Tečaj XIV. I z h aj a 10. in 25. dne vsakega meseca Stoji za celo leto 3 gld. — pol lota t , 6<> četrt „ — „ 80 (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, tkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina. oiMiilara reklamacijo pošiljajo se upravni š t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. OTMK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izd.a-ja.telj in. -u-r ed.3s.ils : M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo. Mrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. XIY. leto. Z današnjo številko nastopi ^Popotnik" svoje XIV. leto. Da zamore svoje delovanje vspešno nadaljevati, priporoča se vsem svojim sotrudnikom, da ga drage volje podpirajo tudi v bodoče z dosedanjo rodoljubno požrtvovalnostjo, brez katere hi pač Slovenci v slovstvenem oziru ne mogli napredovati. Mladim našim tovarišem pa naj vzbudi pogled na vsebino dosedanjih XIII. Popotnikovih letnikov zavest, da se da tudi v skromnih razmerah ,,z združenimi močmi" kaj koristnega zvršiti, ako zasledujemo nepremakljiv in vzvišen smoter. Upamo torej, da nam ostanejo vsi naši dosedanji sodelovalci tudi v tem letu zvesti duševni podporniki ter da vstopi v naše kolo še mnogo novih čilih močij. Le tako bode glasilo naše „ Zaveze" postalo zvesto zrcalo duševne jakosti slovenskega učiteljstva! Pridobil pa bode in se okrepil s tem tudi naš stanovski ugled, česar nam je v očigled napadov naših nasprotnikov živo potrebno. K častnemu vspevanju je pa poleg duševne listu seveda nujno treba tudi gmotne podpore. Zategadelj se nadejamo, da nam vsi naši dosedanji naročniki ostanejo zvesti tudi v tem letu, vrh tega pa, da nam še privabijo nosili odbirateljev — točnih plačnikov. Sploh moramo opet povdarjati, da bode podj " ..... osigurjen, kedar mu bode naročnina .tudi točno pritekala, vensko učiteljstvo povsem razume; kdor pa nas razume, domoljubno in stanovsko dolžnost. Zrno do zrna pogača Kamen do kamna palača. „Popotnik" izhajal bode tudi v novem letu vsaki 10. in 25. dan v meseci v seda obliki in po sedanji ceni, katera je razvidna na čelu lista. Naročati pa je list pri upravništvu »Popotnika" v Mariboru, kamur je pošiljati tudi naročnino, reklamacije, naznanila itd. Prvo številko poslali smo vsem dosedanjem odbirateljem in tudi nekaterim šolskim vodstvom ter znanim rodoljubom „na ogled". Prosimo pa vse č. prejemnike, ki si lista na marajo naročiti, da nam blagovolijo to številko takoj vrniti, da vemo končno določiti število, v kolikem nam bode v prihodnjp list tiskati. Prevljudno pa prosimo tudi vse one, ki so pri upravništvu še kaj na dolgu, da svoj dolg v začetku leta zanesljivo poravnajo. Na čvrsto in plodonosno delovanje v novem letu, ki naj bode za slovensko šolstvo in njega učiteljstvo prav srečno in veselo, v kar Bog pomozi! Uredništvo in založništvo, (Zaveza slov, učit, društev). .- l jželjcni razcvit le tedaj da nas zavedno slo-■■otovo tudi storil svojo Psihologi eni listi. Piše ravnatelj H. Schreiner. I. Čemu je učitelju dušeslovnega znanstva treba? Naš namen. Izmed vseli bitij je dete, ko so porodi, samo za-se najbolj zapuščeno in potrebuje največ tuje pomoči. Dočim se mlada žival s pomočjo prirodnega nagona kmalu spozna v svoji okolici, je dete dolgo časa navezano na pomoč doraslih ljudij. K tej zapuščenosti pridruži se nerazvitost duševne notranjosti. Večni stvarnik nadaril je otročjo dušo z nekimi prirojenimi zmožnostmi. Vsled teh zmožnostij lahko marsikaj nastane iz deteta; kaj bode v resnici iz njega, je zavisno od dolgega razvijanja, ki obsega blizu polovico njegovega življenja. Na tem razvoji sodelujeta kot glavna činitelja: prirojene zmožnosti in vnanji vplivi. Kako se razvijajo in razvijejo duševne zmožnosti, o tem zavisna je sreča ali beda, krepost ali nravstvena popačenost. Zatorej se ta razvoj ne sme izročiti naključju, rekše vladanju slepih sil. Resnično so dorasli ljudje zdavna spoznali, da je jedna izmed njih naj plemenitejši h nalog ta, da so vplivali na nedorasle in nezrele in sicer ne samo s tem, da so njihovi telesni nezmožnosti stregli in na pomoč prišli, ampak prizadevali so si tudi s svojim dozorelim znanjem in s svojo izkušnjo izobraziti njihovo notranjost. Prva skrb za novorojenca je resnično bolj vzrejanje telesa, še le polagoma se pridruži odgojevanje, ki meri na dušo. Istina je, otročja duša je mal mikrokozem, v klicah in zmožnostih pripravljen svet! Dete je oče doraslega moža, rekel je neki (iothejev životopisec. In res! Vsaka otročja duša je s svojimi klicami in zmožnostmi oče tega, kar bode nekdaj pod vplivom vzgoje iz nje, bodi-si na visoki stopinji stoječ mož, ali žena. Človeško življenje je duševno in se ne more razviti drugače, nego iz prirojenih zmožnostij. Vsak umstveni čin, bodi si dovtipna misel, bodi-si nova ideja v poboljšanje praktičnega obrtnega delovanja, bodi si znanstveno ali umetno delo, klije iz zmožnostij, ki so spale v otročji duši in ki jih je vzgoja v njej razvila. Vsako dejanje, bodi-si čin milodarne, ljudomile ljubezni, bodi-si zvršitev hudobnega, /Jja^a pripravljenega umora, bodi-si čin hipne, strastne razdražbe, izvira istotako iz čuti JBfriačaja, ki sta se razvila iz otročje duše pod vplivom vzgoje. Prirojene zmožnosti in vzgoja sodelujete torej kot glavna činitelja v razvijajočem se človeku, rekše v otroku. Zatorej je osobito potrebno, da poznamo medsebojno razmerje teh dveh činiteljev ter da razumemo nju bistvo. Kajti vjemata se tako, da mu ni mogoče vzgojevati, kdor ne razume prirojenih zmožnostij. V tem smislu izrekel je Pestalozzi: „Vzgojevalna načela leže v človeški naravi." S temi besedami označil je temeljni pomen anthropologije (človekeslovja) za vzgojo. Res je, da ni mogoče prikladno ravnati s človekom, vspešna vzgoja ni mogoča brez natančnega poznanja človeške narave in zakonov, po katerih se tista razvija. Kaj pa je vzgoja? Vzgoja je zavedno, premišljeno, umetno delovanje, ki se zvr-šuje po umetniško izobraženem vzgojitelji po jednotnem načrtu v določene namene. Vzgojitelju se izročajo otroci vseli slojev in stanov človeške družbe, da bi storil iz njih ljudi, ki so sposobni stopiti v družbo kot umstveno izobraženi in nravstveno dozoreli udje. Vzgoja bodi splošnazategadel se mora ozirati na duševni in na telesni blagor gojencev. „Mens sana in corpore sano" je stara prislovica, po kateri so se stari narodi ravnali in nam dajali lep vzgled, da je treba nam novejšim samo za njimi hoditi. Kakor ima človeška narava dve strani, telesno in duševno, tako se tudi deli anthropologija v telesoslovje ali somatologijo in v dušeslovje ali psihologijo. Somatologija je veja prirodozuanskih ved in spada po tej svoji lastnosti v področje prirodoznanskega pouka. Mi pa se imamo ozirati na psihologijo. Psihologija ima nalogo, popisati duševna stanja in delovanja, določiti zakone, katerim so podvržena in nas poučiti o nosilcu teli pojmov. Nam je dokazati, da je baš učitelju treba psihologičnega znanja. Učitelj je vzgojitelj, čeravno niti prvi, niti jedini. Glavno vzgoje val no sredstvo mu je pouk'. Zatorej se zahteva v prvi vrsti: Vsak pouk bodi odgajajoč. Pouk se ne sme samo na to ozirati, da bi otročji glavi vcepil nekoliko znanja in nekoliko v življenji potrebnih ved. Umstveno življenje človeško je te pol življenja. Ako se razvije, privede do stana in poklica. A kaj nam pomaga ta stan in poklic, ako v njih ni srca in pred vsem ni značaja! Srce in značaj sta gotovo ravno tolike važnosti kakor znanje. Če je našemu času res česa treba, je to baš izobraženje in poblaženje teh stranij. Um je obilno razvit, a baš v naši dobi nam je treba značajev in ljudij z močno razvitim pobožnim in splošno človeškim srcem. To odgojevati je naloga odgojiteljev. Tukaj velja o odgojiteljih, kar Schiller umetnikom kliče: „Der Menschheit AViirde ist in Eure Hand gegeben, Bewahret sie! Sie sinkt mit Bach! Mit Euch wird sie sich heben!" t Učitelj mora pričeti svoje delo na tem, kar se mu izroči. Izroči se mu pa človeško bitje, ki ima že šest- ali sedemletni razvoj za seboj. V to bitje naj bi učitelj vtisnil idejo dobrega, popolnega človeka, ki si jo je sam stvaril po izkušnji, s prakso, s poukom in s samoukom, kakor umetnik vtisne svojo idejo krhki snovi, katero na ta način oživi in z dušo navdahne. Ta odgojiteljeva snov pa ni mrtva, ampak živa tvarina, prirodni organizem, z dušo navdahnen, ki že zgodaj javlja neka nagnenja in glavne meri in ki so se v domačem življenji že razvila do neke stopinje — bodi-si dobro ali slabo. Delovanje odgojiteljevo torej v zadnji vrsti ni novo stvaljanje, ampak je nekako izobrazovanje, brušenje, stopnjevanje, nekako preobrazovanje in požlahtnjevanje, utemeljevanje in utr-janje tega in o tem, kar je že podanega. Sclramann piše: „Kamen in ilovica pokorita se brez volje dletovi ostrini, rokinemu pritisku in sprejmeta obliko, ki jo umetnik hoče, samo da odvrača nepoklicane pomagalce. Otroka pa ne obrazuje odgojitelj sam, ampak obrazujejo ga tudi stariši, bratje, sestre, vrstniki, čas. kraj itd. Otrok kot bitje z voljo obdarjeno se hoče dati odgojevati, ali pa noče, tako, da v poslednjem slučaji odgojitelj zaman potrati svojo umetnost. Zraven tega zvršuje se človeška izobrazba od znotraj navzven, tako da se od zunaj podana tvarina prisvaja ali odbija, česar odgojitelj čestokrat ne spozna. Odgojitelj torej nima samo naloge; človeško podobo izobraziti, kakor si jo v svojem duhu misli, ampak 011 -mora tudi otroka, tvarino, pripraviti, da se da obrazovati. Odgojiteljeva umetnost je največja umetnost, ker on hoče v svoji snovi uresničiti najvišjo idejo, v otroku, podobo božjo. Zategadel bode za vsakega odgojitelja potrebno, ako hoče vspešno odgojevati, da se čim prej seznani s telesno-duševno kakovostjo bitja, ki mu ga je odgojevati, da se splošna odgoja vjema s posebno (individualno). Kajti samo tam bode odgojno delo vspevalo, kjer se to zgodi, čemur pa je treba na vsaki način izvežbanega, spretnega odgojitelja. • Tako pridemo na predmet odgoje z njegovimi prirojenimi zmožnostmi in spretnostmi, katere se morajo najprej do dobra spoznati. Ni lahko spoznati duševnih zmožnostij in naklonjenostij otročjih. Kdo more brez truda gledati v otročjo dušo V A itak mora pravi odgojitelj se potruditi, da si naredi splošno sliko o duševnih zmožnostih otročjih, pvedno jame odgojevati, Kakor si mora 1* dober zdravnik opirajoč se na zanesljivo diagnozo, narediti sliko o bolnikovi bolezni, predno s svojimi sredstvi začne bolezen odganjati, tako si mora tudi odgojitelj narediti, kot dušni zdravnik — to je jedna najprvih in najneobhodnejših dolžnostij — sliko o duševnem stanji, o duševnih zmožnostih in sposobnostih organizma, ki ga hoče odgojevati, predno se loti duševnega organizma s svojimi odgojevalnimi sredstvi po svojem odgojeval-nem načrtu. Kakor pa zdravnik to sliko le doseže s pomočjo natančnega poznanja telesnega organizma in napadajočih ga boleznij, katero si je pridobil po uku, tako se bode tudi odgojitelju kot dušnemu zdravniku le posrečilo s pomočjo natančnega poznanja duševnega organizma in načina, kako se javlja v zdravem in bolnem stanu. Pri tej duševni diagnozi ga mora podpirati dar bistrega razločevanja in opazovanja, ki se opira na izkušnjo in vajo. Odgojitelj mora znati citati v otročji duši. Vsaka duša je svet, v katerem biva Bog. Individualizovati je le mogoče, ako si se navadil premišljati prepletene pote, po katerih morata hoditi um in srce doraščajočega človeka, ako znaš v svojem umu zvezati prirojene zmožnosti, okoliščine življenja in njih medsebojno delovanje in ako znaš iz tega sklepati na korist odgoje in pouka. Marljiv, vsestransk uk, posebno v psihologični vedi, je torej učitelju odgojitelju potreben. Toda tukaj ne gre za število spisov, ki si jih čital; tudi ne za preučenje različnih gostokrat zelo razlikajočih se sestavov! Tukaj velja pred vsem: Misli sam! Skusi sam! Resno preučevanje pred našimi očmi razvijajoče se otročje duše! Odprte oči, odprto srce! Da zategadelj ni nepotrebno, da segamo po dobrih spisih priznanih mojstrov, se razume. In to je delo — za vse življenje. Mi shvatamo otročjo dušo, z napredujočimi leti vselej drugače, kakor se mi sami razvijamo. Vsebina spisov, ki jih čez leta drugič in tretjič čitamo, se nam ne le jasni bolj, ampak mnogovrstne skušnje v življenji in v šoli vpljivajo tako na naše razumevanje, da pozdravljamo dobre knjige, ki nas sprva niso ogrele, kakor novo razodetje. Poprej za to ni bilo prijemališč v naši duši in v našem delokrogu, ker nismo imeli primernih skušenj. Preučevanje psihologiškili spisov se mora ujemati s psihologiškimi skušnjami. Izrek Diestervvegov: „Vsak učitelj prirodoslovec", dobi višji pomen, ako psihologijo smatramo kot prirodoslovje: Vsak učitelj dušeslovec. (Nadaljuje se.) -- Slovniške črtice. VII. b) Obravnavanje stavkov*). V prvem in drugem šolskem letu smo učence seznanili s pojmi: stavek, glavna stavkova člena, glagol (oseba, število, čas), samostalnik (spol, število, imenovalnik) in pridevnik. (Od tretjega šolskega leta naprej.) Stavek. Glagol. Vladajoči glagol. Mislite ter povejte, kaj delate v šoli! N! O! (Mislim. Čitam. Računim. Pišem, itd.) Mislite ter povejte, kaj delate doma! (Molim. Se učim. Ubogam, itd.) Ravno tako po poti v šolo in grede domov! Kaj ste storili, prej ko ste povedali ? (Mislili). Kaj potem? (Povedali?) .... Namesto „povemoa lahko rečemo: razodevamo svoje misli. S čim? (Z besedami). Če svojo misel povemo, izrečemo stavek. Ali: Če *) Primeri štev. 23 lanskega ^Popotnika", Uredništvo, svojo misel z besedami razodenemo, povemo stavek. Stavek je torej z besedami razodeta misel. Nagovorite svojega součenca ter povejte, kaj dela! (Gledaš. Misliš. Čitaš, itd. Nagovorite ga . . ., kaj dela doma. (Se učiš. Ubogaš, itd.) Kaj ste zopet povedali? (Stavek). Povejte o sebi in svojem součenci, kaj delate v šoli! — doma! — itd. (Čitava, Pozdravljava, itd.). Nagovorite dva učenca, . . . kaj delata v šoli, doma! . . . itd. (Pojeta. Ubogata, itd.). Povejte o sebi in o vseli skupaj, kaj delate v šoli — itd. (Pazimo, itd.). Nagovorite svoje součence, kaj delajo v šoli itd. (Ubogate. Pozdravljate, itd.). Kaj ste povedali o sebi? (Kaj delam). Kaj ste povedali o součenci, ko ste ga nagovorili? (Kaj dela). Kaj o sebi in svojih součenci h V (Kaj delamo). Besede naznanjajoče, kaj delamo, to že veste, so glagoli. Povejte glagole, s katerimi ste naznanili, da nekaj delate! (Pazim. Čitaš. itd.). Kaj pa je rekel A? (Spim.). Ali A, kadar spi, tudi kaj dela? Ne. A se nabaja v stanji spanja. N, kadar sedi, naznanjamo, da se nahaja v stanji sedenja, itd.). Kaj še naznanjajo glagoli? (— da se nahajamo v nekem stanji.) Kaj naznanjajo torej glagoli? (— da nekaj delamo ali se v kakem stanji nahajamo). Glagoli so tisti govorni razpoli, ki naznanjajo, da kaj delamo ali se v kakem stanji nahajamo. Kaj ste vi (— osebe). Osebe znajo misliti ter govoriti. Kaj so torej glagoli? Glagjoli so . . . ., ki naznanjajo, kaj osebe delajo ali v kakem stanji se nahajajo. A! R! Kaj smo delali z glagoli? (— stavke.) P! L! Pomnite, glagoli, s katerimi delamo stavke, so vladajoči glagoli. V! S! Kakšen glagol je: Govorim — itd.? (— vladajoči glagol.) Ponovite vladajoče glagole! Kaj so vladajoči glagoli? (— stavki). Vsak vladajoči glagol je stavek. Glejte, ti stavki so kratki — prosti — najkrajši — najprostejši - njihova oblika je najprostejsa —. Vaja! Vsak vladajoči glagol je stavek v najprostejši obliki. S čim smo razodevali svojo misel? (— z besedami). S čim še? (—s pomočjo vladajočega glagola). Kaj smo rekli, da je stavek? (— z besedami razodeta misel). S čegavo pomočjo je misel razodeta? (— s pomočjo vladajočega glagola). Recimo torej! Stavek je z besedami razodeta misel s pomočjo vladajočega glagola. Glagolova vsebina. Glagolova oseba (osebek). Vladajoči glagol in njegova dela. Glagolova vsebina. Kaj morate v šoli delati? (— paziti, poslušati, čitati itd.). Kaj doma? Kaj po poti? . . . Kakšen je učenec, ki noče delati? (—len.) Česar noče len hlapec? (—delati). Česa noče len učenec? (— delati). Kaj morajo pridni učenci v šoli? (— delati). Ce učenci delajo, store djanje. Beseda ,,paziti" pomeni djanje. Kaj pa beseda „ poslušati" ? (— djanje). Besede: paziti, poslušati itd. pomenijo djanje. Kaj pomeni beseda „spati" (— stanje). Kaj beseda »ležati" V (- stanje), itd. Kaj pomenijo besede: paziti, ležati, itd.? (— djanja in stanja). Besede: paziti, spati . . ., itd. so tudi glagoli. Ponovite! Če rečem: čitati, veste-li, kdo čita, kdo to dela? (Ne vem —). Glagoli: paziti, poslušati . . ., itd. niso vladajoči glagoli, torej niso stavki. To so glagoli v nedoločniku, ki se končuje na „ti". Povejte dosti glagolov v nedoločniku! Kaj pomenijo? (— neko djanje ali stanje). Glagoli v nedoločniku pomenijo samo djanja in stanja, katera imajo glagoli v sebi. Glagol v nedoločniku „ čitati" ima v sebi djanje čitanja . . . .! Glagol v nedoločniku „sedeti" ima v sebi stanje sedenja . . . .! Vaja! To, kar ima glagol v sebi, je njegova vsebina. Glagolov nedoločnik „ubogati" ima v sebi glagolovo vsebino. Kaj ima v sebi glagolov nedoloenik ..poznati", itd. Glagolov nedoloenik j c-torej njegova vsebina. Imenujte glagolove vsebine! (računiti, paziti, moliti, itd.). Vaja! 1. Glagolova oseba (osebek). 2. Vladajoči glagol in njegova dela. 3. Osebkova beseda. Glagolova vsebina navadno ne stoji sama za se, temveč se združuje z neko osebo -glagolovo osebo. Glagolova vsebina takorekoč jemlje, glagolovo vsebino jia.se. Razume se samo po sebi, da le tamkaj razvijam, kjer se mi dozdeva treba, drugod samo podajem vodilo, ])o katerem se doseže zaželjcm smoter; kajti inače bi bilo delo preobširno. Mislimo si glagolova vsebino „pisati". Jaz prevzamem glagolovo vsebino ..pisati" ter rečem: Pišem. Jaz sem govoreča ter prva oseba. Pisati + prva oseba Pišem. Opozori se na končnico 1. glagolove osebe ,,m". V tem trenutku, ko sem rekel „Pišem" sem prevzel jaz, 1. oseba, glagolovo vsebino „ pisati". Glagolova vsebina „pisati" se je združila z menoj, s 1. osebo. Storil sem dopoved. naznanilo. Naredil senrstavek.. Glagol v 1. osebi. „ Pisem 8 je vladajoči glagol, torej že stavek, ter ima v sebi 1. glagolovo vsebino „pisati", 2. prvo glagolovo osebo. Glagolova vsebina ,,pisati" je dopovedek, glagolova 1. oseba pa osebek. Na konci naredimo piko. Vladojoči glagol v 1. osebi je že'stavek; kajti ima v sebi 1. glagolovo vsebino, 2. glagolovo osebo. Ravno tako v „ Pišeš8! Tako tudi v l.in 2. osebi dvojine in množine! Opozori učence na končnice! V 1. in 2. osebi jednine, dvojine in množine poznamo natanko glagolovo osebo (osebek). V 1. in 2. osebi je oseba misleč ter govoreč človek. Vladajoč glagol v 1. in 2. osebi natančno zaznamuje osebo; torej ne potrebuje nobedne posebne besede, ki bi določevala natančneje osebek. V „Piše" prevzame tudi nekdo vsebino ,,pisati", a ne jaz (govoreč), ne ti (nagovorjen) temveč nekdo tretji, torej 3. oseba (on, ona, ono), katera navadno ni navzoča, da bi jo gledali ter po govoru poznali. Vladajoči glagol v 3. osebi „Piše" je tudi že stavek, ker ima v sebi 1. glagolovo vsebino ,,pisati", 2. tretjo glagolovo osebo. A tretja glagolova oseba ni tako natančno določena kakor 1. in 2. govoreča in nagovorjena, torej jo navadno določujemo s posebno besedo. Vprašajmo po njej! Kdo piše? (Učenec). „Učenec" je posebna beseda, ki določa 3. glagolovo osebo (osebek) natančno. Imamo stavek : Učenec piše. Vladajoči glagol v 3. osebi potrebuje posebno besedo določujoče glagolove osebe (osebek); takoj učenec. „ Učenec" bodeino zvali: oseb k o v o besedo. Osebkova beseda „učenec" tretjo glagolovo osebo natanko določuje. Več vzgledov! Vpraša se po osebkovi besedi. Kaj določuje? Ravno tako v dvojini ter v množini! V vladajočem glagolu »Bleketa8 tudi nekdo vzame vsebino „bleketati" na se, ta tudi ni govoreč, niti nagovorjen, — ampak nekdo tretji. Morda kateri človek? (Ne — ampak žival — Ovca bleketa.) Vprašajte po osebkovi besedi „Ovca"! Vladajoči glagol v 3. osebi „bleketa" potrebuje, itd. Ravno tako se pokaže na osebkovi besedi določujoči 3. glagolovo osebo vladajočih glagolih „cvete" (Vijolica cvete). Tu v „teče" (Voda teče). Vaje v dvojini in množini! V vladajočem glagolu 1. in 2. osebe so osebe misleči ter govoreči ljudje,- v tretjej osebi pa si mislimo razun ljudij tudi živali, rastline in reči, ki ne znajo misliti in govoriti. Več vzgledov! (Pri živih-. . . kdo? . •. . pri neživih-. . . kaj?), Konečno: Vladajoči glagol v 1. in 2. osebi ne potrebuje, a v 3. osebi pa potrebuje za določilo glagolove osebe posebno besedo, oseb ko v o besedo na vpršanje kdo? kaj? Ponavljanje! Vaje ! N. pr. Kaj je „Čitam"! „Čitam" je vladajoči glagol v 1. osebi jednine, ter stavek ; kajti ima v sebi 1. glagolovo vsebino »citati", 2. prvo glagolovo osebo. Prva, F govoreča oseba, ne potrebuje nobedne posebne besede, osebkove besede, ker jo vidimo,-ali slišimo ter po govoru poznamo. Ravno tako: „Računite"! Kaj „Molijo"? Molijo je vladajoči glagol v3, osebi množine, ter že stavek; kajti, itd. A 3. glagolova oseba ni natanko določena. Določimo jo ter vprašajmo po njej ! Kdo moli? (Kristjani. Ljudje). ,,Ljudje" je ošebkova beseda, ki določuje tretjo glagolovo osebo v množini na vpražanje kdo? Vsak vladajoči glagol je stavek; ima v sebi dopoved in naznanilo. Iščimo naznanila v —- spisu! O! Ž! (Vladajoči glagoli (naznanila) se zaporedoma poiščejo (— a izklučijo se vsa naznanila, v katerih se kakovosti djanja in stanja dopovedujejo ; kajti glagoli z majhno vsebino iu z velikim obsegom se še učencem pozneje pojasnjujejo). Napišite vsa naznanila! Kaj naredite na konci vsakega naznanila? (piko). Nadalje se učenci poučijo o časih, dobah in naklonih! Konečno: Pri vladajočem glagolu je treba gledati 1. na osebo in število, 2. na čas, 3. na obliko ali dobo, 4. na naklone. Kaj ima vsak stavek v sebi ? (— naznanilo). Naznanilo je trdilno in nikavno. Vaje! Kaj je „Srečaš" ? „Srečaš" je naznanilo, trdilno, že stavek, ker je vladajoči glagol v 2. osebi, jednine, sedanjega časa, tvorne oblike, določnega naklona. „Opazuj" je naznanilo, trdilno, že stavek, ker je vladajoči glagol v 2. osebi, jednine, sedanjega časa, tvorne oblike, velelnega naklona. Kaj postavite na konci? (Klicaj). Poiščite v — spisu naznanila! Povejte o vsakem, kar znate! Vsestranske vaje. Sedaj se učencem poroča o samostalniku. Konečno: Pri samostalniku je treba gledati 1. na spol, 2. na število, 3. na sklon, 4. na sklanja. Obravnavaj mo stavek: Kmet orje. O čem se pripoveduje? (O oranji). Poiščite naznanilo: „Orje" je naznanilo, trdilno, ter stavek, ker je vladajoči glagol v 3. osebi, jednine, sedanjega časa, tvorne oblike, določnega naklona. Česa potrebuje —? (— posebne besede kot določilo glagolove 3. osebe). Vprašajte po njej! Kdo orje? „Kmet" je osebkova beseda določujoča glagolovo 3. osebo in sicer samostalnik, občno ime, možkega spola, jednine v iinenovalniku na vprašanje: kdo? Po katerih osebkovih besedah vprašamo: kaj? (— po samostalnikih, ki imenujejo nežive stvari). Kaj smo v stavku določili? (— glagolovo osebo). S čim? (— z osebkovo besedo: kmet). Osebkovo besedo kmet bodemo podčrtali jedenkrat; kajti določuje glagolovo osebo. Naredimo obrazec! Kmet orje. orje S črto na levo doli kažemo na določilo glagolove osebe, na osebkovo besedo, katero v stavku „Kmet Kmet. orje" jedenkrat podčrtamo. Opomba: V „obrazcih" učenci najjasnejše razvidijo odvisnost posameznih določil a) glagolove osebe, b) glagolove vsebine. Povejte to naznanilo ter stavek z jedno besedo, ki ne potrebuje osebkove besede! (Orjem. Orješ. Orjeva. Orjemo. Orjete. Orjejo. Orji! Orjite!) Obrazec: Orješ. Orjite! S črto na levo doli kažemo, itd.; tukaj je ni. / / ' / / • ■ ■* • oo Vsestranske vaje v čitanki! (Nadaljuje se.) --- Pedagogiški razgled. Bosna in Hercegovina. Uredba narodne šole po teh deželah je doživela nov in velik napredek. S 1. septembrom preteklega leta uredili so se zakonitim potom dohodki in ob jednem izdale so se določbe, o vpokojevanji učiteljskega osobja kakor tudi njegovih vdov in sirot. Najvažnejše točke hočemo podati čitateljem »Popotnikovim". Učiteljsko osolije na občnih osnovnih šolah (narodnih šolah) v Bosni in Hercegovini sestoji iz sledečih kategorij: a) šolskih voditeljev (voditeljic), bj učiteljev (učiteljic), cj pomožnih učiteljev (učiteljic). Učiteljskemu osobju pristojajo sledeči dohodki: a) letne plače, b) desetletne doklade, c) krajevne doklade, d) prosta stanovanja ali stanarine. Letna plača znaša za šolske voditelje 600 ghl., za učitelje 500 gld., za pomožne učitelje 360 gld. Desetletne doklade znašajo za šolske voditelje in učitelje (šolske voditeljice in učiteljice) za 10, 20 in 30 službenih let po 100 gld., katere svote se vračunajo tudi v vpokojnino. — Glede na krajevne doklade se dele šolski kraji v tri vrste: a) s 150 gld. za šolske vodje in učitelje ter 80 gld. za pomožne učitelje, b) s 100 gld. za šolske vodje in učitelje ter 60 gld. za pomožne učitelje, c) s 50 gld. za učitelje in 40 gld. za pomožne učitelje. (Kraji posameznih vrst so v naredbi imenoma navedeni, kraji prve vrste so sledeči: Sarajevo, Foča, Mostar, Bilek, Nevesinje, Trebinje, Gačko, Banjahika,, Bihač, Travnik, Dol. Tuzla, Brčka, Bjelina.) — Stanarina, katero dobivajo take učne moči, katerim se ni odmerilo prosto stanovanje, določena je tudi po krajevnih kategorijah in znaša v prvi 180 gld. za šolske voditelje in učitelje, 80 gld. za pomožne učitelje; v drugi 120 gld. za šolske voditelje in učitelje, 60 gld. za pomožne učitelje; v tretji vrsti 60 gld. za šolske voditelje in učitelje, 40 gld. za pomožne učitelje. Za vpokojevanje učiteljskih oseb veljajo za Bosno in Hercegovino zanaprej v obče ista načela, ki so že več časa po srednje-evropskih državah v navadi; omenimo torej le to točko, da so učiteljske moči v Bosni in Hercegovini opravičene zahtevati, da se vpokojijo s celo plačo po štiridesetletnem službovanji. Službena doba računi se od istega dne, od katerega je učitelj po položenem s p o s o b n o s t n e m izpitu služboval na kaki narodni šoli vse jedno ali začasno ali stalno. Pri odmerjanji pokojnine ozira se 1. na zadnjo stalno letno plačo, 2. na normalne desetletne doklade; n e vračunajo pa se stanarine, krajevne in osebne doklade. Sposobnost vpokojenja doseže se redno še le po desetletnem službovanji. Pokojnina znaša po dovršenem desetletnem službovanji tretjino, po petnajstletnem službovanji tri osminke zadnjih normalnih dohodkov ; z vsakim daljnim službenim letom zviša se pokojnina za 2'/2 °|o zadnje vračunljive aktivitetne plače, dokler ne postane z dovršenim štiridesetim službenim letom tej plači jednaka in se ne more več zvišati. „Pri preračunjanji službene dobe v bosniškej-hercegovinskej deželnoj službi, če traja že več ko deset let, je ta prednost, da se všteva doba za odmerjanje pokojnine vsakokrat za osminko više, ko znaša v resnici." — »Tistim učiteljskim močem, ki še niso dovršile v službi deset let, naj se da jedenkrat za vselej odpravnina, katera naj se odmeri za službeno dobo do dovršenega petega leta z jeduo-letno svoto, za službeno dobo več ko pet in manj nego deset let pa z poldrugoletno svoto zadnjega vštevljivega aktivitetnega dohodka. Ce postane učiteljska moč vsled oslepljenja, dušnega otrpnenja, dolgotrajne in neozdravljive bolezni ali druge nesreče brez lastne krivde nesposobna za daljno službovanje in za nobedno drugo službo, naj se ž njo ravna tudi pred dovršenim desetim letom tako, kakor da bi v resnici že bila služila deset vštevljivih let. Ako pa je dokazano, da se ji je primerila ta nesreča v službi ali radi službe, naj se ravna ž njo tako, kakor da bi v resnici že bila služila celih dvajset let. Ce se pripeti, da postane učitelj po nesreči v službi ali radi službe še le po dovršenej desetletnej službi nesposoben, naj se mu prištevajo k njegovej zvršeni službenej dobi za odinerjenje pokojnine še deset let, vendar pa ta ne sme prekoračiti zadnjih vštevljivih aktivitetnih dohodkov. O oskrbovanji udov in sirot učiteljskih so najvažnejše določbe: Vdove šolskih vodij in učiteljev, ki so bili nameščeni v službi s pravico do pokojnine in te pravice niso izgubili niti vsled prostovoljnega odstopa od službe, niti vsled kazenskega odpusta, morejo redno zahtevati, ali je umrl soprog v vršeči se službi ali v pokoji, nepretrgano letno pokojnino s tretjim delom od ranjkega soproga zadnjič prejemane ali že veljavno mu odmerjene vštev-ljive aktivitetne plače, če je dovršil efektivno več ko desetletno vštevljivo službeno dobo in če sta se poročila mej aktivnim službovanjem soprogovim ali pred vstopom ali zopetnim vstopom njegovim v aktivno službo. Ako je ostavil šolski voditelj ali učitelj mobamedanske vere več udov, ki so bile ž njim v zakonitem zakonu poročene, pristoja jim skupaj samo vdovska pokojnina, določena za jedno vdovo. Ta pokojnina razdeli se med nje v jeJnakih delih in vsakej vdovi odmeri se njen delež kot samostojna pokojnina. Vdove, katerih soprogi so oskrbovali več služb ob jednem, iti katerim je nastala iz vsake teh služb pravica do pokojnine, od merljive po aktivitetnih dohodkih umrlega soproga, morejo več pokojnin vživati le tedaj ob jednem, ako ne prekoračijo skupno najvišji znesek vdovske pokojnine, vštevljive po plači letnih 300 ghl. Vdove, katerim pristoja slučajno pokojnina iz lastnega državnega ali javnega službovanja morejo poleg tega še vživati pokojnino, katera jim gre vsled službovanja soprogovega. Vdove šolskih vodij in učiteljev na občnih osnovnih šolah, ki so upravičene, da dosežejo letno pokojnino in imajo o smrti soprogovi najmanj tri zakonske ali po sledečem zakonu legitimovane otroke od tega umrlega soproga preživiti, ali ki pričakujejo k dvema ne-oskrbljenima otrokoma še posthuma, zahtevajo lahko za vsakega neoskrbljenega otroka pred normalno starostjo tekoč vzgojni donesek, dokler ne doseže normalne starosti aH dokler ni prej oskrbljen. Normalno starost določi se pri sinovih na dovršeno dvajseto, pri hčerah na dovršeno osemnajsto leto. Vzgojni donesek odmeri se naj za vsakega otroka v obče s petino vdovske pokojnine, pristoječe po tej naredbi tako, da vsota vzgojnih doneskov za vse otroke skupaj -ne sme presegati znesek vdovske pokojnine vsled česa se torej, ako ima vdova več ko pet takih otrok v svoji skrbi, vzgojni donesek za vsakega otroka srne odmeriti le v ist.ein znesku, kateri se kaže pri delitvi zneska vdovske pokojnine s številom otrok. Po obeh stariših osiročeni, ne-oskrbljeni pod normalno starostjo stoječi otroci šolskega voditelja ali učitelja, ki ima pravico do nepretrgane pokojnine, zahtevajo lahko poleg vzgojnega doneska določenega za vsakega otroka tudi še pri-lilado 50 odstotkov tega doneska". — To so najvažnejše določbe. Če bosniško-liercegovinsko učiteljstvo morda še ni popolnoma zadovoljno s posameznimi točkami nove plačne in pokojninske uredbe, mora se ta vendar prištevati brez dvombe najboljšim činom na polji šolske uprave; še celo v marsikaterih starih kulturnih državah materijelno stanje' narodnih učiteljev in njihovih svojcev še davno ni tako ugodno kakor zdaj po deželah, vladanih še le kratek čas po evropskih načelih. l'o naklonjenosti do šole, dobrohotnosti in človekoljubnost, ki se kažejo v teh naredbah, pričakuje se lahko tudi zanaprej nadaljna zvesta skrb za bosniško-hercegovinsko šolo in učiteljstvo, in isto bo torej hvaležno in z veseljem napelo vse svoje moči, da pomaga vladi svoje domovine pri velikodušnem stremljenji, da se povzdigne narod duševno, nravno in materijelno. Želimo le, da bi vlada vstrajala na tem potu in zlasti še dolgo ne mislila na to, slabiti in izpodkopavati svoj vpljiv s tem, da vstvari autonomne krajevne organe. Najprej narodna vzgoja, pote m narodne pravice 1 Obratni red privaja le do lakiranega barbarizma pod vodstvom sebičnih demagogov, in zgodovina narodnega šolstva uči, da so se učinile mnogokrat najboljše namere pametnih vladarjev po neumnosti ali zlovolji lokalnih mogotcev. Naj bo to svarilo pri ustanavljanji novih kulturnih okrajev! Po „Paedagogium". Na. Kranjskem je sedaj ljudskih šol 305, na katerih poučuje 552 učiteljev oziroma učiteljic. Izmed teh šol je 1 osemrazrednica, 3 petrazrednice, 32 štiri-razrednic, 27 trirazrednic, 01 dvorazrednic in 181 jednorazrednic. V mestu ljubljanskem je 6 ljudskih šol, v črnomeljskem okraji 20, v kamniškem 28, v kočevskem 34, v kranjskem 34, v krškem 24, v litijskem 21, v ljubljanski okolici 27, v logaškem okraji 20, v novomeškem 31, v postojinskem 36 in v radovljiškem 24. Dunajsko vseučilišče imelo je koncem prvega tečaja minolega leta 6220 slušateljev, koncem drugega pa 5121. Mej njimi je bilo 4133 oziroma 3426 Nemcev, 1112 ozir. 936 Slovanov, 430 ozir. 338 Madjarov, 242 ozir. 207 Rumunov in 203 ozir. 214 dijakov drugih narodnostij. Mej Slovani je bilo 324 ozir. 268 Čehov, 359 ozir. 299 Poljakov, 139 ozir. 102 Srba, 126 ozir. 105 Hrvatov, 115 ozir. 101 Slovencev in 47 ozir. 43 Malorusov. Promocij je bilo 623, 18 jih pripada bogoslovni, 202 pravoslovni, 346 medicinski in 57 filozofski fakulteti. Mej njimi je bilo 9 Slovencev, (3 bogoslovci, 4 pravniki, 1 medicinec in 1 filozof). Profesorjev in docentov je bilo na vseučilišči 385, mej njimi dva Slovenca: dvorni svetnik dr. Štefan iz Sv. Petra pri Celovci*) in docent dr. Štrekelj iz Gorjanskega na Goriškem. Prvi se je habilitiral za fiziko 1. 1S58., drugi za slovansko filologijo leta 1886. Vseučilišča v Italiji. Italijanski minister pouka Matici dovršil je načrt zakona o prenaredbi višjih učilišč. V Italiji je dozdaj 21 vseučilišč, to je za 30 milijonov prebivalcev očitno preveč. Od teh jih hoče razpustiti polovico in bi ostala vseučilišča samo še v Turinu, Bologni, Padovi, Rimu, Neapolji, Cagliari, Palernm, Genovi, Paviji in Pisi. *) Je 7. januarja umrl. Uredn. --OfeS- Listi slovenskega učitelja — kolesarja. Primeri štev. 21. lanskega „Popotnik-a". III. Na Dunaj. Zapustivši „ zeleno" Štajersko — katere ne bom opisaval — dospel sem na vrh Semeringa. Tu sem imel prelep razgled. Kdor se je vozil čez ta prelaz, ni mogel prehvaliti teh krajev; kdor pa potuje po Gospod urednik! „Kako si otožno, zimsko nebo!" — osobito kolesarju, kateremu ta prememba najmanj prija. V takih časih se radi spominjamo preteklih dnij. Da pa te spomine bolj oživim, dovolite mi, da nadaljujem svoje opise. cesti, ima še večji vžitek. Zato pa tudi srečaš tu vedno mnogo turistov. Prijazen trg Schottwien je njuno zbirališče. Od Neunkirchna do Dunajskega Novega mesta pelje cesta skozi gozd. Dunajsko Novo Mesto je jedno najlepših mest Niže-Avstrijskega. Izmed vseh poslopij je najznamenitejše leta 1168. sezidano, a 1868. zelo razširjeno, v katerem je sedaj od blage cesarice Marije Terezije ustanovljena vojaška akademija za 400 gojencev. Niže-Avstrijska kaže popotniku, ki potuje z vlakom, pač najprijaznejše kraje. „Mnogo slovensko mestice bi bilo v primeri z onimi vasicami slaba, zamazana vas. Lepa zemlja, lepo polje . . . ." trdi marsikateri, ki je potoval z vlakom na Dunaj. Kdor pa potuje od Dunajskega Novega mesta po cesti na Dunaj, ne more se spomniti tako zapuščenih krajey po slovenskih deželah, kakor so tu. Ko mine Kamenito polje (Stein-feld), je sicer bolje, a vendar se ti kraji z onimi, koder se vije železnocestna proga, ne morejo primerjati. Delavci v opekarnah in drugih tovarnah blizu Dunaja so večji del Čehi in v orijentiranje ti mnogokrat bolj služi češki nego nemški jezik. Po tridnevnem potovanji dospem na Dunaj. Zauimalo me je v prvi vrsti videti vse ono, česar še nisem videl pri zadnjih potovanjih. Ogledal sem si torej gledališče in spomenik Radeckega. Za učitelja je bila pač najbolj zanimiva. razstava glasbenih šol v gledališki razstavi. Koliko je takih šol v Avstriji in v katerih mestih so, poučiti bi te moral zemljevid, na katerem so bila mesta z glasbenimi šolami zaznamovana z različnimi rudečimi krogi. Kako natančen in nepri-stransk je pa ta zemljevid, prepričaš se v pregledu glasbenih učnih zavodov, katere vlada vzdrževa ali vsaj gmotno podpira. Tu najdeš namreč za Ljubljano samo fil-harmonično društvo s 197 učenci, a .Glasbene matice", katero tudi podpira vlada in katera ima še jedenkrat toliko učencev, iščeš zastonj. — Jako zanimiv je oddelek glasbenih učnih zavodov za slepce. — Med šolskimi pevskimi knjigami sem dobil Nedved-ove: J,Slavčke", pogrešal pa Majcen-ove „Solske pesmi". Glasbena matica je razstavila lavorike in nekoliko drugih skladb. Razstavila je tudi hišni red in pregled števil učencev in učiteljev, a samo v nemškem jeziku, ne pa kakor orglarska šola sv. Cecilijenegn društva v Ljubljani, katera je rabila povsod tudi slovenski jezik. Dunajsko življenje je v vročem avgustu precej mrtvo. Se v praterju je bilo prav malo veselega življenja. Le v parku gledališke razstave je bilo proti večeru, oso-bito po nedeljah, vse živo. Tu je bila taka gnječa, da si komaj preril do zaželjenega prostora. Dobro obiskano je bilo tudi Hans-wrtrst - gledališče, katero je bilo sicer zgodovinske vrednosti, ali par minut poslušati robate dovtipe, moralo bi biti vsakemu izobraženemu dovolj. Pri gledaliških razstavah je bilo večkrat precej prazno, rotunda, v koji je bila gledališka razstava, pa mnogokrat prav mrtva. Omenjena razstava sklenila se je z velikim porazom. — Dunajčane ne zanimajo resne razstave. To so pokazali tudi lansko leto pri dr. Holub-ovi razstavi. Poraza dr. Holub ove in gledališke razstave prisilila pa sta mnogega kritika do spoznanja „Wrien war eine Feststadt". Dunajsko šolstvo je na zelo visoki stopinji. Njegovo učiteljstvo nosi zvonec med nemškimi učitelji. Oni ščitijo z jekleno vstrajnostjo novo šolo, med njimi se nahaja mnogo izbornih šolnikov in pedagogičnih pisateljev, a vendar se ž njimi ne moremo v vsem strinjati. Pozabiti ne smemo, s kakim veseljem so objavili zloglasni odlok nekega okr. šolskega sveta glede na nemščino in slov. učitelje. Posvetili so nam pozneje še uvoden članek, „češ mi nismo taki", kakor-šni so slovenski učitelji, popolnoma pa prezrli izborni zagovor državnega poslanca g. Robiča. Ne, mi nismo taki, kakoršni so oni, kajti med nami bi se nikdo ne dobil, da bi zagovarjal zloglasni odlok dunajskega mestnega šolskega sveta glede na molitev pred poukom. Dunajski učitelji so tudi v vednem prepiru z učiteljicami. Ne privoščijo jim namreč pravice, da bi smele biti tudi one nadučiteljice na dekliških šo'ah. Tudi v tem hodimo po nasprotnih potih. Zato pa nisem iskal družbe dunajskih učiteljev, ampak poiskal slovenske tovariše, kateri so bili takrat v rakotvornem tečaji. Ogledal sem si ta tečaj ter se veselil, da je bilo Slovencev toliko število. Zaman rsem iskal po raznih zabaviščih tako slovečo dunajsko „Urgemiithlichkeittt. Povsod sem našel tujce, ali pa predrzne žide. Zato sem ostal manj časa, ko sem namenil. Kam jo je pa krenil, poroča Vam prihodnjič Vam udani kolesa r. Na sklonku tristoletnice rojstva in 2221etnice smrti J. A. Komenskega, Nebrojno mnogo slavnosti.j v proslavo največega svetovnega pedagoga Komenskega se je. obhajalo v minolom letu,v deželah Ceske krone kakor tudi v inozemstvu. Ves Seski narod je plamtel v na-vdušenej zavesti, da je rodil svetu učitelja učiteljev vseh narodov. Društvo je tekmovalo z društvom, kraj s krajem, trg s trgom, mesto z mestom, dežela z deželo, stan s stanom, da se pokloni čim sijajnejšim načinom svojej korifeji. V proslavo Komenskega so se ustanavljala društva, knjižnice, štipendijske ustanove, darovali so se znatni darovi dičnej českej Matici šolskej, prirejevale so se razstave Komenskega, nuiogobrojue okrajne šolske razstave, razstave učil itd. postavljali se krasni spomeniki,- odkrivale se spominske plošče, prirejevali se sijajni večeri Komenskega, zabavne slavnosti, akademije, koncerti, glediščne igre, okraševala in raz-svetljavala so se mesta s čarobno lučjo. S kratka: dežele Ceske krone so nalikov.ale razsvetljenemu obnebju, posutemu z miljoni lučic, nalikovale so dušnemu večeru Komenskega; kajti miljoni čeških src so plamteli v plamenu svoje ljubezni in neomejenega češčenja. Češki narod je torej očitoval tem povodom dostojnim načinom svojo moralno jakost, ki ga povzdiguje med prve kulturne narode. Slavni spomin velikana učenjakov je obseval s svojim leskom mogočno češko narodno zavest po vseh ' koncih drage domovine. Dne 15. novembra t. j. ob 2221etnici smrti Komenskega se je ponovil ta slavni spomin z novim sijajem, ki se je očitoval v mnogobrojnih zborovanjih učiteljskih in neučiteljskih in društev. Tristoletnica rojstva in 2221etnica smrti Komenskega se- nagiba k koncu, a njegov spomin ostane trajen, dokler bode slovanskih src na svetu! Praga. Razven mnogih zbirk Komenskyjevih del, knjig in stalnega muzeja je za nas slovensko učiteljstvo največi vzor novo društvo čeških učiteljev z imenom „Dedietvi (dedšina) Komeskeho". To društvo obsega nad 1000 samih učiteljev delničarjev ter se je po svojej obširnej nalogi razdelilo' v sledeče zbore: 1. Zbor za letnik („Ročenka"). 2. Zbor za urejanje zgodovine česldh narodnih šol. 3. Zbor za prirejanje narodnega vzgojeslovja. 4.,Zbor za poljudne vzgojne spise. 5. Zbor za znanstvene spise. 6. Zbor za sistematično obveščanje v dnevnikih in drugih časopisih o vseh pedagogiških in pisateljskih pojavih za mladino. 7. Zbor za oceno spisov za mladino. 8. Zbor za izdavanje spisov za mladino in 9. Zbor, ki oskrbuje spise v darila za mladino. Na ta način še ni organizovano nobedno učiteljstvo v Evropi. Slovanskim našim bratom pristoja to prvenstvo najlepše; kajti iz njihove srede se je razlit že pred 300 let tudi prvi osvetljujoči žarek ■ prosvete, veleum in korifeja Komensky, po vsem svetu. Praga. Slavnostni odbor za proslavo SOOletnice rojstva Komenskega je imel dne 12. novembra v pomin 222let.nice smrti Komenskega zadnjo slavnostno zborovanje, da zaključi račune in sklepa o prebitku iz slavnostij. Predsednik deželni šolski nadzornik gosp. dvorni svetovalec Vebr vitez Pravomilov je otvoril sejo ter v zvezi z odborom konštat.oval, da se je k sijajnemu moralnemu vspehu, katerega so imele slavnosti Komenskega v Pragi, pridružil tudi lep gmotni prebitek. O krasnih glediščnih predstavah, slavnostih, akademijah, slavnost.nej skupščini v muzej nem Pantheonu, o mogočno vzbujajočih dojmih izbornih slavnostnih govorov, prednašanih po akademijah in zborovanjih, o popolnem vspehu razstave Komenskega in o njenej bogatosti se je poročalo v vseh dnevnikih in pedagogiških listih čeških. Nekoliko teh poročil je svojim cenjenim čitateljem in čestilcem Komenskega tudi Popotnik v površnih obrisih priobčil. Treba je še dodati, da je bogato razstavo Komenskega v Pragi obiskalo mnogo tisoč ljudij. — Čisti prebitek razstave in Pražkih slavnostij znaša 1705 gld. 43 kr. Pri tej zaključnej seji je podal blagajnik slavnostnega odbora učitelj Moudry natančni račun vseh prejemkov in troškov, ki se je odobril. K krasnemu izsledku razstave je mnogo pomogel slavni' slikar Vaclav Brožik, ki je svojo krasno sliko „Komensky" posodil brezplačno razstavi. Po odobrenih računih je prof. Soldat predložil v imenu finančne komisije, da se prebitek sledečim načinom razdeli: 1. 700 gld. se podari ustanovi na sirote po učiteljiv čeških ljudskih šol, da se ustanova da v upravo Bolzanovej učiteljskej sirotišnici ter se aktmvje takoj, kakor hitro doseže ustanovna glavnica 1000 gld. 2. Drugih 700 gld. se podari ustanovi za, ubogega dijaka iz rodnega mesta Komenskega, Ogerskega Broda, kateri mora biti češke narodnosti ter se učiti na srednjih, ali visokih šolah, v višjih obrtnih šolah ali na pedagogiju s češkim učnim jezikom. Ta štipendija se da v upravo mestu Pragi ter se aktivuje kakor hitro doseže ustanovna glavnica 2000 gld. Obe štipendiji nosite naslov: „Nadani Jana Amosa Komenskeho, založene pri oslave 300 letych jeho narozenin v Praze". 3. Ostanek 305 gld. 43 kr. in še prihodnji piijemki za slavnostne knjige se podari za razširjanje in dopolnjevanje zbirk Komenskega, ki so letos -kot „Museum Komenskeho" tvorile jedro razstave ter so sedaj umeščene v stalnej pedagogiškej razstavi. Kakor hitro bode deželni odbor oziroma Pražka občina ustanovila veliko pedngogiško biblioteko ali stalno pedagogiško razstavo v prospeh češkega šolstva in učiteljstva, pripade „Museum Komenskeho" temu nameravanemu ustavu. Dokler se pa ta zavod ne ustanovi, vodi upravo muzejevo posebni tričleni odbor. Vsi ti predlogi so bili z burnim odobravanjem jednoglasno sprejeti. Pričujoči zastopniki čeških profesorskih društev so se tudi zavezali, delovati na to, da doseže glavnica druge ustanove kmalu 2000 gld. Zahvaljujoč se vsem zastopnikom učiteljskih itd. društev za blagoslovljeno sodelovanje, sklene predsednik sejo s trdno nado, da bode odbor jednako blagoslovljeno delovanje razvijal tudi po\odom velike narodopisne razstave češkega naroda v letu 1894. Berolin. Mednarodno društvo „Ivomensky" v Berolinu je priredilo dne 19. novembra v spomin 2221etnice smrti Komenskega slavnostno zborovanje, pri katerem so bila zastopana tudi češka učiteljska društva na Češkem, Moravskem in po Šleziji. Iz obširnega vsporeda omenjamo le, da se je z velikim zadoščenjem konštatovalo, da je na Nemškem katoliško duliovništvo slavilo povsod v zvezi z učiteljstvom, na mnogih krajih tudi s protestantskim duhovništvom proslavo oOOletnice Komenskega. Že prvi slavnostni govornik je naglašal, da se naj v društvenem mesečniku začno tudi razprave v maternem jeziku Komenskega torej v češkem jeziku, čemu so vsi naslednji govorniki iu ves zbor pritrjevali z dodatkom, da je tem razpravam na korist Nemcem tudi dodati izvod v nemškem jeziku, radi tega je izvoljen vrhovnim urednikom društvenega mesečnika historiograf cerkve Čeških bratov Jožef Mtiller, ki je popolnoma vešč češkega jezika. Naarden in Brno. Mesto Naarden, to poslednje pribežališče Komenskega, je proslavljalo letos spomin tristoletnice sijajnim načinom; zato so tudi dne 15. novembra t. j. v dan 2221etniee njegove smrti okrasili novo postavljeni spomenik in grob s krasnimi venci. Češke dame društva „ Vesne" v Brnu so tem povodom poslale na spomenik in grob Komenskega v Naarden tri krasne darove. V Brnu je društvo „Vesna" priredilo istodobno lepo slavnost ter darovalo 100 gld. Brnskej českej knjižnici za ljudstvo, s katero je združena Vesnina ženska knjižnica. Olomnc. Češki učiteljski pedadogiški tednik „Komensky" v Olomuci si je pridobil v letošnjem slavnostnem letu svojo lastno tiskarno, ki si je pri-djalo z ozirom na tristoletnico in list naslov: „Ti-skarna Komenskeho". Prvi učiteljski list v Evropi s svojo lastno tiskarno je torej zopet češki. Prerov in Ogerski Brod. Učiteljska društva so dne 15. novembra, na smrtni den Komenskega, okrasila /, mnogimi venci nova spomenika v Prerovem in v Ogerskem Brodu. Tristoletnica Komenskega je končana, a spomin njegov ostane trajen v naših srcih; kajti načela slavnega pedagoga bodo v prihodnje še v večej meri in z oživljeno moralifino jakostjo glavna načela vsega našega pouka, in mi slovenski učitelji se ponašamo z zavestjo, da smo poklicani na podlagi vzornih načel našega Komenskega pomagati svojemu narodu do večje omike. Češki narod se je povzdignil do svoje čudovito visoke stopinje le po načelih svojih slavnih mož, med katerimi je Komensky prvi velikan. Zato smo tudi mi v brezmejnem spoštovanji slavili s svojimi brati na severu spomin Komenskega ter vživali ž njimi ponos, da se je iz slovanskega veleuma razlila luč presvete po vsem svetu. Znano nam je vsem, da je slavni Kom'ensky spisal nad več sto del, tako da se učeni svet ne neha čuditi, kako je mogoče jednemu človeškemu umu toliko ustvariti. Komensky je vsa svoja dela spisal v češkem t. j. v svojem materinem jeziku še le v poznejših letih, jih je prevel v latinščino in sicer iz razloga, da bi tudi drugi narodi crpili iz njih korist; takrat je namreč pri učenjakih itd. vladala izključno le latinščina. Komenskj nam je torej ob jednem oboža-vani vzor, kakor ljubiti svoj narod in materni jezik iz vsega srca ter vse, kar delamo, delati na korist svojega naroda. Po jednakih načelih in vzorih so je češki narod vspel do visoke stopinje naobraženosti. Dežele Češke krone so vedno slavnostno pozorišče razstav itd. To nam je kazala veličastna razstava 1. 1891, ki je s številom obiskujočih oseb prekosila bivšo svetovno razstavo na Dunaji. Letos ste bili v Pragi zopet dve lepi razstavi namreč: 1. Razstava Komenskega in 2. afrikanska razstava Čeha dr. Holuba, a v letu 1894. se otvori v Pragi nova, doslej še nikjer prirejena narodopisna razstava češkega naroda, za katero se že delajo obširne priprave. Mi se kot rodni bratje češkega naroda iskreno veselimo te njegove moralne moči, jakosti in naobraženosti iu smo tudi letos pokazali, da se strinjamo ž njim v nazoru: „Kdor slavi svoje može, slavi ob jednem svoj narod in si jači moralno moč!" Spomin slavnega Komenskega se je slavil pri nas v mnogih učiteljskih zborovanjih in po pedagogiških časopisih, in ta spomin se bode tudi v prihodnje jačil z zasebnim učenjem Komenskyjevih del kakor tudi s pristopom po Komenskjjevih načelih ustanovljenemu Pedagogiškemu društvu v Krškem. Tem načinom se bodo izpolnjevale proroške besede njegove : „Zivi vedno narod, narod, l