF. V prvih mesecih vstaje se je odporniška mreža naglo širila in rastla tja do septembrskih dni 1941. leta, ko je okupatorju uspelo, da je z brutalnimi metodami in vdori v odporniško gibanje zadal organizacijama KPS in OF hude udarce ter začasno zaustavil razmah osvobodilnega gibanja. Vzporedno s političnim delom in širjenjem Osvobodilne fronte so komunisti pripravljali oborožen u-por. Vojaške priprave za upor so pospešil po partijski konferenci v Ljubljani. 1. junija 1941. Pred nastankom prvih partizanskih enot so bile izvedene številne sabotažne akcije. V mesecu juliju 1941 so nastajale naslednje partizanske e-note: Celjska četa, Savinjska četa: iz partizanskih skupin v zasavskih revirjih sta nastajali Revirska četa in Pohorska četa. Na terenu je bilo ustvarjenih več skupin. Več teh skupin so Nemci razbili. Konec julija je bila uničena Krška uporniška skupina. Najpomembnejše akcije prvih partizan^ skih enot so bile: v noči med 8. in 9. avgustom 1941, ko je Revirska četa napadla orožniško postajo in postojanko obratne straže v Zagorju: Savinjska četa je v noči med 24. in 25. avgustom skupaj z revirskimi partizani napadla premogovnik v Zabukovici; Pohorska četa je v noči na 12. avgust napadla orožniško pos>tajo v Ribnici; 17. septembra 1941. leta je izbojevala pomembno zmago na Klopnem vrhu. Po tej bitki so Nemci proglasili Pohorje za zaprto ozemlje. Celjska četa je operirala do 27. avgusta 1941, ko je bila obkoljena in je večina čete bila uničena. V začetku oktobra 1941 so se Pohorska, Revir:ka in Savinjska četa združile v Štajerski bataljon, ki je v noči med 7. in 8. oktobrom 1941 napadel Šoštanj. To je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji. 26. oktobra 1941 je Štajerski bataljon odbil številne nemške napade na Čreti. Konec oktobra 1941 je štajerski bataljon pod vodstvom Franca Roz-mana-Staneta krenil proti ozemlju ob Savi in Sotli, kjer so Nemci izseljevali slovensko prebivalstvo. Ta »brežiški pohod* je bila najtežja akcija štajerskih partizanov 1941. leta. Bataljon se je moral v snegu vedno znova prebijati ikozi nemške zasede in kljubovati večkratni nemški premoči. Po vrnitvi v Savinjsko dolino se je Štajerski bataljon dekoncentriral. 29. novembra 1941 so Nemci uničili Brežiško četo, ki je do tedaj izvedla več akcij, med drugim je 12. novembra 1941 vdrla v zapore v Sevnici. (Nadaljevanje sledi) i'ttad©lloi,oi,,€‘ni oblačila v živih barvah TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Imeli boste opravka s predstavniki neke birokratične ustanove. Razveseljiva vest iz tujine ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) S skopimi sredstvi boste dosegli zares zavidanja vreden rezultat. Pobotali se boste z drago osebo. STRELEC (od 23 10. do 21.12.) Ogibajte se ukrepov, ki bi jih sodelavci imeli za izzivanje. Zadovoljiv napredek čustvenih odnosov. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Definitivno rešite važno organizacijsko vprašanje. Pomagajte z nasvetom prijatelju v potrebi. VODNAJl (od 21.1 do 19.2.) Nemudoma se lotite reševanja po ver jene vam naloge. Odkrili boste zanimivo skrivnost. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Čimbolj razširite svoje poklicno znanje. Sproščen nastop in prisrčnost vam bosta zagotovila mnoga prijateljstva. Za MOŠKEGA pomeni oblačiti se vsak dan v izključnem stiiu Vfttadello pomeni oblačila za proste dni in sicer hlače ter usnjene jopiče Za ŽENSKO pomeni kostum v novih barvah in dežni plašč v angleškem slogu Tudi za OTROKE ima Vlttadello novo izbiro v vseh podružnicah Vltt&dcllo pomeni pravično ceno za vse Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.2, najnižja 9.5, ob 19. uri 11,9 stopinje, zračni tlak 1007,6 narašča, veter 12 kim vzhodnik, vlaga 30 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10.5 stop. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1*. » ” KONRAD Sonce vzide ob 5.14 in ». 18.55 — Dolžina dneva 13** na vzide ob 5.39 in zatone Jutri, SOBOTA. 1». * J POGAJANJA MED SINDIKATI IN FINCANTIERI ODLOŽENA NA TOREK Fincantieri zagotavlja delavcem da jih ne bodo premeščali v Tržič V Arzenal • Sv. Marko bodo premestili največ do 450 delavcev in uradnikov Danes seja FIOM, v ponedeljek pa skupščina v Sv. Marku Danes popoldne se sestane vodstveni odbor FIOM-CGIL, ki bo proučil rezultate predvčerajšnjih in včerajšnjih pogovorov med sindikati in Fincantieri glede ureditve položa- ja delavcev in uradnikov ladjedelni-le Sv. Marka. Na sestanku bodo določili stališče, ki ga bodo predstavniki FIOM zavzeli na novih pogajanjih, ki se začnejo prihodnji torek. V ponedeljek popoldne pa bo v ladjedelnici Sv. Marka skupščina, na kateri bodo razpravljali o položaju in o perspektivah. V sindikalnih krogih in v FIOM smo zvedeli nekaj neuradnih podrobnosti v zvezi z dosedanjimi po- govori. Predvsem so predstavniki Fincantieri izjavili, da se končno morajo odreči proti svojim nameram načrtu za premestitev delavcev in uradnikov iz ladjedelnice Sv. Marka v Tržič, in sicer zaradi odločnega odpora delavcev. Potrdili so svoj namen, da bodo dodelili Sv Marku naročilo za plavajoči dok za La Spezio, podjetju Arzenal - Sv-Marko pa opremljanje tovorne ladje za Jugolinijo. Za to delo bodo postopno premestili v Arzenal - Sv-Marko od 400 do 450 delavcev, toda v začetku le 250. Napeli bodo vse sile, da pohitijo s preurejanjem podjetja Arzenal - Sv. Marko. Skušali bodo tudi zagotoviti čimveč naročil novemu podjetju. Od teh naročil bo tudi odvisno, ali bodo lahko vključili v Arzenal - Sv. Marko še večje število delavcev Sv. Marka. V Sv. Marku (CRDA) ostane po premestitvi delavcev v Arzenal od 700 do 750 delavcev in uradnikov, ki pa jih ne bodo mogli vseh zaposliti pri gradnji plavajočega doka, katera bo trajala od 15 do 18 mesecev. Preostalo osebje bodo skušali zaposliti, če dobe nova naročila. Drugače bodo morali premestiti preostale delavce in uradnike Sv. Marka v druga podjetja IRI v Trstu, pri čemer ne bodo prav nikogar odpustili. Sindikalne organizacije in zlasti FIOM so sicer vzele na znanje jamstvo, da ne bodo nikogar premestili v Tržič niti odpustili, toda pravijo, da bi morali dodeliti obe naročili Sv. Marku in ne eno Sv. Marku, drugo pa Arzenalu - Sv. Marku. Oktobra lani se je namreč CIPE zavezal, da bodo zagotovili samemu Sv. Marku toliko naročil, da ne bo ostal v njem nihče brez dela. Sedaj pa nameravajo drobiti naročila na dva kraja in s časom zagotoviti delo samo novemu podjetju. Sindikati bi sprejeli to le s pogojem, da bi premestili iz Sv. Marka postopno vse delavce in uradnike v Arzenal - Sv. Marko. Sedanje namere Fincantieri, ki jih FIOM zavrača, pa dejansko pomenijo le to, da se vrača družba dejansko k smotrom iz načrta CIPE v letu 1966. To pomeni, naj bi v Arzenalu - Sv. Marku samo predelovali ladje, ne pa gradili specializiranih plovil, kot se je CIPE obvezal lani. Iz tega se vidi, da se skušajo izmikati političnim obveznostim, ki so jih sprejeli lansko jesen na ravni CIPE. Ce bi se to zgodilo, bi v prihodnjih dveh letih | se prepreči nadaljnje prelivanje in pol razpršili delavstvo in urad- krvi, je treba proučiti možnost, da '11 ' policija med sindikalnimi in dija- škimi manifestacijami nastopa brez strelnega orožja. Zaradi tega tržaška federacija PSI poziva socialistične parlamentarce, naj čim-prej predložijo zakonski osnutek za razorožitev policije v prej omenjenih primerih. ništvo Sv. Marka, saj bi se do takrat po čisto naravni poti znižalo njihovo število za kakih 300 enot. Iz tega sc vidi, da je med zahtevami sindikatov in ponudbami Fincantieri še precejšnja razlika. Ravno o možnosti premostitve te razlike na nadaljnjih pogajanjih bodo razpravljali na današnjem sestanku vodstva FIOM in na skupščini delavcev Sv. Marka v ponedeljek. Federacija PSI zagovarja razorožitev policije med sindikalnimi nastopi Obisk italijanskih gospodarstvenikov v SFRJ Izvršni odbor tržaške federacije PSI je na svoji seji 15. t. m. odobril resolucijo glede tragičnih dogodkov v Battipaglii. V svoji resoluciji pokrajinski izvršni odbor PSI poudarja, da taki primeri nasilja izhajajo iz slabih gospodarskih razmer na jugu, ki zahtevajo nujne in konkretne gospodarske ukrepe, kar se ne more doseči s policijskim pritiskom, kot si želi politična in ekonomska desnica. Da Večja skupina italijanskih gospodarskih operaterjev bo v drugi polovici maja obiskala Jugoslavijo. Obisk organizirata ministrstvo za zunanjo trgovino in državni zavod za zunanjo trgovino ICE in sicer v okviru razvojnega programa za gospodarsko sodelovanje med obema deželama. Skupina, v kateri bodo predvsem zastopniki industrij, ki proizvajajo oblačila in o-butev, prehrambene artikle in naprave za gospodinjstvo, ter predstavniki izvoznih podjetij, se bo zadržala v sosedni republiki deset dni in si bo ogledala nekatere industrijska m trgovinska podjetja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. VČERAJ POPOLDNE V KULTURNEM DOMU Blizu 200 šolskih otrok nastopilo na lepi prireditvi«Veseli tobogan» Nastop je snemala ljubljanska radiotelevizija za svojo redno radijsko oddajo z istim naslovom GLASBENA MATICA - TRST V soboto, 19. aprila, 1969, ob 21. v Kulturnem domu, lil. Petro®1 D; HARMONIKE NA ODI . Prej kgall 'U >«Un tenat Na pobudo in v organizaciji Slo- zadnje s pridnostjo nastopajočih, ln Tanja Rebula z Opčin iz sred-venske prosvetne zveze ter v sode- šolarjev, pa je le vse dobro po-1 nje šole «Srečko Kosoveli' so zatekalo in se tudi srečno izteklo, pele narodno «Kambrca», potem saj je celotna prireditev bila oprav- “ ............. lovanju z ljubljansko radiotelevi zijo je bila sinoči v Kulturnem domu svojevrstna prireditev z na- slovom «Veseli toboganu, pri kateri je sodelovalo blizu 200 sloven- skih šolskih otrok s Tržaškega. Goriškega in Beneške Slovenije. V bistvu je bilo to javno radijsko snemanje za oddajo ljubljanske RTV, ki se imenuje ((Veseli tobogan« in ki je namenjena šolskim otrokom. Za to priložnost je tudi prišla k nam radijska snemalna ekipa iz Ljubljane z vsemi potrebnimi napravami, tehničnim o-sebjem, napovedovalcema in znanim ansamblom Boruta Lesjaka. Vezni tekst je pripravila urednica te oddaje Boža Novakova. Posnetek bo ljubljanski radio oddajal 4. maja ob 8. url *Jutraj na prvem programu, na kar že danes opozarjamo vse ljubitelje naše šolske mladine. S pripravami m to prireditev je bilo dela čez glavo, pa tudi s prireditvijo samo, saj ni kar tako obdržati na vajetih 200 razposajenih malčkov, ki se ti v vsakem trenutku nekje izgubijo prav tedaj, ko bi morali na oder. S požrtvovalnostjo šolnikov, potrpežljivostjo snemalne ekipe in ne na- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SE NEURADNIH STATISTIČNIH PODATKIH 0 PRISTANIŠČU V prvem četrtletju skozi Trst nad 6 milijonov ton prometa Ijena v slabih dveh urah brez o-čitnejših zapletljajev in na splošno zadovoljstvo vseh, vključno s starši, ki so posedli prostore v veliki dvorani. Seveda bi ne bilo prav, če ne bi vsaj našteli imena nastopajočih in njihove točke, ki so jih vsi podali z naravno otroško spontanostjo in podjetnostjo pa naj je šio za pevce, recitatorje ali muzikante. Po uvodnih besedah in pozdravu napovedovalca je začel spored mladinski pevski zbor šole Glasbene matice iz Nabrežine - Devina pod vodstvom prof. Radoviča, ki je zapel Hladnikovo «Na zeleni gori« in Mihelčičevo «Polje, kdo bo tebe ljubil«, že kar ob tem nastopu je treba povedati, da je bil vezni tekst lepo in smiselno sestavljen in bodo lahko Doslušaici ljubljanskega radia drugod oo Sloveniji iz njega izvedeli marsikaj koristnega za boljše poznavanje naših krajev, vasi, šol in zamejskih razmer. Sledil je pod vodstvom Nade Zer-jalove nastop mladinskega zbora GM iz Trsta in z Opčin, ki je zapel Adamičevo a Tam gori za našo vasjo« in Vrabčevo «Na širnem Primorju stoji naša vas«. Kot prvi solist je prišel na oder Edvard Krevatin, dijak srednje šole «Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu, sicer pa gojenec šole GM, ki je ob spremljavi prof. Neve Merlak - Corrado zaigral na trobento Ropartzevo «Andante in Alle-gro«, brž za njim pa je mala Danijela Gergolet iz 1. razr. iz Doberdoba pogumno recitirala pesmico z naslovom «Jaz sem pa pogumna punčka«. Potem skok v prelepo Nadiško dolino, od koder je iz Klodiča prišel Marko Predan Od tega odpade na samo nafto kar več kot pet milijonov ton - V treh mesecih 17.600 potnikov Birtičab j®pr-emljavi harmonikarja pa sta napovedovalca Marjan in Jana pozvala iz dvorane nekaj malih in pogumnih ((strokovnjakov za naše primorske pesnike«, ki so morali odgovarjati v dveh tekmovalnih skupinah na razna vprašanja. Bili so pridni in dvoboj se je končal neodločeno, saj so odgovorili na vsa vprašanja in bi gotovo odgovorili tudi če bi bila malce težja. Za trud je vsak prejel v dar lepo knjigo. Za zaključek sporeda je otroški harmonikarski ansambel Glasbene matice pod vodstvom prof. Zajčeve zaigral venček slovenskih narodnih, vsem 200 sodelujočim pa so kar na odru razdelili majhna knjižna darila ljubljanskega radia, ki je tudi s tem snemanjem pokazal, kako se živo zanima za naš zamejski slovenski svet j k Vabilo Po statističnem pregledu, ki ga je pravkar izdal pristojni urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, je v prvih dveh mesecih letošnjega leta priplulo v Trst 608 ladij, od tega 405 italijanske in 203 tuje registracije. Ladje so pripeljale 3,484.037 ton blaga, vključno z nafto za naftovod Trst - Bavarska. in 5.767 potnikov Kar zadeva dovoz blaga — tudi v tem primeru je treba imeti v mislih predvsem nafto — je levji delež odpadel na tuje ladje f3,101.197 ton), medtem ko so se domače morale zadovoljiti s 382.840 tonami, kar zadeva potniški promet pa je bila slika prav nasprotna: z domačimi ladjami je namreč v dvomesečju dopotovalo 5.765, s tujimi pa samo 2 potnika. V odvozu so ladje prevzele 367.099 ton blaga in 4.512 potnikov; pri blagu je bil tovor nekoliko bolj enakomerno porazdeljen kakor pri dovozu, pri potnikih pa je ostala slika ista: 4.509 potnikov je odplulo na ladjah z italijansko zastavo in le trije so iiiiimmiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiimitiiiiiHiiiiiimiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiimuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiii se vkrcali na tuje ladje. Skupen promet dvomesečja je po vsem tem znašal 3.851.136 ton blaga (vključena nafta) in 10.279 potnikov. Statistika obsega tudi vrsto zanimivih podatkov o deležu posa- meznih zalednih držav glede na celoten promet do konca februarja. Podatki, ki obsegajo promet po železnici, po cesti in dobave nafte po cevovodu, so naslednji nah): (v to- Januar - februar 1969 Italija Avstrija češkoslovaška Francija Zahodna Nemčija Vzhodna Nemčija Jugoslavija Romunija Švica Madžarska Druge dežele Dovoz Odvoz Skupaj 80.907 314.765 395.672 41.361 72.122 113.483 2.368 4.263 6.631 1.260 1.866 3.126 13.131 2,562.317*) 2,575.448*) 577 1.159 1.738 9.015 18.322 27.337 807 971 1.778 4.337 8.104 12.443 1.521 5.727 7.248 1.286 875 2.161 *) Od tega 2,540.728 ton surove nafte po naftovodu. Dokončnih statističnih podatkov | Zaradi slabe vidljivosti, strmi-o marčnem prometu v pristanišču ne in ovinkov, je župan izdal od---------------j— - ■- lok za znamenje «stop» v Ul. E- SESTANEK DEŽELNEGA TEHNIČNEGA ODBORA Odobren načrt naprav za sežiganje odpadkov V posebnih pečeh bodo lahko sežgali 4.000 stotov smeti na dan Za uresničenje načrta bodo porabili 836 milijonov lir Včeraj se je pod predsedstvom od- rodom. Do sedaj so pristopile na bornika Masutta sestal deželni tehnični odbor. Med drugimi načrti je proučil in odobril tudi načrt tržaške občine za naprave za sežiganje smeti In odpadkov. Načrt predvideva 836 milijonov lir izdatka in ga je pripravilo podjetje SASPI iz Florence, ki je specializirano za graditev naprav za sežiganje in predelavo smeti. Naprave bodo sestavljene iz treh peči, ki bodo delovale ločeno in v katerih bodo lahko sežgali 4000 stotov odpadkov na dan. V vsaki peči bodo lahko sežgali 60 stotov odpadkov na uro. Peči bodo sestavljene iz dveh valjev, ki se bosta vrtela. V prvem valju se bodo smeti sušile, v drugem pa izgorevale. Poskrbljeno bo tudi za razkuževanje dima, ki bo uhajal iz peči. Pri Izhodu iz peči se bo dim namreč najprej usmeril v prostor za oksidacijo, kjer bodo dokončno Izgoreli morebitni preostali plini, s posebnimi elektrostatičnimi filtri pa bodo odstranjevali prah. Pri tem je treba poudariti, da bodo prt napravah v Trstu upoštevali vse najnovejše izsledke, ki izhajajo iz dolgoletnih izkušenj, tako da bi odstranili sleherno higiensko-zdravstveno nevšečnost za morebitna bližnja bivališča. V ta namen je proučil načrt tudi pokrajinski zdravstveni svet, ki je Izrekel o njem ugodno mnenje. Ko bodo delovale nove naprave, bo občina prihranila tudi 70 odst. izdatkov za prevoz smeti in odpadkov. Skupščina upokojencev CISL CISL sporoča, da bo jutri, ob 15. uri v Ul. Carducci štev. 35 predkongresna skupščina vseh članov njenega sindikata upokojencev v pripravi na pokrajinski kongres. Na skupščini bodo poročali o pretekli dejavnosti, nakar bodo izvolili pokrajinski odbor sindikata ter delegate za pokrajinski kongres in za kongres vsedržavne zveze upokojencev CISL. Sindikat vabi vse člane, naj se udeležijo skupščine. Ustanovitev odbora za solidarnost z Grki Na pobudo združenja političnih preganjancev ANPPIA se je tudi v Trstu, in sicer v sredo, ustanovil odbor za solidarnost z grškim na- slednje organizacije: Delavska zbornica CGIL, partizansko druženje ANPI, Združenje političnih deportirancev ANED, medšolski odbor, združenje italijanskih žena UDI, KPI, PSIUP, študijski krožek «Che Guevara«, federacija komunistične mladine FGCI, mladinska federacija PSIUP in Združenje italijanskih antifašističnih prostovoljcev v Španiji. Omenjeni odbor, ki ima svoj začasni sedež pri ANPPIA v Ul. Bat-tisti 8, bo dajal pobude za materialno in moralno solidarnost z grškim odpmiškim gibanjem. Resolucija zasedene medicinske fakultete Študentje, ki so pred dnevi zasedli medicinsko fakulteto, so na včerajšnjem zborovanju v zasedenih prostorih sklenili, da bodo svojo akcijo nadaljevali do ponedeljka, ko bodo delovne komisije predložile v odobritev svoja poročila. Sklep o tem je od skupnih 91 sprejela večina 78 študentov. Objavljena je bila resolucija, katere glavne točke so: 1. Položaj tržaške medicinske fakultete je kritičen. Manjkajo razredi za predavanja in drugi prostori, laboratorijske priprave in ustrezno plačano osebje. Ni jasnega načrta o razvoju gradenj nove fakultete, manjka pa tudi gospodarska podpora. 2. Potrebna je popolna preureditev učnih načrtov. 3. Študentje medicine bi se morali ukvarjati s problemom medicine in zdravnika v današnji družbi in poglobiti bi se morali v vprašanja: a) preventivne medicine, b) pravice vsakega človeka do zdravja, ne glede na to, če je produktiven ali ne, c) položaj zdravstva. Nadaljujejo se tudi stiki z docenti z namenom, da bi se tudi ti pridružili zahtevam študentov. še ni; neuradne statistike pa izkazujejo, da je promet znašal 2,185.927 ton, od tega 1,962.331 v dovozu in 224.596 v odvozu. Največja postavka je bila tudi v marcu dovoz surovega petroleja, ki je znašal 1,869.892 ton, od tega okoli 1.500.000 ton za sam naftovod Trst-Ingolštadt. V ostalem je pristaniški promet v marcu obsegal 17.000 ton raznega kosovnega blaga, 38.000 ton premoga, 34.000 ton rud, 8.000 ton lesa in 2.000 ton žita. Potnikov pa je bilo 7.328. Ce upoštevamo omenjene neuradne podatke za pretekli mesec za enakovredne uradnim podatkom za prvo dvomesečje, potem je znašal promet v tržaški luki v prvem četrtelju nekaj čez 6,000.000 ton, od tega 5,200.000 ton surove nafte (4,200.000 ton za sam čez-alpski naftovod). Druge vidnejše postavke pa so bile naslednje: 440.000 ton raznega kosovnega blaga, 177.000 ton rudnin, 100.000 ton premoga, 55.000 ton raznega razsutega blaga, 23.000 ton lesa ln 8.000 ton žita. Potnikov pa je bilo v istem razdobju 17.607. Prometne odredbe tržaškega župana Tržaški župan je te dni izdal nekaj odlokov glede ureditve mestnega prometa. Tako je izdal odlok za ustanovitev parkirnega prostora za 14 vozil med pivovarno Dre-her in parkom blizu Ul. Plnde-monte. remo na križišču z Ul. San Pa-squale Prav tako bodo postavili znak «stop» v Drevoredu proti Lovcu (na vogalu z Ul. Pindemonte) in v Ul. Pindemonte na križišču z vrdelsko cesto. Na Trgu Sansovino, in sicer pred bencinsko črpalko bo, po odredbi tržaškega župana, parkirni prostor za štiri vozila. Predavanje o razporoki Lesjakovega ansambla pogumno zapel «Bo treba v šolo iti«. Napovedovalka je pri tem povedala, da je «mali Marko deležen slovenske besede samo doma, saj v krajih tam okrog že 100 let ni nobene slovenske š le ln da le ljudje sami ohranjajo slovenski jezik.« Prisrčen nastop malega Marka je tako še pridobil na svojem pomenu Socialistični poslanec Loris Fortuna, kj je tudi deželni tajnik PSI, bo jutri ob 18.30 predaval v dvorani Kulturnega in umetniškega krožka in bo obrazložil svoj zakonski osnutek o razporoki. Srečanje šolarjev z Viča in iz Nabrežine V dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini bo jutri popoldne srečanje otrok osnovne šole Ljubljana - Vič in nabrežinske osnovne šole. Nabrežinski otroci bodo zapeli nekaj pesmic, otroci z Viča pa bodo izvajali folklorne plesne točke. Ob tej priliki bodo šolarji z Viča podarili knjige svo jim nabrežinskim vrstnikom. V skupini z Viča bo okrog 50 učencev, ki so se odlikovali v učenju, bralnih tekmovanjih, pri šolskih or ganizacijah, RK itd.. Pobuda, ki je prišla z Viča, je hvale vredna in bi lahko bila za zgled tudi drugim šolam. iiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiimiiiiiiimmmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLABO OBISKANA SEJA MLADINSKE K0NZULTE Odobrena desničarska resolucija o Battipaglii Zanjo je glasovalo 9 svetovalcev, 5 proti in 5 vzdržanih Včerajšnja seja mladinske kon- inunistlčni nevarnosti« zulte, ki je bila posvečena tragičnim dogodkom v Battipaglii, je g? okzLjo UL&Cj /■«* V I / •»#» v brez dvoma še enkrat dokazala, da je bil ta mladinski organ slabo sestavljen In dejansko ((mrtvorojen«. Ko je namreč občinski svet pred nekaj leti birokratsko določil, katere mladinske organizacije smejo biti zastopane v konzulti, je pri tem bila očitno favorizirana desnica, ki je prejela skoraj polovico mandatov Kljub vrenju v mladinskih in dijaških vrstah, v zadnjih dveh letih ter dolgotrajnim razpravam o novem statutu tega mladinskega predstavniškega organa se stanje ni spremenilo, medtem ko je konzulta sama o-stala «v hladilniku«. V razpravo o dogodkih v Battipaglii je najprej posegel neki član ((Giovane Italia«, ki sicer ni bil uradni zastopnik svoje organizacije, temveč preprosto gledalec v tribunah namenjenih javnosti. Za njim še njegovi «kameradi». Vsak je ln opeval ((vzorni položaj v Grčiji«, Odgovorili so jim sindikalist Menegazzi, komunistični mladinec Bordon ter demokristjan SbisA, ki je napovedal, da se bo vzdržal pri glasovanju, ker tako konzulta sploh ne more delati. Zatem je skupina članov konzulte, med katerimi je bil tudi neki slovenski svetovalec, zapustila dvorano. Svojo resolucijo, v kateri se zahteva razorožitev policije, so predložili člani CGIL, ZKMI, slovenski srednješolci in delavska zbornica UIL, ki pa je bila zavrnjena z 9 glasovi (5 vzdržanih, med temi DC in SAL «Adria«). Sprejeta pa je bila resolucija desničarske FUAN, ki se ji je pridružil PLI. Zanjo je glasovalo 9 svetovalcev, proti 5, vzdržanih 5. Po en glas sta prejeli resoluciji UNR in PGR. Sprejeta resolucija govori predvsem o krizi italijanskega Juga, ne omenja pa možnosti o razoro- iztresel iz sebe kopico besed o «ko- žit vi policije med sindikalnimi boji. Iz šole v Ul. Donadoni je nato nastopila skupina otrok, ki je v zborni recitaciji po besedilu učiteljice Viktorije Skokove podala »pozdrav in pri oo ved o Ciril - Metodovi šole v Trstu«, s katerim je nastopila tudi na nedavni proslavi 80-letnice ustanovitve teh šol. Sledila sta spet šolarja iz Doberdoba (doberdobskl šoli je za tolikšno udeležbo treba izreči vse priznanje), Suzana Jarc in Darij Gergolet, ki sta v duetu zapela pesem «kaj pa tl piskaš«, za njima pa Mojca Švabova iz Doline, ki je ob spremljavi orkestra zelo lepo zapela pesmico «Ena ptička priletela«. z recitacijo pesmi Neže Mau-rerjeve «Sneg cveti« so se postavili Igor Prinčič, Edvard in Darij Gergolet, seveda iz Doberdoba in za njimi Anica Skerlavajeva z Opčin k, je ob spremljavi ansambla Boruta Lesjaka zapela narodno «Sem deklica mala vesela«. Z Repen-tabra je prišla učenka 2. razr Lenka Guštinova in zapela »Po Koroškem, po Kranjskem«, od Sv Ivana pa Ondina Gregorič in A-namarija Lavrenčič, ki sta v duetu zapeli narodno »Kmetič na svetu veselo živi«. Od Sv. Ivana je bila tudi učenka 5. razr. Rosana Gec, ki je v lepem svetoivanskem narečju recitirala pesem naše narečne pesnice Marije Mijotove «Druobcen moužek«, nato pa ie napovedovalec povabil na oder samo Marijo Mijot ki je najprej povedala nekaj o sebi, nato pa £f>’ Ala,t0, P» se Je predstavil mali godalni orkester šole GM I^Pod , vodstvom Janka Bana za-igrai tri skladbice za mali godalni orkester v Slugovi priredbi . ?a malo smeha je vmes poskr-rif* T.onl> ki je malim prijateljem »veselega tobogana« pripovedoval o svoji «teti Mari«, pa je že spet Pila na vrsti skupina deklic iz srednje šole ((Igo Gruden« iz Nabrežine, Silvana Rudež, Lučka Pe-tehn, Marica Sedmak in Loreda-.V'lun?r- kl 80 zapele narodno (ujoii v kraju sama zase«. Edvard per8°let lz 2. razr. osnovne sole ‘1 ppberdoba Je povedal pesmico ((Račka Kobačka«, Marta Ravbarjeva Iz Repentabra, prav tako u-c®Pka 2. razr, je zapela pesmico «Clv-člv», Darja Gergolet iz Doli!!^,- Je zapela pesmico Ljubke Sotli »Šolska muca«, Jasna Rodošek - Turkova In Igor Kuret iz mestne osnovne šole iz Ul Donadoni pa sta ubrano zapela narodno »Svetlo sonce«, Katja Kalc °^.Sv..,Ane lz 3- razl- Je zapela »Dreznlsko«, Loredana Guštin, Patricija Škabar ln Nadja Bizjak lz Repentabra pa — kot ostali — ob spremljavi ansambla Boruta Lesjaka pesem «Na noge«. Evelina Jeza, Anka Peterlin, Helena Valič Redni občni zbor Sindikata slo-vensše šole v Trstu se nadaljuje danes, 18. aprila, ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Na dnevnem redu: Izvolitev odbora Razno. Predsedstvo delovnega odbora Gledališča Sodelujejo: gojenci šole Glasbene matice (solisti, duo, Ti.sa tet. otroški in mladinski ansambel) jaj 4 ansambel Miramar khue trio Bordon ^ UL solisti: Anton Birtič 3abad Oskar Kjuder r*!0® Gianni Bogateč Bruno Bordon Janko Grilanc Nadja Kriščak Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matic* Lpeh R. Manna 29 (tel. 29-779) od četrtka dalje ter eno uro P,, . n pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Dog :tajn( tarča [btože Ijjevo Verdi Mladi sovjetski dirigent Jurij Simonov bo vodil peti koncert spomladanske smfonične sezone v gledališču Verdi, ki je na sporedu v soboto ob 21. un. Simonov je stopil na mednarodno dirigentsko pozornico lani, ko je zmagal na petem mednarodnem dirigentskem natečaju Akademije Santa Cecilia v Rimu. Trenutno je na turneji v Italiji kot gos. največjih ustanov in orkestrov. Spored, k ga bo Simonov pred. stavil tržaškemu občinstvu, obsega: uverturo iz Berliozovega »Rimskega karnevala«, simfonično pesnitev op. 132 »Oktober« Dimitrija Šostakoviča (prvič v Trstu), burleskne ljudske motive Rodiona Sčedrina (tudi prvič v Trstu) m za zaključek 6. simfon.jo (Patetično) Čajkovskega. Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic. - - , .St,Ji Teatro Stabile Po slovesu Adriane Astl, Mariange-1- Melato in Franca Interlenghija, bo od 17. t.m. pa do nedelje, 20. igralska skupina «Serenissima» nastopala z zabavno komedijo »Dvain. dvajset načinov kako imeti sina« Čila in Mazzucca. Nastopajo Tonino Micheluzzi, Andreina Carli in Gor. gio Gusso. Predstava je izven abonmaja, abonenti na sezono Teatro Stabile imajo običajni popust Nazionale 15.30 «Che cosa hai fatto quando siamo rimasti al buio«. Doris Day. Grattacielo 15.30 »Mettl, una sera a cena«, J L Trintlgnant, L. Capo-licchio. T. Musante Techmcolor Prepovedano mladini pod 18. letom' Eden 16.00 »La Chamade« Catherine Deneuve, MicheJ Piccoli. Fenice 16.00 »Una ragazza piuttosto complicata«. Catherine Spaak, Jean Sorel. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «L’altra faccia de! peceato«. Colorscope. Ritz 16.00 «Tepepa». Thomas Miliari, Orson VVelles. Technicolor. Alabarda 16.30 «Una lezione partl-colare«. Nathalie Delon, Renaud Verley. Prepovedano mladni pod 14 letom. Moderno 16.00 «1 quattro delFAve Maria«. Terence Kell. Brock Pe-ters. Fllodrammatlco 16.30 «11 gobbo dl Londra«. Uta Levka, Gunther Stoli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »Serafino«. A. Celenta-no. Technicolor. Prepovedano mla. dini pod 14. letom. Cristallo 21.00 Varietejski program, Gino Bramieri, Selila Gabel. C. Rissone. Capitol 16.00 «Bora Bora«. Corrado Pani, Haidee Politoff. Technicolor. Prepovedaon mladini pod 18. letom Impero 16.30 «Anch’io ho il diritto di nasccre«. Technicolor. Vittorlo Veneto 16.00 «La spia dal cappello verde«. R. VVaughn, D. Mac Callum. Technicolor. Astra 16.30 «L’arte di arrangiarsl# Alberto Sordi. Ideale 16.00 »Barbarella«. Jane Fonda, Ugo Tognazz/. Technicolor. Abbazia 16.00 «11 sudario della mum-mia«. Andree Morel, John Philips. Technicolor, Prepovedano mladini pod 14. letom. Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 19. t. m., ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI Neil Simon ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih V nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri v Kulturnem domu (OKOLIŠKI ABONMA) Titus Maccius Plautus AMFITRUO Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. V nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel. 734265. Vozni red avtobusov 20.4. za okoliški abonma: Avtobus št. 1: Nabrežina ob 15.10. Avtobus št. i: Sv. Križ 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus št. 3: Seslian 14.25, Vižovlje (bivio) 14.30, Mavhi-nje 14.35, Prečnik 14.40, Šem-polaj 14.45 Praprot 14.50, Trnovca 14.55 Salež 15.00, Mali Repen 15.10, Briščiki 15.15. Prosvetno društvo v Skednju vibi mladino oShoVnih in srednjih šol na filmsko matinejo, ki bo v nedeljo, 20. aprila t.l., ob U. uri v društvenih prostorih. Poleg drugih filmov za mladino bomo predvajali tudi filmske posnetke mladinske igre »V kraljestvu palčkov«, ki jo je igrala škedenjska mladina ob proslavi stoletnice kmečke čitalnice. Skedenjsko kulturno društvo Trst, Ul. dei Soncini 112 V soboto, 19. t.m., ob 16. uri bo v društvenih prostorih razstava «Pododbora društva slovenskih likovnih umetnikov — Koper«. Razstavljajo: Zvest Apollonio, Rafael Nemec, Jože Pohlen, Viktor Birsa, Ivan Varl Razstava bo odprta od 19. do 27. t.m. vsak popoldan od 15. do 19. ure. V nedeljo tudi zjutraj. , Prt Jenje Prem ato , azvez i Jridk, očara KONCERh Danes, 18. aprila, oh v Kinu »Iris« na Frose%)inoi t ter I Tlst t 'tik avni pevskega zbora jo Se «Vasilij' Mirka la P; ob podelitvi Gallusovih |eiia pevcem in Gallusove PJ, zboru. V |n Vljudno vabljenj! *—JJ S PDT vabi člane in prijatelje “Tki* 18. t.m., ob 20.30 v čevo dvorano v Ul GepP’ FILMSKI VEčE^0116 i* Dpi Na sporedu posnetki s 1. talni* zimskih športnih iger i® ap^ terih izletov SPDT J »a iz ____________________s!’ k ______________________s ' *tr8a PROSVETNO DRLšT* Ura « šo VESNA ... -Sv. Križ vabi člane na U>nči /“totr REDNI OBČNI ZB°I0V ra m ki bo 19. t. m. v dvor*5 ^ ^ bert Sirk. Začetek ob 20.30 v d® i"1«: * Dtrri sklicanju, ob 21. uri v sklicanju ob vsakem '•potrej članov. lano' Sanj V{ 2Je Darovi in prispevki »S Namesto cvetja na PrerJj, rl^a as malega Igorja Dolharja da ra in Odo Kalan 2000 lir z8,lh«tl združenje Bor. V isti nan>e" e,lt< Ugo Margon junior 1000 W jt jaško matico. ^ Ganjena ob ponovni orfdk- ^ družini dr. Rafka Dolhar^fio i, Silvana Valoppi 2000 lir a*'3e sko planinsko društvo Trst jg4 ^ Včeraj bi moralo biti Pra*j[' Zi vucidj ui inuuiu uu>i h** .m c pisano: V počaslitev SP0111,1« ht] Razna obvestila SPDT alpinistični odsek javlja, da se bo plezalni tečaj v Glinščici pr čel v nedeljo. 20. t.m. Zborno mesto je v Boljuncu na trgu ob 9.30 zjutraj. Vabljeni vsi tečajniki 'n vsi, ki jih zanima plezanje. Avtobus odpelje s Stare mitnice ob 9. uri zjutraj ZOBOZDRAVNIK Dr. A. KRANJEC ubvešča, da je odprl ordinariju za zobne in ustne bolezni ter za zobno protetiko na OPČINAH v Proseški ul. št. 18 ORDINIRA od 9.30 do 12. ure. Sprejema vpisane v razne bolniške blagajne kot so: obrtniki, trgovpi, ENPAS, INADEL, EMPDEDP itd. Izleti' SPDT obvešča, da zaradi na novo zapadlega snega odpade 27. t.m. izlet na Čaven in je prestavljen na poznejši čas. Točen datum izleta bomo javili kasneje. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dne 25 aprila enodnevni izlet v Beneško Slovenijo. Čedad. Trčmun in okolico z obiskom prosvetnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7. Včeraj-danes HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. aprila 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 83-letna Giuseppina Prassel vd Dalmin, 65-letna Ada Schosteritsch, 62-letni Luigi Iugovac, 71Jetni Giuseppe Bracco, 73-letna Maria Turk. 78-ietna Angela Giraldl por. Maggia, 69-letnl Giuseppe De-rossi, 83-letna Emma Coen, 72-letna OLtilia Mazzucato. 86-letna Maria Gregorič vd. Štraus. 87-letni Fortu-nato Forza, en dan star Massimllia-no Schina. Marjana Novšaka darujeta - a. Karlo Gec 2000 lir za p ros*" (1^ štvo Slavko Škamperle. P^Shi *tiza Nt tost SOŽALJA s» g; Ob globoki žalosti, ki )e l D? la dr. R. Dolharja in nje?0' tab;. Nadjo, sočustvujeta Vida p dov jagodic Sest, žalosti hudo prizadetih J -- ^ Ijev dr. R. Dolharja in pridružujeta Elda in Cvet® tr2 TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsojena, ker nista nudila pomoči umirajoči ženski Po veseljačenju so prebili noč v avtu, kjer je še mlado žensko zadela srčna kap - Prizivno sodišče oprostilo ciganko, ki je bila obsojena v Gorici 21. ioni* Pred okrajnim sodnikom Bar-. m SpMJgm so se zagovarjali vče-III 'T,J ^36-letni Giordano Nigris iz I |l :.i. “dnziariino, 38-letni Bruno Sa-'IIiz Ul. Gatteri ter 61-letna «nata Zavarise iz Ul. Lamarmo-m "si trUe so bili obtoženi, da ’ ini ,!?udili potrebne pomoči te->ch [ letni Elviri Gherardi por. ... 4 ki je svoj čas stanovala n “ • Scomparini 8. Poleg tega iahS obtožili tudi pijanosti, iJ?abina še posebej upravljanja omobiia v vinjenem stanju. ki je pripeljal pred o-naiUega sodnika, se je odigral 25. >bioSa lani Ponoči, že omenjeni li‘evencl so se sre^ali z Gherar-. 3W„ .r so popivali pozno v noč. ttrceJJ[, tardijeva je pred leti poro-iro P e nil ,.ga ameriškega vojaka ter ieni* ila v ZDA- Zakonsko živ-Drpii Pa se ji je onstran oceana at/> j l*° v pravcat pekel ter je azvez -gla od sodišča zakonsko pranji Potem se je ob * ^Uenjske izl vrnil v Trst. izkušnje in ra- bico J®. n°č je štiriperesna druž-»tiž* n° Popivala. Hodila je od lavni ? ,d° Sostisča, dokler so bili ~ J “kali odprti Pozno ponoči lin i*TS.tavni z avtom pri Monte-rkl tari^^gris je spremil domov Za- a Jev°. Sabadin in Gherardije-jvii jlelia ^sta se odpeljala proti Ul. ’e 7 lesa- P° poti ^ma je zmanj- lll,,n"|l„,|||||)||||||||)||||||||J|)||||,|I|)|)||||)||||||t|||mt||((||||||||||||1|)„|||||||t|||,,,,,,, p,, mn, mn,,,,, kal bencin, toda kljub temu sta srečno dopotovala do Trga Mio-ni. Tu sta se ustavila. Kmalu nato je prišel Nigris in vsi trije so sklenili, da bodo prebili noč kar v avtu. V jutranjih urah je Ghe-rardijevi postalo slabo in kmalu nato je umrla. Zjutraj ob 7. uri je Nigris prijavil njeno smrt policijskim oblastem. Policijski zdravnik je ugotovil z obdukcijo, da je Gherardijeva umrla zaradi srčne kapi. Tako se je sprožil kazenski postopek. Okrajni sodnik je včeraj spoznal Sabadina in Nigrisa za kriva prve obtožbe (ker nista nudila pomoči Gherardijevi ter je zato obsodil Nigrisa na 2 meseca in 20 dni zapora ter 2 meseca pripora. Sabadina pa na 20 dni zapora, 10 dni pripora in 30.000 lir denarne kazni. Zavarisejevo je o-prostil zaradi pomanjkanja dokazov. Pred tržašlAm prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pravdnik Meyer, zapisnikar M. Riatel, obramba Amodeo in Torri) je bila včeraj ponovna obravnava proti 24-letni ciganki Franci Caris, ki je bila obtožena, da je skupaj s tremi drugimi osebami (cigani) okradla župnika Pontarja v Zagraju. župnik je prijavil tatvino karabinjerjem v Zagraju v aprilu predlani. Tedaj je izjavil, da so mu neznanci ukradli v župnišču ne- U®NJERJU PRI OTROŠKEM VRTCU Hudo ranjen motociklist jPri trčenju v avtobus proge «L» 0*^)6SrAraHAn U 97 Ia+ m S a rlnma iv Planino nri Pnctnini d‘l Gl 4epP* ;gRr#He$rečencu je 37 let In je doma iz Planine pri Postojni ioiniJas član se v tržaški glavrn r in ci bori s smrtjo jugošlo-na7? državljan Peter Trugar, do-Planine pri Postojni star 37 e[, se je včeraj opoldne zaie-I, avojim motociklom v avtobus nsTfl T]r?SOve »roge «L» v Lonjerju. b* e ,a le pravkar odbila poldne,, ko istavi-r avtobuSa «L», ki je bil : ijeri, n na končni postaji v Lo- Konic' P^al vozilo proti mestu okim t Postaja je na trgu pod Si--nflltov® a?stanjem, nekaj desetin me 6a ^dalje pa je cesta tako ozka, «io i,Qra voziti avtobus skozi oži vorV ? Ki j0 obdajata visoka zidova. Počasi, šofer, 28 let stari Gior-n Mi jovrinič iz Ul. Ginnastica 12 v v isrd, m3 i® tedaj, ko je avtobus v “J trj^rrl skozi ozki ovinek pred V ^5® vrtcem, zatrobil, kafi ;SO (ani , tudi potniki in nekateri ;va-. uU.*11 so tedaj delali na vrtdtth. m trenutku je izza ovinka Pl f* reto lišal -JiosP signal avtobusa, ux»« bit-i M katero se je približeval va->re« 'ih nevarnemu ovinku, mu, je da , 'a »JfsPdna. Skušal je zavreti in r Z.J» »etrna tu so še sedaj vidni deset aH] , e$ dolgi sledovi gumijastih ko- > tonmStoria> toda vse je bilo za 'Usa , reščil je v prednji del avto- jridk * TO se pri tem hudo ranil v narj* io J®1 si nalomil lobanjo. Negib-• obležal na tleh, medtem ko Tst !a 1 ^bitega rezervoarja njegove 0ra*!ie pritekal bencin, ki mu jom1- ‘trupli0411 obleko in ga deln0 Za' > Uteh k,rai nesreče so ob 12.28 pr!-kasukarabinjerji, nekaj sekund kri,a Pa reševalni voz Rdečega tat)j4.v katerega so naložili hudo IMS*3 moškega in ga z vso hi to 4° odpeljali v bolnišnico, kjer k_ 54^ . i j___- * M«nrmnin I la ki so na podlagi sle- organizaci.) bo proslava enotna. Med prisotnimi bosta tudi predsednik vsedržavnega odbora ANPI posl. Arrigo Boldrini, a kot častni gost senator Ferruccio Parri. Tržaški pokrajinski odbor združenja partizanov - ANPI vabi svoje člane, da se udeleže proslave v Vidmu, ki se bo začela 25. aprila ob 9. uri zjutraj. V ta namen bodo razne krajevne sekcije ANPI na Tržaškem ozemlju poskrbele za skupni izlet v Videm z avtobusi. Vpisovanje se vrši pri krajevnih organizacijah ANPI v Miljah, Zgoniku, Saležu, Nabrežini, Trebčah, Mav-hmjah in v Trstu v Ul. C. Batti-sti 2 — tel. 69119. "Povratek delegacije Sindikata slov. šole u c - ‘Detekciji- 'Sirfdlkkta ^slovenske šole, ki je predsinočnjim nujno odpotovala v Rim za razgovore na ministrstvu za šolstvo, se je sinoči vrnila v Trst. Tako bo lahko poročala o izidu razgovorov na občnem zboru sindikata, ki bo danes , Ua nlsPrejeli s pridržano prognozo )el Oajj ^kirurškem oddelku. .iefl ^»inwasa so v Lonjerju ostali ka 1ft ^ iov ieUi, kj s0 na podlagi sle-’ skušah ugotoviti vzroke , tovijj e' Luko so med drugim ugo-S da 7 kar je bilo sicer že jasno I motociklist vozil zelo hi- trčen^*dtem ko je bil v trenutku s° s'C avt(>bus že ustavljen, saj Moto?" zav'ranja dolgi le 80 cm 148 *“r ?;°,L s katerim se je Peter Tru- jf« “S- adji Itof ie7 ;tafC f9 Si z avtobus «L», je znam čo >, čex» in ima evidenčno tabli-23-737 f«iv ANPI ,a udeležb« Vllil videmski proslavi Silaki pokrajinski oabor zdru-VseTO partl2anov ANPI ie sporočil ! deželi Racijam tega združenja L Vidri',,da bodo 25. aprila odkrili «bto7“ . spomenik odporniškega r* 1»-. Slovesnost bo enotna in ", kot se je zdelo prej, ko i^-eniia P)ska organizacija ANPI vavo wa, bo Priredila svojo pro-l' ha ^Poldne, po uradni prosla-^dtiik nv bo Prisoten tudi pred- kaj zlatnine in denarja v skupni vrednosti okoli 60.000 lir. Nekatere priče so vedele povedati, da so videle dve ciganki, ki sta v teku zapustili župnišče ter se kmalu potem usedli v neki fiat modre barve, ki ju je čakal sredi polja. Karabinjerji so uvedli preiskavo. Prerešetali so vso bližnjo in oddaljenejšo okolico. Šele blizu vasi S. Giovanni al Natisone so našli avto, id je bil na las podoben tistemu, ki so ga priče videle pri Za-graju. V bližnji gostilni so našli dva cigana, ki sta igrala na karte ob poliču vina. Ko sta brezdomca opazila varuhe postave, sta se skušala odpeljati z avtom, toda agenti so ju ustavili, šlo je za 31-let-nega Maria Hudorovicha iz Doline, ki pa je sicer brez stalnega bivališča, ter za 40-letnega Franza Lain-bechra, ki je bil rojen v Zagrebu, a je tudi brez stalnega bivališča. Karabinjerji so kaznovali Hudoro-vreha, ker ni imel pri sebi vozniškega dovoljenja in prometne knjižice. Moški je poravnal takoj denarno kazen, ki je zadevala prvi prestopek. Tako se je začela dolga preiskava, ki se je potem zaključila na goriškem kazenskem sodišču. V marcu lani so goriški sodniki spoznali Carisovo in 25-letno Cristino Hudorovich za krivi tatvine v župnišču v Zagraju ter so obsodili vsako na 2 leti zapora in 60.000 lir globe. Ostala dva obtoženca, se pravi Hudorovicha in Lainbechra, pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Na obravnavi prve stopnje ni bil prisoten nobeden od obtožencev« Pozneje so karabinjerji izvršili zaporni ukaz sodišča ter priprli Franco Caris. Dekle pa se ni sprijaznila z usodo (v zaporu bi morala presedeti dve leti), ampak je po iskala odvetnika, ki naj bi zagovarjal njene koristi. Ta je zahteval od prizivnega sodišča, naj se prizna obsojenki jsravica do podaljšanja roka za vložitev priziva. Prizivno sodišče je ugodilo tej zahtevi in tako je prišlo po dolgem času do ponovne obravnave. Na včerajšnjem procesu so sodniki zaslišali obtoženko. Ta je izjavila da je rojena v Mezzani pri Brescii in da je leta 1967 prišla prvič v naše kraje. Zanikala pa je, da bi imela opravka s tatvino v župnijskem utadu v Zdravščini. Odločilno za potek včerajšnje obravnave je bilo pričevanje bivšega poveljnika karabinjerske postaje v Zagraju in nekega drugega karabinjerja. Bivši poveljnik (možak je sedaj v pokoju) je izjavil, da je tisto noč zaslišal dve ciganki, toda niti ena od tistih dveh ženski ni bila podobna obtoženki, ki je včeraj sedela na zatožni klopi. Podobno izjavo je podal, Diegov stanovski tovariš. Ze sam generalni pravdnik je takoj uvidel, da je l?ilo nemogoče vztrajati pri obtožbi tatvine ter je zato zahteval, naj ciganko oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Obramba pa je zahtevala popolno oprostitev. Sodniki so ugodili tej zahtevi ter so oprostili Carisovo, ker tatvine ni zagrešila. Ukazali so tudi, naj dekle takoj izpustijo iz zapora. 5 SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI V DVORANI PRO LOCO V GORICI Kljub različnim stališčem KD in PSI ““ potrebno sodelovanje v korist občanov Tako so poudarili predstavniki leve sredine ob obnovi občinske uprave - Različna mnenja opozicije o prestani krizi Kot smo že včeraj na kratko poročali, se je končala predsinočnja seja občinskega sveta v Gorici z izjavo župana Martine, ki je na osnovi priporočil predstavnikov KD, PSI in SDZ umaknil svojo ostavko ir. ostavko občinskih odbornikov. S tem je bila v goriški občinski upravi zaključena kriza, ki je trajala dobrih 50 dni in za katero ^'e dalo povod imenovanje novega direktorja mestne hranilnice v Gorici, potem ko so predstavniki KD razveljavili natečaj, ki je bil v ta namen razpisan. Župan je ob izjavi o nadaljevanju odbora levega centra dodal, da bo v preostali mandatni dobi občinski odbor skušal nadoknaditi zamujeno in izvesti tisti program, ki si ga je zadala uprava leve sredine. Pri tem pa računa na sodelovanje občinskega odbora, če hočejo nadomestiti to, kar je bilo s krizo zamujenega. Ob začetku seje je župan povedal, da so jo sklicali zaradi odobritve odstopa njega in odbornikov. Ker pa je bil med tem došežen sporazum med KD in PSI, daje zadevo v diskusijo in presojo občinskemu svetu. Prvi se je oglasil predstavnik KD Moise, ki je. potrdil, da je bil večer poprej dosežen sporazum med pokrajinskim vodstvom PSI in KD za odstranitev spornih argumentov in nadaljevanje sodelovanja v okviru leve sredine. Tak političen sporazum je omogočil tudi sodelovanje v goriški občinski upravi. Zato izreka zaupanje dosedanjemu občinskemu odboru, ki naj ostane in nadaljuje z izpolnjevanjem dogovorjenega programa v občinski upravi. KD želi nadaljevati delo za skupno korist, brez koraka nazaj, brez nepotrebnih tveganj in za pridobitev izgubljenega. V imenu skupine socialistov je dr. Sancin poudaril sicer z drugega, socialističnega, stališča isto težnjo ter poudaril, da je treba javne zadeve obravnavati z zdravimi principi in če potrebno razčistiti pojme. Govornik je naglasil, da mora občinski svet in odbor predstavljati voljo in težnje tistih, ki so jih izvolili in mora zato obravnavati tudi politične probleme. .Prav s tega stališča je potrebno sodelovanje med KD in PSI na osnovi skupno izdelanega programa, ‘riš katerem naj župan in odbor nadaljujeta s svojim delom. Odv. Sfiligoj je v imenu SDZ izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do zaključka krize ter izrazil željo po uspešnem delu pri izvajanju skup- nega programa. Od opozicije se je prvi oglasil dr. Battello za Komunistično partije, ki je izrazil svoje razočaranje spričo načina, kako se je kriza zaključila. Po njegovem mnenju je bil spor okrog mestne hranilnice le pretveza in so bili pravi vzroki nekje drugje, kar dokazuje tudi kriza po drugih centrih, kjer tega problema niso imeli. Nato je govoril o splošni krizi v državi, kjer javno mnenje zahteva spremembo dosedanje politike; omenil je tudi težak položaj delavstva po tovarnah, kar je videti tudi v Gorici in potrebo, da so predstavniki strank in uprava stalno v stiku s temi problemi. Omenil je tudi probleme slovenske narodne manjšine v zvezi s pismom, ki so ga poslali predstavniki SDZ županu ter priznal, da bi bila diskusija o njih potrebna in u-mestna. Končno je omenil trenje v strankah, kjer so različni tokovi ter zlasti gQvoril o trenju v notranjosti Razstava bo odprta do 25. aprila Krščanske demokracije. Za njim so govorili predstavniki desnice Mayo in Fornasir za PLI ter Pedroni za monarhiste, ki so kritizirali kot nepotrebno in nelegalno krizo v občinski upravi, ker bi morali poiskati rešitev iste v okviru občinskega sveta, ne pa mimo njega. Govorila sta še Zuccalli in dr. Cian za PSI in KD ter vsak s svojega stališča poudarila potrebo nadaljevanja sodelovanja v okviru levega centra, pa se pri tem nobena od strank ne po odpovedala svojemu značaju in svojim ciljem, čeprav je včasih potrebno kompromisno zbližanje stališč zaradi obče koristi. Kot je napovedal župan ob zaključku seje, bodo v kratkem sklicali ponovno sejo občinskega sveta, da bi razpravljali o številnih vprašanjih, ki so se nabrala za časa skoro dvomesečne krize v občinski upravi. V okviru kulturne izmenjave med turistično ustanovo «Pro Locot> iz Gorice in ZKPO iz Nove Gorice sta pred neka i dnevi v dvorani «Pro Loco» otvorila razstavo slikarja Miligoj Dominko iz Ljubljane in Silvester Komel iz Nove Gorice. Dvorana je kar dobro obložena s slikami, tako da imamo pred očmi precej izčrpen pregled vsebine dveh osebnosti. (Poudarjam zoseb-nosth, kolikor gre za že izrazito zrela slikarja z zelo jasno definirano problematiko in stilno dognanostjo). Oba slikarja sploh rada skupaj razstavljata ter s tem poudarjata neko medsebojno navezanost, ki najbrž presega zunanji življenjski okvir, a poglablja in utrjuje človeško solidarnost. Solidarna pa sta si morda prav iz zavesti, da pomenita projekcijo človeka, ki je v bistvu ista, a po značaju povsem različna. Oba torej veže skupno osnovno vprašanje o človeku, o njegovem bistvu, o njegovem prostoru, o njegovem življenju, toda pri iskanju odgovora na vsa ta iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiui OKRAJNO S0DISCE V GORICI v mali dvorani Kulturnega doma. aiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii Zaradi prevoza kalcijevega karbida na tovornjaku je prišel pred sodnika Še vedno poškodovane prepustnice - Po stečaju še pred sodnika zaradi knjigovodstva VESTI Z ONSTRAN MEJE V spodnji Vipavski dolini bodo zgradili veliko vinsko klet S sredstvi iz sklada skupnih rezerv je novogoriška ob-čina podprla prizadevanja kmetijske zadruge v la namen Goriška kmetijska zadruga teži vinogradništva na spodnjem Vipav- stavila na tla, pa je ni videla, ker prerasti iz proizvajalca grozdja v | skem lahko odigra le lastna klet, pridelovalca vina, v kar jo seveda ki bo nujno obrnjena k intenzlv- 4 A s-1 dr . ( le?9 a S1 toliko TOKOVftNA knjiga PWim;r Dedijer IZGUBLJENI boj ki ■ v4tn V Slovenii' že pošla, na razpolago v y | Stf ^ knfoai*U A A J. V. STALINA (1948-53) Ul »v Frančiška 20 T«l. 61-792 usmerjajo gospodarski razlogi. Ker pa sama ne razpolaga z dovolj visokimi investicijskimi sredstvi, se je odločila za gradnjo manjše vinske kleti, ki bi bila dovolj velika le za njeno proizvodnjo črnega grozdja. Seveda bi bila takšna rešitev nujno le polovična, saj v okviru te kleti ne bi bilo mogoče doma predelovati belega grozdja. Se manj ugodna pa bi bila takšna rešitev za privatne proizvajalce, ki bi morali še naprej voziti višek svojega pridelka v vinsko klet v Vipavo. Po intervenciji novogoriškega občinskega sklada skupnih rezerv In še posebej po prizadevanju načelnika oddelka za analize ln načrtovanja Rudija Simca pa bo prišlo v spodnji Vipavski dolini do gradnje moderne, dovolj velike vinske kleii. Njene kapacitete bodo sprejele vso proizvodnjo na svojem območju, ko pa se bo proizodnja večala, bo mogoče večati tudi kapacitete kleti. Prav pospeševanju ikstenzivne in Intenzivne proizvodnje v kmetijstvu na spodnjem Vipavskem velja pozornost In akcija sklada. Zgovoren primer, kako pospeši sodobna vinska klet vinogradništvo, celotno kmetijstvo ln standard okoliškega prebivalstva, je klet v Brdih (Dobrovo). Takšen razvoj je tudi pred očmi tistih, ki se zavzemajo za razvoj spodnjevipavskega območja. «Moderne kmetijske proizvodnje sl brez sodobne vinske kleti sploh ne moremo zamišljati,« nam ie de jal Rudi Slmac. «Le s takšnimi osnovnimi proizvodnimi sredstvi se lahko lotevamo obnove kmetijstva ln kooperacije obeh sektorjev, zadružnega ln privatnega. Sklad skupnih rezerv je sicer namenjen pokrivanju Izgub, toda pameten gospodar skrbi, da bi izgube sploh ne nastale. Že dovolj dolgo opažamo, da vinska klet v Vipavi ni dovolj pospešila razvoja vinogradništva v Vipavski dolini. NI pospeševala toliko Intenzivnejše proizvodnje, kolikor jc slonela na sorazmerno ekstenzivnem gospodarjenju. Vlogo obnove nejši izrabi površin, spodbujala pa bo seveda tudi vključevanje novih vinogradov.« SaS je hodila ritensko. Danes v Tržiču občinska seja Danes zvečer ob 20.30 bo v Tržiču seja občinskega sveta na kateri morajo občinski svetovalci vzeti na znanje in potrditi odstop župana in odbornikov. Sledile naj bi volitve novega župana in odbornikov Cenitev goveje živine v Sovodnjah Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah sporoča vsem svojim članom, da bo organiziralo v nedeljo 20. aprila cenitev goveje živine, ki pride v poštev za zavarovanje. živinorejci ali pa kdo od družine naj bi počakal prihod cenilcev doma ter jim tako olajšal delo. V odsotnosti obtoženca 29-letnega Rosolina Palumba iz Gorice, Ul. Mi-chelstedtcr 4, je, okrajni sodnik dr. Laudisio včeraj obravnaval njegovo zadevo. Obtožen je namreč bil, da je na težkem tovornjaku s prikolico vozil pri Rdeči hiši 250 stotov apnenega karbida, ne da bi imelo vozilo predpisano opremo za varen prevoz takega nevarnega blaga. To je ugotovila cestna policija na trgu pred Rdečo hišo dne 18. novembra 1967 ter ga prijavila sodišču. Pri policijskem zaslišanju je Pa-lumbo izjavil, da je bilo blago pokrito z dvojno streho, spravljeno je bilo v dvojnih vrečah od katerih so bile notranje iz politena ter da ni vedel, da je to blago smatrano kot nevarno. Dodal je še, da je naložil blago po naročilu špediterja Kodermaca. Na osnovi teh izjav je sodnik popolnoma oprostil obtoženca, ki ga je v zastopstvu odv. Pedronija zagovarjala dr. Romana Capusotto. Zaradi okvarjene prepustnice se je moral zagovarjati 34-letni Vinicio Silvestri iz Gorice Ul. Dante 25, I. gi Maroko pred Senegalom, s ji Etiopija pred Libijo, v 1 Sudan pred Zambijo, v pejj, Nigerija pred Kamerunom, sti skupini je ostala samo ki se je tako brez borbe u® v nadaljnje tekmovanje. kip se bo sedaj pomerilo boj. Prednost moramo dati ku in Tuniziji, ki zaradi . Evrope verjetno najbolje ob*' t,a moderni sistem te igre. Ne,s ‘a j mo pa vsekakor pozabiti. , na olimpijskih igrah, prav * hiki Nigerija izsilila neodloie® So t _ r <3 Sl" proti Braziliji (sicer v an d«! iiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiH11 postavi), Gana pa je na . točk prisilila kar olimpir c zmagovalca Madžarsko, pote1®, je celo prva povedla. ODBOJKA Brazilija, V. Nemčija, Z in Japonska že v fina bilo »hite frec bati; mA fi« bistj .d Ki SVETOVNO PKVEMjjk 1$ MONTEVIDEO, 17. — V Monte- videu je v tamkajšnji dvorani «Pa-lacio Penarol« v teku letošnje svetovno odbojkarsko prvenstvo. Trenutno še niso odigrali vseh ključnih srečanj, ki bodo odločala o uvrstitvi v finalno kolo, toda doslej so se v ta zaključni del tekmovanja že uvrstile reprezentance Združenih držav Amerike, Japonske, Brazilije in Vzhodne Nemčije. V posameznih tekmah pa so zabeležili naslednje izide: Ceškoslovaška-Sovjetska zveza 3:0 Kuba Čile 3:0 Vzhodna Nemčija - Mehika 3:0 ZDA Venezuela 3:0 Baiiili.ja - Tunizija 3:0. Atletski odsek ŠZ Bor obvešča vse svoje atlete, da bodo redni treningi na občinskem stadionu «P. Grezar» vsak torek, sredo in četrtek od 15. ure dalje. V Beogradu 4 ekipe na «Majskem turnirju» BEOGRAD, 17. -. Od 9. do 11. maja letos bo v Beogradu 9. tradicionalni odbojkarski »Majski turnir«. Poleg Jugoslovanov so doslej zagotovile svoje sodelovanje na tem tekmovanju tudi državne tance Francije,- Bolgarije 111 džarske. MEMORIAL «/. MIKII^ ' Kuini v Zagreb 11 e ZAGREB, 17. - V 2sžie[ letos odbojkarski turnir z* rial »Zdenka Mikina«. bodo naslednje šesterke: Kvarner, Partizan, Csepel, in Ruini. ?Pte ? n: \ Polit «aV ^ ffuj JU ] ŠD SOKOL j-ai, vabi vsa dekleta rojena v ^ 1954 do 1958, ki želijo j na bližnjih odbojkarskih |f* njih, da se udeleže skup’1' P»tt n r; 'p d kroj 'dec] Sani žile ninga v soboto. 19. aprila n» odbojkarskem igrišču v 'j druj žini, v primeru slabega v f JJUsi pa v dvorani «1. Gruden*- I ®lbi mo za točnost. J V soboto. 19. t. m. bo tud' ^ U£|a moške odbojkarske šesterk* harj, rer ob 17 uri. I “je a' 6- MAKS ZADNIK J ISKANJE ŠTABA XIV« DIVIZIJE. SREČANJE S KOMISARJEM «KRTOM« Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB ■ Istrski odred v Brkinih in Istri Hodili smo po nekih gozdnih stezah in kolovozih. Po treh urah mučne hoje po vlažnem gozdu smo ugotovili, da smo zašli preveč severnozahodno. Kako naj si pomagamo, da bi našli pravo smer in pot, po kateri bi prišli nad vas Jurišče na karavlo Pl? Tone Mavrič je privlekel na dan topografsko karto in z vžigalicami smo jo osvetljevali, toda nismo imeli kompasa, zato se nam ni posrečilo ugotoviti smeri neba. Ko se nam v temni noči zaradi megle in oblačnosti ni posrečilo, da bi se orientirali, se je dr. Kanoni odkril, se začel tipati po plešasti glavi, nato pa se je naenkrat prešerno nasmehnil: «Jo že imam!« Potem smo krenili na desno proti vzhodu, in ko se je zdanilo, smo opazili pod seboj v dolini revno partizansko vas Jurišče. Tam smo zavili proti severovzhodu in okoli 10. ure utrujeni, premočeni in lačni prispeli na kurirsko karavlo Pl. Na karavli nam je dr. Kanoni pojasnil, da ima na plešasti glavi za toploto zelo občutljivo kožo. ’ Z njo je ugotovil, s katere smeri veje mrzlejši .zračni tok in tako zaznal severno smer. Na karavli so tov. Mile, Tone in dr. Kanoni izjavili, da bodo ostali tisti dan tam, naslednji dan pa odpotovali s kurirsko zvezo naprej. Tako sem eno od zaupanih mi nalog srečno in uspešno opravil, štaba XIV. div, pa še nisem našel. Kurirji so nam dali črnega kruha, kuhati pa niso smeli, ker so Nemci z vseh strani ogrožali tisti predel gozda. Komandir karavle mi je rekel, da bo šel njihov kurir na zvezo proti Loški dolini popoldne ob 13. uri. Odločil sem se, da bom potoval z njim, dotlej pa sem nekaj ur zaspal. Izvidnice niso za tisti dan javile nič nevarnega. Ob določeni uri sva res odpotovala in po treh urah dokaj hitre hoje prispela na javko, kamor bi bil moral priti kurir iz Loške doline; ker pa ga po več kot enournem čakanju ni bilo, se je kurir odločil za vrnitev. Jaz pa se nisem smel vrniti, ker še nisem našel štaba XIV. div., kjer bi bil moral oddati pošto in prejeti odgovor za štab odreda. Začel sem iskati štab. Ko se je znočilo, sem prispel k vasi Dane v Loško dolino, toda med prisluškovanjem sem zaslišal ropot motorjev in kamionov, zato sem se vrnil v gozd in prenočil pod neko smreko v gostem grmovju. Odločil sem se, da še naslednji dan nadaljujem z iskanjem. Bilo je megleno vreme in od časa do časa se je vsul droben dež, vendar se je popoldne nekoliko razvedrilo. Ne da bi koga srečal, sem se napotil proti Loški dolini in od tam spet proti bivši ital.-jug. meji. Tako sem skoraj ves dan iskal štab divizije ne da bi ga našel ali vsaj zvedel, kje je. Toda že pozno popoldne, ko sem se vsega naveličal in utrujen vračal proti Loški dolini, sem opazil na neki gozdni jasi na preseki, ki je bila bivša ital.-jug. meja, skupino partizanov. Sedeli so v visoki suhi travi. "Približal sem se jim, da jih vprašam, če morda vedo, kje naj iščem štab XIV. div Ko sem prišel k njim, sem opazil na levem rokavu- postavnega partizana položajno oznako komisarja divizije, v njem sem spoznal Staneta Dobavičnika — Krta. Z njim so bili še njegov brat Martin, Jože Lepin — Ris, nam. kom. Tomšičeve brigade, komandir štabne patrulje, mitraljezec Vido Ganoni in njegov pomočnik Vanek. Vsi so bili zmučeni in lačni še bolj kot jaz.*) ........................................................ Ki pobarali, ali mi je znano, kje bi lahko dobili kaj hra^vj^ niso že dva dni jedli. Odgovoril sem jim, da bi posH®:, V Juriščah. Krt je nato ukazal, naj jih vodim proti Juritreb; __________________________________„ .i T Bila je že tema, ko smo prišli na rob gozda nad vasj°j se je Krt z dvema članoma patrulje ustavil, trije pa sj Tov. Krtu sem oddal pošto, ki jo je takoj odprl in prečital Ne da bi me karkoli vprašal, Je odpri torbico, vzel blok in z nalivnikom napisal pismo, ga zaprl v ovitek in mi povedal kratko vsebino pisma za primer, če bi ga moral uničiti. Pozneje sem 1943. leta njegovo vsebino po spominu napisal: «Pazite, da obdržite obstoječo številčno moč. Vršite manjše akcije in mobilizirajte čim več borcev. Novomobilizirane obdržite delno za svoje edinice. Ostale pošljite na štab naše divizije!« Potem je pripisal še: ((Tovariško vas pozdravlja in vam želi mnogo uspeha politkomisar div. Krt.» Ko mi je izročil pismo, me je še vprašal, kje je štab odreda, v katerih vaseh in trgih so nemške postojanke, in kako sem prišel iz Brkinov. Zanimalo ga je tudi, če sem član KP. Ko sem mu odgovoril, da nisem, je napisal še eno pismo. Njegove vsebine pa mi ni zaupal. Z njo me je seznanil tov. Branko pozneje. Slo je za navodilo o sprejemanju v partijo borcev in funkcionarjev, ki so ,se pogumno borili med sovražno ofenzivo. v vas. Pri terencu Franetu Zadelu smo dobili približki! «špagetov», 10 kg krompirja, sol in nekaj masti ter lonec, v katerega smo nalili vode, ker je v gozdu ni jjj^n to smo odnesli v gozd, na kraj, kjer nas je čaka1 J {JJd svojimi. Tam smo v neki dolinici zakurili ogenj 10 K kuhati ter peči krompir. Hrane je bilo za vse dovolj- j K smo se proti kurirski karavli, vendar je nismo mog11 Vi K najti, zato smo noč prespali pod smrekami in se n® >0®c menjavali. / K žili Naslednji dan zjutraj smo našli kurirje in se jim ‘j šC , toda že okoli 9. ure smo opazili dim in slišali s smeri Loške doline in vrha Korena. Kmalu zatem niča javila, da se bližajo nemške kolone tudi s smeri j „[j^ Z griča na robu gozda smo opazili tri dolge kolone K . 2? vojakov, bilo je najmanj 400 — 500 mož, zato crao se PoIj i ob robu gozda proti Mašunu, nemške kolone pa 80 t 4*' proti Loški dolini. Vse gozdne postojanke so gorele, bosi pa ni prišlo na našem odseku, ker tam ni bilo r>°51 JJf f nih enot. ^C1 2e okoli poldne se Je Krt s svojimi tovariši K Notranjsko, jaz sem ostal do večera s kurirji, ker so °D i<£ da bodo šli zvečer na zvezo pod Vremščico.*) : ---------- , »fst * ?vej PO HRANO NA JURIŠČE Ko je bil službeni del opravil končan, so me vsi tovariši *) To je bilo dan pred nemškim prodiranjem proti’ Javornikom 4. ali S. novembra 1943. *) Iz knjige T. Ferenca: Kapitulacija Italije in NOB v |? ‘ povzemam, da so Nemci (njihova ,7i. div.) prodirali 6- ^rUi Pivke proti Javornikom in Cerkniški dolini. {?■ j k tNadaljevanje s‘ J Vc dt-u I’01)KII2NU:.\; (.(IKIČA: Ulica 24 Magmo Iri reletuD (3-82 - UPRAVA: >0 para (51) starih cUnar Namam oanki * Ljubljani - 501-3-270/1 msa - ta SV FRANČIŠKA St 20 - leielon 17 338, «5-823 - i NAROČNINA: mesečno 8l,U. f ^ AH««'* 4n ■ Uk-IIMU-I-Vn IRS'1 - UL MUNTECCHi o U. TELEFON 93-808 m 44-638 - poštni predal 559 Mr oolleina 4 400 Ui celoletna h 100 ur SFRJ posamezna števima * tedne m nedeljo 50 para (50 starih dinar)ev> mesečno 10 drn 00(10 starih dinanev), (etno UH* am on INN) starih dlnariev) - Poštni tekoč) račun: Založništvo trta«-., vnaprej e n h . St t ;J/1 wletl)n a.yrt tekoči tarijn prt Narodni nanlu » LjuUljani - 501-3-270/1 OGLASI: Cena <»Kl«i.v: za vsak mm » širini enega stolpca trgovski 150 ttnančnoupravn) 250 osmrtnice isu Ur - Malt »F* Trst 1153/4 - . _ () i‘-?a 'frža4ko m' go'iško pokrapno se naročam pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocletA PuUIicItA Itallana« - Odgovorni urednik SIANISI.AV RENKO - Izdaia m tisk« Založništvo tržaškega tiska Trst____________________________________