NASPLOH JE PROBLEMATIČNO, NAJHUJE PA JE V OTROŠKEM DISPANZERJU Na pobudo občanov se v drugi samoprispevek vključuje tudi zdravstvo, in sicer z objekti osnovne zdravstvene službe. Tako smo v naši občini dali v program gradnjo otroškega dispanzerja, in to kot dozidavo sedanjega zdravstvenega doma v Mostah. Kakšno je sedanjc stanje, ki narekuje to nujnost, in koliko bomo rešili težav v splošni zdravstveni oskrbi s tem objektom? To so vprašanja, ki so nas napotila na pogovor s predslavniki zdravstvenega doma v Mostah. V pogovoru so sodelovali: Ivanka Bartol-Zavrl, pediater v otroškem dispanzerju, Milena Sta-mač — specialistka splošne medici-ne, Milan Paunovič — splošni zdrav-nik in v. d. predsednika kolektiva po-slovodnega organa iz osnovnega zdravstvenega varstva ZD Moste-Polje, Zlata Pirnat — ftiziologinja in predsednica delavskega sveta ter Mi-iena Blejec, v. d. glavne sestre de-lovne skupnosti in podpredsednica SIS za zdravstvo občine Ljubljana Moste-Polje. Na fotografiji manjka Milena Blejec, prvi na levi strani pa je avtor sestavka. OD LETA 1962, KO JE BIL ZGRAJEN ZDRAVSTVENI DOM, DO DANES NIČ NOVEGA Sedanji zdravstveni dom v Mostah je bil zgrajen in dan v obratovanje leta 1962. Štiri leta prej so bili zanj izdelani načrti. Takrat je v občini živelo 34, ob začetku obratovanja 36, danes pa tu živi že 54 tisoč prebivalcev. Če prištejemo še vse začasno pri-javljene občane, za katere de-lavci v zdravstvenem domu trdi-jo, da jih je najmanj 10.000 potem je to resnično ogromen demografski skok. Če pride-nemo še to, da so v tem času v zdravstvenem domu zaposlili enega samega zdravnika splošne prakse, ker za več ni prostora, potem moramo verjeti, da je to že skrajna točka še mogočega. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki išče pomoč v ZD. Problem so ča-kalnice: npr. čakalnica za tri vzporedne splošne ordinacije in protituberkulozni dispanzer je skupna, varovanci medicine dela in varovanci dispanzerja udele-žencev NOB morajo čakati na sprej^m kar na hodniku. NAJHUJE JE V OTROŠKEM DISPANZERJU Nasploh je problematično, najhuje pa je v otroškem dispan-zerju — so poudarili delavci zdravstvenega doma. Število prebivalcev v občini se povečuje predvsem s priseljevanjem mla-dih družin. Zato so delovne ra-zmere v otroškem dispanzerju postale nemogoče — kajti že sicer so po svoje veliki medicin-ski in higienski problemi. Na to je opozorila tudi sanitarna inš-pekcija. ki si je leta 1974 ogle-dala prostore. V edini čakalnici se mešajo oboleli in še zdravi otroci. Izolirani prostor /a infok- cijske bolezni je neogrevan in premajhen, zaradi prostorske stiske morajo matere slačiti otroke kar v hodniku. V vseh teh letih niso mogli zbrati potrebnih sredstev, da bi se priključili na toplarno, čeprav je mimo hiše položen toplovod. Ob nedeljah in med prazniki je zato tako mraz, da mora dežurni zdravnik pregledovati otroke oblečene... Se bi lahko naštevali, pa kaj, probleme je moč rešiti le z denar-jem — z veliko denarja. Za to, da je zgrajen klinični center, je bilo treba marsikje potrpeti — sedaj vse kaže, da bo priskočila na pomoč solidarnost. Delovni ljudje in občani vedo za proble-me. Zato so tudi predlagali, da se v drugi samoprispevek vključi tudi osnovno zdravstvo. Po-dobne razmere so tudi v preosta-lih ljubljanskih občinah. DOZIDAVA SEDANJEGA DOMA JE NAJCENEJŠA REŠITEV ZA OBSTOJEČE OBDOBJE Delavci zdravstvenega doma ob nastajanju problemov niso čakali križem rok; z vsemi mogo-čimi kombinacijami in improvi-zacijami so reševali najbolj žgoče situacije, zavedajoč se, da to ne more iti v nedogled. Skupščino občine so redno seznanjali s stan-jem, prav tako regijo in vse druge. Poskušali so zbližati upo-rabnike obratne ambulante — to so štiri delovne organizacije, da bi s skupnim dogovorom in zbra-nimi sredstvi obratno ambulanto zgradili pri njih — da bi imeli de-lavci zdravstveno službo bliže, zdravstveni dom pa bi priše! do nekaj več prostora. V pričako-vanju. da se bo slej ko prej le našel izhod iz te situacije, so v de-lovnem kolektivu zdravstveni dnm Moste-Polje sestavili grad- beni odbor (vsi spredaj navedeni so člani), ki je skupaj z drugimi strokovnjaki preučil vse možno-sti in nato naročil izdelavo idej-nega osnutka dozidave sedan-jega zdravstvenega doma. Po tem načrtu bi imeli v kleti ob-vezno zaklonišče, ki ga sedaj ni, potem še ekonomat in druge pro-store — med drugimi jedilnico za topli obrok delavcev in podobno. Pritličje bi bilo v celoti namen-jeno za otroški dispanzer. Zgra-jen naj bi bil funkcionalno in naj bi zadoščal vsem higienskim in zdravstvenomedicinskim potre-bam. Ordinacije sčakalnicami za obolele naj bi imele svoj vhod, ordinacije za preventivne pre-glede (ali mentalno prizadcte otroke) pa svojega na drugi strani stavbe. V prvem nad-stropju naj bi bil del trakta na-menjen za zobozdravstveno službo. Sedanji zobni oddelek pa bi bil od tedaj izključno za odca-sle. Preostali prostori bi naj Lili namenjeni ostali dejavnosti po razvojnem programu ustanov zdravstvenega varstva. Nova gradnja je načrtana tako, da med izvajanjem del ne bi rušili stare in ne bi prekinjali dosedanjega dela. Novi prostori za zdrav-stveno službo bi merili 1400 kv. m, skupaj še s kletnimi pro-stori pa 2000 kv.m. Finančni predračun je 18.000.000 dinar-jev — iz samoprispevka naj bi pridobili 16.800.000 dinarjev.