PoStnlna plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni preaal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. SLOVENCEV NAROČNINA : Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto VIII. — Štev. 10 (152) UDINE, 1.-15. JUNIJA 1957 Izhaja vsakih 15 dnt Kaj pa za nas? Ob koncu mesecu maja se je izvršil važen dogodek za vse Slovence, italijanske države. Zadeva je pa šla precej neopažena mimo nas. Zato je potrebno, da se zlasti ob problematiki Beneške Slovenije za dogodek pozanimamo in ga tudi v luči naših teženj osvetlimo. V Rimu se je namreč sestala Mešana italijansko-jugoslovanska komisija, ki je bila določena ob podpisu londonskega sporazuma, da pazi ali se določbe istega tudi v resnici izvajajo. Določbe se nanašajo na zaščito manjšin na tržaškem in koprskem ozemlju. Enoglasno je bil sprejet pravilnik o sprejemanju pritožb pripadnikov sloevnske manjšine na tržaškem in italijanske na koprskem. To je suho dejstvo. Toda za njimi se skrivajo dalekosežne posledice, ki postavljajo za ostale dele slovenske manjšine, posebno v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, lahko zgodovinski mejnik. Korak naprej V medsebojnih diplomatskih in pravnih odnosih držav je doslej veljala stara praksa, da se sosednja država na noben način ni smela vtikati v zadeve druge drža-ve-mejnice. To državniško pravilo o suve-reniteti je pa največkrat pokrivalo samo hude krivice, ki so se zlasti ob mejah dogajale. To krivičruo načelo se je začelo uveljavljati najbolj po dunajskem kongresu leta 1815. Ko je na primer srbski Prota Matej Nenadovič kot vodja odposlanstva od Turkov mučene krščanske raje v preunljivem govoru prosil zbrane državnike brambe in pomoči, ga je poglavar reakcionarnih državnikov knez Met-ternich samo suho zavrnil: »Turki so vaši gospodarji, mi se ne moremo vmešavali v njih notranje zadeve.v. Podobno se je branila Avstrija, ko so se italijanski do-tnoljubi potegovali za koristi primorskih Italijanov, češ da je usoda avstrijskih Italijanov samo notranja zadeva monarhije, ludi če se jim godi krivica im tudi če zastran tega krvavijo srca vseh bratov v Italiji. Po isti pesmi so žvižgali tudi fašistični diplomati, ko je jugoslovanske narode zajel val ogorčenja, kadar so črne tolpe požigale kulturne domove, zapirale mučile pripadnike slovenske manjšine. S hinavskim licem so vpraševali, da čemu se tam preko razburjajo, saj je vendar Voložaj slovenske manjšine v Italiji samo notranja zadeva italijanske države in kdorkoli le malce povzdigne glas proti krivicam, ki se gode krvnim bratom, da Tuši suvereniteto tedanje fašistično-savoj-ske monarhije. Vsem državam po prvi svetovni vojni ie šlo le za zavarovanje koristi, ki so izvirale iz mirovnih določb, čeprav so bile nepopolne. Za manjšine so namreč vsebo-vale golo obljubo, da se ne bodo oškodovale njih pravice. Toda še predno je beseda izzvenela, so jo že požrli. Po drugi svetovni vojni se je pa v zar &iti manjšin vendarle potegnil korak naprej. Najprej so vse civilizirane države podpisale listino o človečanskih pravicah, ki slovesno priznavajo enakopravnost vseh tjudi brez razlike narodnosti in vere. Podpisana je bila tudi mirovna pogodba iri izglasovana italijanska ustava, ki prir znava tudi državljanom slovenske narodnosti splošne pravice. več: v.irovna pogodba in še bolj londonski sporazum, ki se sicer tiče samo tršaškega ozemlja, dajejo pravico držalom maticam, da pazijo ali se mirovne določbe v prid sorojakom v tuji državi Indi resnično izvajajo. Nekdanje načelo iz reakcionarnih časov absolutističnih držav, da vsaka na svojem ozemlju lahko počenja kar se ji zljubi, je Rubilo pri zdravem razvoju pameti na Veljavi. Dandanes se nihče več ne čudi, če poslanik dvigne glas v prid svojim *orojakom, pa čeprav so drugi državljani. Razvoj v tej smeri je pa šel že tako do- za pritožbe Italijanov v Jugoslaviji in Slovencev v Italiji. Dva koraka nazaj Ne, zgornji stavek ni prav točen, kajti tista mešana komisija, sestavljena na podlagi londonskih določb se briga le za zadeve slovenske manjšine na Tržaškem. Ge bi imel pripadnik slovenske manjšine na Goriškem kako pritožbo, ni ta komisija kompetentna, da jo sprejme. Prizadeti lahko pritožbo lepo spravi v žep in se samo razjezi nad tem kar smo napisali pod naslovom »Korak naprej«. še slabše pa je za Beneške in deloma za Kanalske Slovence, ki so po vsem postopanju oblastev šteti kot tretja kategorija slovenske manjšine v Italiji. Za te Slovence mešana komisija za manjšinske pritožbe kakor da bi sploh ne obstajala. Ge bi se kdo od nas tja pritožil, bi mu nemara prav tako odgovorili kot so pred stopetdesetima leti nesrečnemu glasniku svojega ljudstva proti Nenadoviču. In vendar bi bilo pričakovati in bi bilo edino pravilno, da bi na podlagi listine o človečanskih praiHcah, na podlagi mirovne pogodbe, ustave in v duhu londonskega sporazuma, vzpostavili take mešane komisije pred katere bi imeli pravico stopiti vsi člani manjšine, ne pa da je njen delokrog na spreten diplomatsko-pravni način omejen le na gotovo področje. Tak način ustanavljanja prizivnih forumov pomeni dva koraka nazaj od pravilnega reševanja manjšinskih zapletljajev. Sicer nismo nevoščljivi našim rojakom na Tržaškem. — saj baš to bi hoteli gotovi ljudje po Cezarskem pravilu »divide et impera — za boljše stanje, a pokazati ho- čemo, kako nas Beneške Slovence še pri razdeljevanju pravice hočejo oslepariti. Beneški in Kanalski Slovenci imajo sicer na papirju zajamčene jezikovne in narodne pravice, toda kako je v praksi, smo že neštetokrat ugotovili. Ker se zagotovljene pravice najprej izvotlijo in potem sploh ne izvajajo, kam naj se pritožimo? V videmski provinci žive Slovenci, ki so s samovoljnim glasovanjem leta 1866. spoznali, kako krivično je Avstrija postopala napram narodnim manjšinam in so raje prišli v sklop Italije. Da za to lojalnost dedov ali očetov Beneški Slovenci ne vživajo pravic zaradi katerih so se borili za Italijo proti Avstriji, kam naj se pritožijo? še eno bi rekli ob tem trpkem naštevanju. Gluhota in namerna slepota oblastev, ki nočejo izvajati ali oživiti na papirju zapisane pravice, so pritirale narodne skupine do skrajnih sredstev. Kaj se godi v Severni Afriki, kaj na Irskem, celo v Južnem Tirolu so pokale bombe! Mi Beneški Slovenci ne bomo segali po bombah. TODA NAŠA LOJALNOST IN DRŽAVLJANSKO ZVESTOBO NE SMEJO POJMOVATI KOT NARODNO PRODANSTVO! S pokoncu čelom smo vedno poudarjali in bomo, da smo italijanski državljani in zvesti Slovenci. Na koncu se vprašujemo : ka j pa za nas? Ali res ne bo nikoli ustanovljen kak pravni forum, podoben mešani komisiji, kjer bomo smeli kot državljani in kot pošteni Slovenci iznesti svoje pritožbe? Nismo več v časih sv. Pavla ko je s prizivom »civis romanus sum« dosegel samo, da ga niso križali, ampak mu glavo odsekali; torej samo drugačno vrsto smrti je učakal. Mi pa hočemo živeti tudi, če se nimamo še kam obračati s pritožbami. Uverje-ni smo, da bo tudi za Beneško Slovenijo pršel čas, ko z meši&iimi ali brez teh komisij, napoči svetla ura stare pravde. uti aminiiiniiiinmi c.umu m hm . i. ■ n i .. ... Pravilnik mešane komisije èro Naprej, da obstoja mešana komisija Objavljamo celotno besedilo Pravilnika jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora, predvidenega v členu 8 Posebnega statuta londonskega Memoranduma, na podlagi katerega so prejšnji teden na rimskem zasedanju obdora določili postopek, ki so ga poslali v odobritev zunanjima ministroma obeh držav. CLEN 1. - Jugoslovansko - italijanski mešani odbor, ki je predviden v členu 8 Posebnega statuta, je pomožni in posvetovalni organ, ki se ustanavlja z namenom olajšanja pri sporazumevanju dveh vlad glede vprašanj zaščite odgovarjajočih narodnostnih skupin. CLEN 2. - Odbor sestoji od štirih članov, od katerih imenuje dva jugoslovanska vlada, dva pa italijanska vlada. Vsaka vlada imenuje lahko enega ali dva namestnika in po potrebi enega ali dva eksperta. Imenovanje in morebitne zamenjave sporočita vladi druga drugi po diplomatski poti. Prva imenovanja članov odbora bodo sporočena v roku 15 dni od uveljavitve tega pravilnika. CLEN 3. - Odbor proučuje v okviru Posebnega statuta vprašanja, ki mu jih predložita obe vladi ali ena vlada na podla-gi člena 4 tega pravilnika, kakor tudi pritožbe in vprašanja, ki jih predložijo pripadniki posameznih narodnostnih skupin na podlagi člena 5 tega pravilnika, in daje o njih vladama mnenja in priporočila. CLEN 4. - Vprašanja, ki spadajo v proučevanje odbora na pobudo vlad, so: a) vprašanja, o katerih se obe vladi sporazumeta da se predložijo odboru v proučitev; b) vprašanja, vključno tudi tista, ki se nanašajo na vsklajevanje zakonodaje z določbami Posebnega statuta, ki jih predložita jugoslovanska ali italijanska vlada na proučevanje odboru, in sicer potem, ko je potekel rok dveh mesecev od izročitve obvestila drugi vladi; ČEDAD = nekdanja prestolnica Langobardov: zgodovinski »Hudičev most« mn um um n im 1111 min u 11 n inumili m umu i n ii ni m riunii in uiniiiniiiiiiniiiiiiuiiiiu inmii m mu Il giudizio degli Italiani d’iina volta sugli Sloveni del Friuli c) vprašanja, ki se nanašajo na zapiranje šol (člen 4 točka c) Posebnega statuta). CLEN 5. - Posamezni pripadniki ene ali druge narodnostne skupine in njihove gospodarske, prosvetne, kulturne, socialne in športne organizacije, ki smatrajo, da so jim hile kršene pravice priznane v Posebnem statutu, imajo pravico predložiti odboru pritožbe. Te pravice pa ne morejo izvajati, če niso pred tem izčrpale poti za pritožbo, la je predvidena z veljavnimi predpisi, razen kadar je v upravnem postopku že potekel rok 6 mesecev od vložitve pritožbe nadrejeni oblasti, a da pri tem ni prišlo do rešitve zaradi neopravičene zakasnitve. Posamezniki in organizacije iz prvega odstavka tega člena imajo razen pravico predložiti odboru vprašanja, za katera so neposredno zainteresirani in ki se nar našajo na izvajanje Posebnega statuta. Zlasti imajo pravico predložiti odboru vprašanja, ki se nanašajo na inkompati-bilnost zakonodaje z določbami Posebnega statuta. Ne morejo se pa postavljati odboru vprašanja pred potekom šestih mesecev od njihove predložitve nadrejenim oblastem. CLEN 6. - Odbor bo proglasil za nesprejemljive tiste zahteve, ki so postavljene v nasprotju z 2. ali 4. odstavkom prejšnjega člena, kakor tudi tiste, ki jih smatra za inkompatibilne z določbami Posebnega statuta in ki so očitno brez podlage, ali pa zaradi zlorabe. Odbor ne bo proučeval pritožbe ali vprašanja, kadar iz poročil obeh vlad izhaja, da je pritožba sprejeta, ali da je bil na vprašanje dan zadovoljiv odgovor. ČLEN 7. - Odbor bo obiskoval področja, na katerih prebivajo narodnostne skupine, kadar se bo ugotovilo, da so takšni obiski umestni zaradi olajšanja izvrševanja zaupanih mu nalog. (Nadaljevanje na 2. strani) Duole veramente il cuore a leggere talora, in certi giornali o addirittrua nelle riviste più quotate e serie, menzogne e verità deformate riguardo la popolazione della Slavia Friulana. Molti, giornalisti e scrittori, senza neppure accertarsi se le notizie siano vere o false, dipingono quella gente come montanari ignoranti, disonesti e senza scrupoli. Il lettore coscienzioso, che è informato della questione, oppure chi ne è direttamente colpito, dovrebbe infiammarsi di giusto sdegno, quando qualche intollerante politico accumula menzogne su menzogne ed in mala fede presenta gli Sloveni del Friuli selvatici, vili, indegni di vivere a contatto della grande civiltà occidentale, ma solo meritevoli di essere privati della loro lingua, delle scuole e di essere cacciati all’ultimo gradino dell’economia nazionale. Quanta malvagità in questi avversari! Si osservi ora con quale differenza scrivevano di questa gente i nobili ed onesti Italiani d’un tempo. Si apra il libro «La Slavia» di Don Eugenio Bianchini, quel benemerito sacerdote che in Udine fondò l’Istituto che reca il suo nome, edito cinquanta anni fa. L’autore, che fu uno sudioso scrupoloso ed obiettivo, a pagina otto così si espresse contro gli incivili e fantastici insulti nei riguardi degli Sloveni del Friuli:... «Vi sono certuni che di quando in quando mandano l’allarme contro il panslavismo fantastico del Distretto di San Piero; s’adoperano a sopprimere quella lingua dai confini d’Italia... Se gridano per fine politico a me sembra che parlino senza conoscere il paese e le inclinazioni ded suoi abitanti che, tutti occupati a procacciarsi un tozzo di pane, hanno solo da lamentarsi delle gravi imposte e delle molte cause della miseria crescente e comune.» E questa è una profonda verità; e quando taluni si mettono a sbraitare partendo da preconcetti politici, questi non conoscono nè la regione nè le aspirazioni ed i problemi della popolazione che a fa-tica si guadagna da vivere su per le impervie dei monti. Fu in Italia, nel periodo dell’anteguerra, che questa pacifica popolazione fu ricoperta di calunnie e malvagità. Sotto il fascismo, tutto l’apparato governativo compreso l’ultimo finanziere, si adoperò ad estirpare dal cuore la lingua materna e gli antichi costumi degli Sloveni del Friuli. Meta ultima fu la snazionalizzazione. E per fare ciò, si cercò trovare fra gli stessi abitanti del luogo qualche rinnegato. Purtroppo dei rinnegati si prestarono al gioco. Sempre nel suddetto libro, l’autore riporta il giudizio degli Slavi del Friuli ri- guardo quelle anime perdute .«Gli Sloveni sono dei galantuomini e disprezzano «l’uomo doppio». Le persone con due facce, che fanno gli ipocriti con il vicino e nel contempo lo tradiscono, non sono apprezzate dagli Sloveni». Quindi l’autore ammira il fatto che nei paesi della Slavia si- lascino aperte le porte delle case e delle stalle quando gli abitanti escono di casa e, con la statistica alla mano, nota che da loro le trasgressioni alla legge ed i deliti avvengono in numero minore che nel Friuli. I costumi dei loro padri furono severi e patriarcali: il capofamiglia era rispettato da tutti. Egli dava gli ordini ed impartiva le direttive solo dopo essersi consultato con1 i fratelli più anziani o con i figli. Di conseguenza, quanto era deciso da lui, veniva eseguito alla perfezione. Naturalmente, continua lo scrittore, anche fra gli Sloveni del Friuli giunse lo spirito del tempo, secondo cui i figli cominciarono a divergere dai padri e ad agire di loro testa. Fu un male perchè i possessi si sminuzzarono generando miseria. Dalle annotazioni del Bianchini è chiaro che gli Sloveni della Slavia Friulana sono assai ospitali: se hanno poco, offrono poco, ma se hanno abbondanza, danno di cuore; se il vicino cade in disgrazia, sono pronti ad aiutarlo. Ma, oltre alle pagine che descrivono le buone qualità di quella popolazione, è doveroso presentare anche quelle che parlano dei suoi difetti. E’ sperabile che così, già riconoscendo le proprie manchevolezze, incomincino a correggersi. In quei tempi incominciò anche da loro a sviluparsi la piccola industria e l’ar-tigianato. A Tercimonte si facevano i rastrelli, a Pegliano bei cesti, a Vernasso e a Merso la calce, ad Azzida c’erano gli scalpellini. Così, circolando più denaro nelle loro mani, prese piede anche il cattivo costume del gioco. Purtroppo anche oggi questa brutta abitudine perdura in certi giovani. Ma altri vizi s’infiltrarono a partire da cinquanta anni fa. Allora, come si legge, portate anche da certe guardie di finanza e dai giovani tornati dall’estero, s’infiltrarono nella vita locale diverse cattive abitudini. Perciò, se ancor oggi queste esistono, non sono germogliate dalle radici di quella stirpe, ma sono entrate dall’esterno. Bastano queste citazioni per constatare come gli Sloveni del Friuli furono giudicati da persone serie ed oneste. Oggi invece, pier un motivo o per l’altro, ambedue comunque falsati, vogliono farli ap>-parire gente zotica e senza fede. Al pubblico onesto un siffatto giudizio dovrebbe ripugnare ed essere condannato. Stran 2 --------------———______ Učiteljišče y Sv. Petru SlovenoY »MATAJUR« " ■ štev. 10 /////ZZž/ » » ■; I TIPANA ne paršla še za nas ura ! Tujec, ki pride v Sv. Peter Slcvenov, ne more slutiti, da ima ta kraj, ki je središče Beneške Slovenije enega izmed najbolj moderno urejenih učiteljišč v državi, iz katerega izhajajo letno desetine in desetine učiteljev in učiteljic. Učiteljišče je bilo postavljeno že leta 1872, šest let potem, ko je prišla Beneška Slovenija pod italijansko suverenost. Takrat v teh krajih ni bilo ljudi, ki bi poznali italijanski jezik in zato je bilo za Italijo nujno, da je tu postavila šolo, ki je imela glavno nalogo pripraviti tak učiteljski kader, da bi bil sposoben po končanem šolanju širiti po vaseh Beneške Slo-veniije italijanski jezik in italijansko kulturo. Ta je bila domačemu prebivalstvu popolnoma tuja, toda novi učitelji niso imeli samo nalogo ljudi poučiti o njej, marveč z njeno pomočjo slovenski narod raznaroditi, ga potujčiti, o čemer pričajo zgodovinska dejstva. Za takratno učiteljišče, ki je šele nastajalo so se poslužili stare stavbe, ki je stala čisto na koncu vasi in katera danes služi za zavod dijakom, ki niso iz Beneške Slovenije. Novo stavbo, v kateri so danes prostori špetrskega učiteljišča so zgradili v času fašizma leta 1930; fašizem je dobro zaslutil vlogo, ki ga je imelo učiteljišče v tem s slovenskim življem obljudenim krajem ob vzhodni meji. Take stavbe, kakršna je v središču Beneških Slovenecv ni niti v Čedadu, čeprav bi jo slednje bolj potrebovalo. Iz tega znamenitega učiteljišča je izšlo v sedemdesetih letih obstoja približno 1.500 učiteljev. Dober del novih učnih moči je bil zaposlen po vaseh Beneške Slovenije z nalogo slovenskega otroka ne samo poučiti o italijanskem jeziku, temveč ga predvsem vzgojiti v ljubezni do »Patrie Italie«. Beneški Slovenci v začetku niso nasprotovali, da bi se narod kulturno dvignil, naj si bo to v kateremkoli jeziku. Niti od daleč, tudi zaradi pomanjkanja lastnega pokreta, niso ljudje slutili pravi namen obstoja špetrskega učiteljišča. Trajalo je dolga desetletja, da so se zavedli njegovega pravega poslanstva, da so spregledali podlo igro ljudi, ki so skozi prizmo kulturne misije med narodom začeli med njim širiti sovraštvo, do tega kar je pri otroku in pri odraslemu najlepše in to je ljubezen do materinega jezika. Kmalu je postalo vsem jasno, da so Beneški Slovenci dosegli učiteljišče samo zato, ker je nacionalistično usmerjenim oblastnikom bilo ono potrebno za njihove politične cilje. Beneška Slovenija je vseskozi zapuščena dežela, o čemer pričajo tudi tisti, ki so na strani vladajočih krogov, zato je bilo učiteljišče nastalo zato, da je vrglo ljudem le pesek v oči o bogastvu in kultiviranosti nove države. Toda zakaj tega Rim ni na- (Nadaljevanje is 1. strani) Obiski se bodo vršili na predlog ene ali druge vlade ali na priporočilo odbora po soglasnosti doseženi med obema vladama, vključno tudi soglasnost glede časa, načina in programa obiska. Vsaka vlada bo dala podrejenim višjim oblastem področja potrebna navodila za dajanje vsakršne pomoči in olajšav članom odbora ob priliki obiska, bodisi da gre za stike članov odbora s pripadniki narodnostnih skupin, bodisi glede vsake druge oblike izvrševanja njihovih nalog. ČLEN 8. - Odbor formulira mnenja in priporočila soglasno. Kadar se ne doseže soglasnost, bodo mnenja posameznih članov v zapisku podrobno ugotovljena. O rezultatih dela odbora bosta takoj obveščeni obe vladi, ki bosta v stiku glede nadaljnjega dela odbora. ČLEN 9. - Odbor se sestaja na redna zasedanja dvakrat letno, v mesecih aprilu in oktobru, a na izredno zasedanje vsakokrat, kadar se za takšen sestanek sporazumeta obe vladi. Zasedanja odbora bodo izmenoma v glavnih mestih strank pogodbenic. En jugoslovanski član in en italijanski član bosta poleg normalnih rednih dolžnosti članov odbora izmenoma poklicana, po odloku svojih vlad, da vršita dolžnosti predsednika, pri čemer bosta zadržala ta položaj od začetka enega zasedanja do začetka naslednjega zasedanja. ČLEN 10. - Uradna jezika odbora sta; eden izmed jugoslovanskih jezikov in italijanski jezik. ČLEN 11. - Za pomoč odboru pri njegovem delu se ustanavlja Urad mešane- pravil tudi drugod, recimo v Kamiji, kjer je preko 100.000 prebivalcev, pa se vendar Tolmeč ne more ponašati s takim učiteljiščem, kot je v Sv. Petru. S tem se seveda nočemo izreči proti učiteljišču, proti izobrazbi, ki jo ono širi med mladino. Slovenski človek ljubi vse, kar pomeni izobrazbo in napredek, vendar želi, da bi vse, kar služi temu imelo res samo takšen in ne drugačen namen. Učiteljišče je doseglo v svojem razvoju lepe uspehe tega ne more nihče zanikati. Toda vzgojitelji in vse šolske oblasti so pozabile, kje to učiteljišče stoji, čigavega rodu so otroci, ki prihajajo vanj in kam bodo šli, potem, ko bodo dosegli poklic učitelja, ki je v malih gorskih vaseh Beneške Slovenije še vedno steber, na katerega se oklene vse prebivalstvo. Dajte tej mladini možnost, da se izobrazi tudi v materinem jeziku, brez katerega zanjo ne more biti popolne izobrazbe. Omogočite otrokom slovenske matere, da spoznajo kateremu narodu pripadajo, da spoznajo velike može tudi svojih pradedov in ne samo svojih sodržavljanov. Le tako bo mladi rod lahko ljubil tiste, ki ga vzgajajo, spoštoval državo, v kateri žive in ne bo nikdar izgubil stik z narodom iz katerega je izšel. Zato mu je potrebno nuditi že osnovno šolstvo v materinem jeziku, toda upamo, da do tega ni daleč, šele takrat namreč bo učiteljišče v Sv. Petru dobilo tisti pomen in poslanstvo, ki bi ga moralo imeti vseh 70 let svojega obstoja. ČEDAD NESREČA NE POČIVA Dvanajstljetni Bukovac Walter iz Gorenjega Mersina si je zlomu levo roko, kar je šu na polje, de bi pomagu staršem par djelu. Zdraviti si bo muoru mjesac dni. Auguštin Vogrič iz čeplatišč si je zlomu nos, kar se je ponesreču z motociklom. Zaletu se je u voz slame na križišču u Sovodnjah. SV. LENART SLOVENOV VODA POPLAVJA POLJA Ni zadost, de nam je slana nardila dosti škode u vinogradih, sadounjakih an na njivah, sada je začelo še daževat an Aborna na več krajih prestopa bregove an odnaša zemjo iz polja, Nej več škode so nardile poplave med škrutovem an čemurjem. Usa polja an trauniki so dostikrat pod vodo, kadar so hudi nalivi. Tle so potlé pardjelki gnili ali jih pa sploh ni, ker jih odnese voda z zemjo vred. 2e večkrat smo prosil kamunske obla-sti, de bi napravili kajšen nasip, de bi zadarževu vodo kadar naraste, a use naše prošnje do danes njeso nič pomagale. ga ouDora s scainima GcLckc.i.a v glavnih mestih obeh držav. Vsaka vlada imenuje po enega tajnika, ki načeluje odseku v dotičnem glavnem mestu. Odseka Uradov sprejemata spise, ki se nanašajo na vprašanja in pritožbe omenjene v členih 4 in 5 in si takoj pošljeta vzajemno prepise zaradi takojšnjega sporočila vladama in članom odbora. ČLEN 12. - Zapisnik o delu odbora, sestavljen v obeh uradnih jezikih podpišejo člani odbora in tajnika. Predsednik odbora pošilja dvema vladama vsak zapisnik opremljen zadevno dokumentacijo in z obvestili. ČLEN 13. - članom odbora, njihovim namestnikom in tajnikom, ki jih imenujeta vladi, bo druga vlada priznala diplomatske privilegije in imuniteto. Ekspertom, ki jih imenuje vsaka vlada bo druga vlada priznala diplomatske ugodnosti za izvršitev del, ki so jim zaupana. ČLEN 14. - Ta pravilnik bo predložen v odobritev obema vladama in bo stopil v veljavo, ko bosta obe stranki z izmenjavo not obvestili druga drugo, da sta ga odobrili. Pravilnik se lahko odpove šest mesecev prej. Izdelano v Rimu, v dvojnem originalu, dne 16. februarja 1955, leta v srbohrvaškem in v italijanskem jeziku, katerih besedili imata enako veljavo.« Za vlado FLRJ je pravilnik podpisal Peter Ivičevič, za vlado Italije pa Renzo Carrobbi! di Carrobbio. Pravilnik je ratificiral Zvezni izvršni svet FLRJ pod R. s. St. 27 od 15. Junija 1955, objavljen pa Je bil v Dodatku št. 1 Uradnega lista FLRJ od 16. januarja 1956. Ne stuojmo spati, Za ne nar diti 2 kilometra poti, naš ku-mun u riščua zubiti vas Prosnid. An na žalost, Prosnijeni, božji judje, no njemajo druge poti, koj te za prositi za iti pod ahtenski kumun. Kako no morejo judje stati pod Tipano, če no njemajo nančej poti, ke na je veži s kumunom. Anijelé to nje več tej dan bót, ke judje so hodili po nogah čez hore an doline za priti tu centro. Anjelé judje no se uozijo s korjero, z automobilji an motocikletami. An Pro-snijenji anu muorejo narditi žjer oku nu oku, skuozdre Ahten anu Neme, za priti tu kumun? A to nje lieuše, ke no bodita daurman pod Ahten, katjeremu kumunu no so naibuj bliz. An tuole sóuse zavoj tega, ke no njemajo te koščič cjeste, ke iz Prosnida na je veži z Mostom na Nadiži. A to nje čudno, ke na cjela vas, škuažej ta najbuj velika od kumuna, na méj tekaj tarpjeti zavoj tega, ke ve njemamo šnje j udi, ke no se interesajta za to djelo. U če rejči tikeri, ke kolpa na je od Pro-snijene samih an tuo zavòj tega, ke no majó 6 konsiljerjeu tu kumunu. Ce no ne znajo se za svojo vas zauzeti, to nje kolpa od kumuna. Buoh jim pomahej ! šest može, te rjes, no majó Prosnijeni! A kuó s tjeh judi, če ne znajo ministrati; an tuo, ke to je najbuj slabo, no ne hre-do dakordo nančej med njemi. To bašta je vidati kar no hredo ta na konsej tu kumun: usaki u hre po svoji poti sam, tej bal u ne vjedu, ke tu konseju to je 6 Prosnijene. No te se ne ležijo dakordo med njemi za obrjesti še duš konsejerja tu kacej drugi vasi za storti aprovati dno propuošto za nesti kej dobrega tu njih vas, nančej, ke to je zveži. E intant Prosnid o tarpi, o njema poti, o njema kor-jere. So kudali Prosnijeni, ke z njih šest možmi no če mjeti tuo, ke no bojo tjeli, Na zadnjem zasedanju karminskega konsej à je paršlo na varsto več važnih problemu. Najparvo so petardili računske zaključke za kamunski konvikt za šuolsko ljeto 1955-56 an sparjeli tudi spremembe proračuna za ljetošnjo ljeto, ker u saldu bilance 31. decembra lanskega Ijeta ostaja 1,500.000 lir. Sklenili so, de bojo s tjem denarjem izbusjšaii vodovod u Naukuiah an Puojah, za katjere je ka-mun že poskarbjel prožet. Za revizorje karminskih računou za ljeto 1956-57 so bli imenovani konsiljerji prof. Vidoni Erma-čopa, Venturini Silvio an Giovanni Ambrogio Raccaro. Nadalje so sklenili, de bojo kupili zemljišče za razširjenje kamunske cjeste Most Sv. Kvirina - Brnas, katjero bojo u kratkem asfaltirali. Odobrili so tudi prožet za popraviti ovinek cjeste u Tarpečem, kjer se odej epi c jesta pruoti Sovodnjam. Sklenili so tudi, de bo kamun preuzel 50% strošku za gradnjo nove šuole u Petjahu, katjere bojo plačali u 26. ljetih. Nazadnje so še sklenili, de bojo darovali 10.000 lir provincialnemu centru za boj pruoti tumorjem. ZA NAŠE CJESTE Ni dougo od tega, de smo povjedal, de ne bojo popravili Ijetos usjeh ejest u Na-diški dolini, ker ni denarja, sadš smo pa zvjedali, de se bo u kratkem rješu tudi ta problem. Za asfaltiranje an popravila je konzorcij za uzdarževanje ejest dau na razpolago deset milijonu lir an takuó se bojo djela začela u kratkem. Na konseju par katjerem so bli prisotni usi zainteresirani šindiki an kamunski sekretarji, so diskutirali katjera djela bo korlo najparvo nardit, de bo denar buojše ponu-can. Morebit bojo denar razdelili na dva dela: en del za cjeste, ki vodijo prpot Klodiču, drugi pa za tiste pruot Sovodnjam. U KOSTI BOJO ZGRADIL KANALE LJUDJE SAMI Naša vas, kot neštjeto drugih vasi naše dažele, je še donàs brez odtočnih ka-nalou, čeglih sv j et pousod takuó napreduje. Par nas še nimar teč« gnojnica čez a na žalost so se zmotili. Njih šest može, če no njeso dakordo an če no njemajo no mar kompetencije, no ne vejajo nančej za dnegà. An tuo te se žej pokazalo. To je kej difarento anjelé anu prej, ke Prosnid e móu koi tri može? Nam to se zdi, ke smo simpri ejtu. Vidita, Viskorša, Debelež, Karnahta, Brezje, Platišče ani Tipana no so use povezane med sabo an z Vidmom s korjero. Prosnid pa o jo muore iti čakat fin tu Malino, 16 kilometru deleč, ali pa se sar-vijati naulja automobilou, ke ve vjemó, Kot znano, leži Učja ob hudourniku Beli potok, ki je pritok Soče in zemljepisno kot tudi gospodarsko gravitira na visoko soško dolino. Nova meja pa je odrezala vas od njenega naravnega izhodišča in zato so ljudje primorani živeti izolirani in tudi ne morejo več kot toliko napredovati. Učja je imela še pred kakimi tridesetimi leti razsežne gozdove, ki so bili občinska last. Ti gozdovi bi prav lahko držali pokonci gospodarstvo te vasi, a so jih razni fašistični podeštati dali popolnoma izsekati. Pred dvajsetimi leti so »Cooperativa Carnica« in razna druga lesna podjetja izsekali v Učji več desetin milijonov kvintalov lesa. Za prevoz so takrat celo zgradili malo gozdno železnico, ki je prevažala les iz Učje v Ter, ker takrat še ni bilo kolovozne ceste. To železnico je zgradila »Cooperativa Carnica« iz Tolmeča in je bila seveda tudi precej draga, kar kaže, da so morali imeti pri sečnji gozdov ogromne dobičke. To izsekavanje je trajalo kakih 15 let, dokler niso bili gozdovi popolnoma izsekani. vaške poti, an kadar pada daž, kor preskakovat smardljive luže. Tud hiše nijeso zdrave, ker so prepojene z gnojnico. Mi vjemo, de tuo ne odgovarja higijeni an de škoduje zdravju, a kaj smo tjeli, če je naš kamun našo vas nimar ven spuščau kar je šlo za kajšno nucno djelo. Dougo smo prosil, de bi nam nardi! kanalizacijo, a nazadnje smo dosegli le eno part. Kamun bo kupu odtočne cevi an drug materjal, ki bo koštu okuoli pol milijona lir, djelo pa bomo nar dii sami. Usi družinski poglavarji smo se zbrali skupaj an smo sklenili, de bomo z djeli začel že te dni. VODOVOD U PUOJAH Na zadnjem kamunskem konseju so sklenil, de bojo dali popraviti vodovod u Puojah. Stroški za to djelo bojo znašali 730.000 lir. Tisto djelo je bluó zlo nucno, ker 72 ljudi, ki jih šteje vas Puoje, ne more bit brez pitne vode. Z djeli bojo u kratkem začeli. DEMOGRAFSKO GIBANJE Mjesca aprila je bluó u špjetarskem ka-munu takole demografsko gibanje ljudi: rodila sta se dva otroka, umrli sta dve osebi, poroka je bla ena, paršle u naš ka-mun sta dve osebi, šla iz našega kamuna pa ena oseba. Dne 30. aprila je bluó ta-kuó 2934 prisotnih ljudi. Izračunali so tud koliko je par nas votantu. Konstatiral so, de jih je u špetru 2072 od katjerih je 1029 mož an 1043 žensk. LUČ U A2LI Kamunski konsej je sklenu, de bojo na-pejali u več krajev luč, ker je vas slabo razsveljena. KORS ZA KMETE Na pobudo provincialnega inšpektorata za agrikulturo se je u Sv. Lenartu začeu u prastorih mlekarne kors živinoreje. Na tjem korsu bojo učil kmete kakuó bi kor-lo runat z živino, de bo dala več profita. Na inauguracjon tiste šuole je paršlo dosti kmetu, nekatjeri tudi iz oddaljenih krajeu. Ker je malokdaj dana našim kmetom tajšna Ijepa okažjon, bi bluó prù, de bi ta kors obiskovali u velikem številu. no ne morejo nas pejati fin tu Ahten an Videm za te prježih kuj kurjera. Kaj timpa to ma iti tuole šnje inda-vant? A to nje moči zak’ u keteri se inte-resàj še za Prosnid, zapuščen tej ke u je, z usemi svojimi šest možmi, ke o mà tu kumune. Možje, ke tej ke smo povjedali, no pridijo tu kumun usaki po svej poti tej bal no se ne poznali. Možje, unjon na djela fuarčo, zatuó če ve bosta kSličkaj znali djelati tu kumune, Cetà otenjiti za vašo vas tuo, ke na mà, ne koj bizunjo, ma pouàn dirit za mjeti. Ahten e kontent nas mjeti pod sabo, a ne kudajmo pa, ke čemo narditi dan do-‘bar afar. Mjeti čefa z Lahi to je šnje pjes kuj mjeti čefa z našimi judmi. Učja ni imela od tistih zaslužkov, ničesar, čeprav so se stekali v občinsko blagajno težki milijoni. Vse je šlo za milijo-racijo Ravence, kjer je sedež občine in v žepe fašističnih upravnikov, Učja je pa ostala pepelka in zato danes ljudje ne vedo kako živeti. Večina jih mora povezati culico in iti širom sveta, da si zasluži košček vsakdanjega kruha, Starejši možje se vračajo domov na zimo, mladi se pa izseljujejo za stalno in bodo gotovo pozabili svojo rojstno vas, ki jim ni nudila drugega kot trpljenje. Ce bo šlo izseljevanje s takim ritmom naprej kot je šlo zadnja leta, bo Učja v 10 do 15 letih popolnoma prazna. Takšna bo usoda Učje, ker ni drugega izhoda ! Samo v zadnjih treh letih se je izselilo iz Učje točno 150 ljudi in med temi je več družin. Večina se jih je izselilo v bližnjo Furlanijo, kjer so uzeli v najem kakšno posestvo ali pa ga obdelujejo »na polovico«. Kdor si je v teh zadnjih letih prislužil kakšno liro v inozemstvu, ta je lahko tudi kupil zemljo in hišo. Tako se bo počasi, v teku nekaj let, spraznila ena vas naše občine, in kar je najbolj žalostno, vas, ki bi lahko bila gospodarsko najbolj razvita, če bi pustili njene gozdove. In nihče se ne zaveda tega položaja, nihče se ne spomni, da bi se zavzel za te uboge ljudi in jih rešil iz mizerje, ki jih poganja čez domači prag. BRDO NU KUDAJO BETI LJUŠI ZATUO’ To bastà diventati no nekéj, ke žej človek u nejče beti dan našjeh, ali ljeuše povjedano, u nejče po naše čekarati. Naš šindik, pražemplen, e se uzabu naš jezik. »Eh, svjet u je tak,« ne džala ’na ženš, ke ne mjela bizunjo z njim čekarati. »Slo-vejski to je jezik ti bozih, anu mi, ke ve pridemo tu oficih uprašat za kako rječ, ve ne smijemo a doperati.« Ve vidita kam smo paršli! To ne vejà, svjet u je itako naret, svjet tih študjanUi tej naš šiindik an druzih domačih polila-uarjeu. Cekarati po naše, za ’dneà šindi-ka, to je nekéj čudnega! To mà čekrattf tal jan, ali almankuj furlan, če to če narditi Ijepo figuro...« Takole no jo pensajo neketeri pohla-uarji. E ta boa ženica, ke na pride iz buj delečnih vasi, iz Muzca, iz Podbrda, an ke ne votala za te judi, na muore čekarati domačinu, kateremo buohvje kajkrat ne mu oré potehnila barese kar e bi mau an varvala a, kar e bi tu povoju, par taljan. Po, ali to nje tuó nekej, ke to ré na čudnega specialmentri kar ve vidimo kacea pohlavarja, ke u se svuarčua brusiti po laškem. Uboa ženica ali starčič, ke u bi tóu rado povjedati sve lamentele tej ke u zna, no mu ne puste, ali če no a puste, no mu rišpondajo tu jeziku, ke u ne a kapi-šajo. SREDNJE ■ » ZGRADIL BOJO NOVO SUOLO U Srednjah bojo u kratkem začeli dje-lat novi šuolski lokal. Država bo posodila kamunu 14,000.000 lir. Takuó bojo atro® iz Sredenj u kratkem, morebit že ljetos, hodil u Suolo, ki bo moderna an odgovarjala svojemu namjenu. iiii i ij i i i i i iii.i l n i i l ri ili i i i in i in iiiiii.i i i i i i i ■ 1111111 > 11 in ili in 1111 m i i l i i iirii iii i,i ■ i.i i i iiitiiiiiiii.ii i n Pravilnik mešane komisije SV. PETER SLOVENOV Iz kamunskega konsejà i iiiii i i i i i i i • * iii i iiiM i i iii nin nin l iiin,i,inumili,um.meti n i i i iiiri.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuannnictB REZIJA Tako boòo izginile naše vasi Štev. 10 »MATAJUR« Stran 3 Znanstvena objava in obdelava starih rezijanskih rokopisov v Časopis za slepce Slovenski dialekt Rezijanov so študirali Številni znanstveniki. Kolikor je znano je eden izmed prvih poučeval režij anščino že proti koncu 17. stoletja poljski profesor Jan Potočki. Za. Potockim je pisal 1. 1816 © Rezijanih veliki slovenski jezikoslovec Kopitar, nato Ceh šafarik, Poljak Srez-nevski, Nemec Bergmann, slovenski voditelj Einspieler, Ceh Jan Kollar, goriški Slovenec Kocjančič Stefan. Prva dva Itar lijana, Valentinelli in Biondelli, sta pisala o Rezijanih že 1. 1856. O Rezijanih je pisal tudi eden izmed znane družine Podrekov, in sicer G. A. Podrecca. Največ znanstvenih publikacij o rezijanskem govoru je napisal ruski univerzitetni prof. francoskega porekla Baudoin de Courte-nay. Izmed beneških Slovencev je prvi pisal o rezijanskem govoru prof. Anton Klo-dič, in sicer razpravo v ruskem jeziku »O narečii venecijanskih Slovencev. Sankt-Peterburg 1. 1878«. Oljilo rezijanskih besed je zbral med leti 1840—1860 slovenski jezikoslovec O. Caf; ta je te besede vključil v veliki Pleteršnikov »Slovensko - nemški slovar.« Rezijanski jezik je proučeval tudi italijanski jezikoslovec Girolamo Asquini, ki je bil rojen leta 1762 v Vidmu. Našteli smo samo nekatere najpomembnejše evropske jezikoslovce, ki so študirali režij anščino. Kaj je pravzaprav rezijanski dialekt, je šele dokazal in razkril slovenski profesor dr. Franc Ramovš. Eno stoletje so tavali znanstveniki v temi in nar pačno postavljali razne teze o vseh mogočih izvorih rezijanščine in so med drugim tudi trdili, da bi bila rezijanščina neka "Vrsta ruskega dialekta, šele po prvi svetovni vojni je prof. Ramovš dokazal, da spada rezijanščina v vrsto številnih slovenskih dialektov, in sicer med koroška narečja. Rezijani so bili eno izmed slovenskih plemen, ki je prišlo s Koroške in naselilo dolino Rezije. Že zgodaj v srednjem veku je bila pofurlanjenia dolina Bele, kjer so poprej govorili slovenski. S tem so izgubili Rezijani direktno zvezo z ostalimi Slovenci in so ostali izolirani v svoji dolini, obdani od vseh strani z visokimi gorami. Njihov govor je ohranil precej starih oblik, ker ni imel vezi z ostalimi slovenskimi narečji niti ne s terskim in hadiškim narečjem. Rezijanščina je torej le eno izmed slovenskih narečij, ki se je zaradi izoliranosti visokogorske rezijanske doline ohranila in razvijala v ozkem krogu in ohranila nekatere stare oblike. V sedanjih znanstvenih slavističnih krogih nihče ne vzame za resne trditve slavistov kz prejšnjega stoletja o ruskem ali pa celo o turanskem poreklu Rezijanov. Pri tolikih profesorjih, ki so prihajali več kot sto let z vseh strani Evrope proučevat rezijanski govor, ni čuda, da ljudje v Reziji še zmeraj ponavljajo napačne trditve jezikoslovcev prejšnjega stoletja, da so Potomci plemena Resenov in podobno. O režij anščini se bo tudi v prihodnosti še pisalo. V znani italijanski reviji »Ricerche slavistiche« št. IV., leto 1956, ki iz-haja v Rimu, sta objavila italijanski profesor Gaetano Perusini ih slovenski profesor Milko Matičetov razpravo o rezijanskem slovarčku in o dveh paternostrih, *i jih hranijo v rokopisih v Vidmu : rokopis od neznanca v videmski občinski knjižnici in rokopis Buttola in Asquinija v nadškofijski in Bartolinijevii knjižnici. Rezijanski duhovnik Odorico Buttolo, rojen 20.IV.1768 v Stolbici in umrl v Ra-venci 3.VI.1845, je sestavil leta 1818 na prošnjo profesorja Girolama Asquinija, roj. 1. 1762 v Vidmu in profesorja na univerzi v Parmi, rezijanski slovarček z okrog 230 besed. Asquini je prepisal te besede in jih uredil po abecednem redu. Buttolo je tudi napisal rezijanski Pater noster, ki je bil v rabi, ko je bil on duhovnik v Reziji. Perusini in Matičstov sta v svoji razpravi objavila še en rezijanski Pater noster verjetno iz 19. stoletja, neznanega izvora, časovno je Butto-lov rezijanski slovarček že tretji, ker je pred njim 1. 1790 izdal prvi rezijanski slovarček s 35 besedami profesor zgodovine Jan Potočki, drugega s 73 besedami pa je 1. 1801 zbral vojaški kaplan avstrijske vojske Čeh A. Pišely in ga poslal znanemu češkemu znanstveniku Dobrovskymu. Buttolov slovarček je od vseh treh najboljši, ker ga je pisal domačin, ki je popolnoma poznal jezik svoje doline. Za naše bralce podajamo dva stavka iz Paternostra Buttola in neznanca, dalje novi rezijanski Oča naš iz leta 1927 ter navadni Oče naš za nadiške doline iz leta 1903. Buttolo: Dej dnass te nasch crcch ussa-chidigni otpusti nan te nasche dolche. Neznanec: Dadte nann te ussachidigni krok, risbrissite dolu nasse hrike. Rezijanski Kramarjev Oča naš iz leta 1927: Daj nam te vsakidanji kruh, razbriši nam naše douge. Oče naš iz l. 1930 iz katekizma za Slovence Videmske nadškofije : Daj nam danas naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolgé. Iz teh štirih primerov že lahko vsak preprost Slovenec pa naj si bo iz Rezije, Nadiških dolin ali pa kjerkoli iz Slovenije vidi, da gre samo za pisavo, za pravopisne razlike, sicer je pa vse skupaj samo navadni slovenski jezik. Pozdravljamo iz vsega srca znanstvena proučevanja mladih italijanskih in - slovenskih znanstvenikov na področju slovenskih narečij v Beneški Sloveniji. V Londonu je praznoval petdesetletnico obstoja gotovo najbolj svojevrsten časopis na svetu »The National Braille Mail«, najstarejši časopis za slepce. Braille je ime moža, ki je izumil pisavo za slepce. Ta pisava obstoji iz v lepenko vtisnjenih luknjic po posebnem sistemu. Vsaka določena kombinacija luknjic predstavlja po eno črko. Slepci potem »berejo« to pisavo s prsti, to je, tipajo luknjice. Zato se poslužujejo kazalca desne in leve roke. V tem jeziku je spisanih precej knjig, med drugim tudi Sveto pismo. So pa knjige v slepčevski1 pisavi mnogo bolj obširne od običajnih. Tako obsega Sveto pismo 72 debelih knjig. Angleški časopis za slepce izdaja »Britansko društvo za pomoč slepcem« in ga že dolga leta razpošilja proti majhni odškodnini, ki niti ne krije tiskarskih stroškov, na domove vseh registriranih slepcev na Angleškem. Je to precej debel časopis, čeprav vsebuje vsaka številka le okrog 4500 besed, pa vprav zaradi posebnih »črk« zavzema ponavadi okrog 20 strani. Je tednik in n i n 1111111111 m 1111111 im 11 mn m iiiiiiiiiiiiiiniroi in i mn in rumimi i mi minin 11111111111il11111lil1111 ii 1111 m m i m min ihii i ii um 111 m m m Nekdanja trdnjava Slovencev: JicLt^cLvisIcob Landarska jama s cerkvijo sv. Ivana Krstnika zanima vsakega zgodovinarja in greš iz Sv. Petra mimo Pet j aha, po asfaltirani cesti, zagledaš na nasprotni strani Nediže, nad globokim prepadom, desno od vasice Landar, na živo skalo obešeno cerkvico sv. Ivana. Ako hočeš do nje, moraš pri vasici Lipa (it. Tiglio), čez lepo zidani kameniti most preko Nediže v Tar-čet (ital. Tarcetta). V Tarčetu si lahko ogledaš na sredi vasi znamenito, sedaj vso razbito, »lastro«, oziroma na štirih stebrih postavljeno kamenito mizo, okoli katere se je v zadnjih dvestoletjih, pred prihodom Avstrije, zbirala sosednja »Lan-darske Banke« in nje sodišče. Iz Tarčeta kreneš na levo in po cesti, ki pelje nekoliko v hrib, prideš do vasice Landar (ital. Antro), kateri domačini pravijo tudi »Spase«. Mala vas stoji lepo na vzvišenem in strmem robu hriba (324 m nad morjem), odkoder je naj lepši razgled po vsej ne-diški dolini in po nasproti stoječih hribih, od Matajurja do Stare gore. V Landarju je zelo lepa župna cerkev svetega Silvestra papeža, pod katero spadajo zelo stare podružnice sv. Ivana »v Oelé«, sv. Jakoba v Bijačah, sv. Miklavža v Ofijanu in sv. Duha na Vrhu ( ital. Spi-gnon). Landar je pravzaprav najmanjša vasica raz-s e ž n e landarske župnije, pod katero spadajo vasice Spa-njut, Bijača, Kras, Vrh, Tarčet in vasice raztesene višje gori v hribu, pravzaprav nad Tarčetom, pod skupnim imenom Ofi-jan (ital. Pegliano). Pogled se ti nehoté vstavi na podrtinah stolpa gradu Ahremberga, tik cerkvice sv. Jakoba, v spodaj stoječih Bijačah, ki je služil kot ječa za obsojene od sodišča slavne Landarske Banke. V Bijačah se lahko še vidi na sredi vasi oprta na neki zid, tista kamenita miza, oziroma »lastra«, okoli katere so se zbirali župani ali pa sodniki Landarske Banke, dokler ni bil nje sedež prenesen v Tarčet. Iz Landar j a prideš peš po ravni in lepi poti, v desetih minutah do stopnic, ki vodijo v Jamo. Že prej ko prideš do stopnic, vidiš nad potio z mogočnimi in visokimi zidovi podzidane terase, na robu katerih Strlé iz zida prevrtani kameni, v katere so bili zapičeni leseni koli za ograjo. Kakih petdeset metrov predno prideš do stopnic, te pelje druga pot nižje doli do nevsahljivega studenca in dobre vode, ki izvira izpod jame in teče po strmem potoku skozi Biiačo v Nedižo. K temu studencu, kateremu pravijo »studenac sv. Ivana«, so morali hoditi po vodo in tja so morali voziti napajat živino iz Landar j a, do prve svetovne vojne. Tudi dandanes se turisti in obiskovalci Jame radi spočijejo pri svežem studencu, zlasti če so s seboj prinesli prigrizek. Vhod v jamo Ko prideš do stopnic, se znajdeš sredi slikovitega, romantičnega kraja, Visoko gori iz jame pada precejšen curek vode, ki ob deževju silno naraste, in nudi slikovit prizor. Ob potoku se dvigajo med grmičevjem visoka drevesa, prepletena s krvinovo lozo in ovita z bršljanom. Visoko gori mole iz mnogih pečinsldh razpok, mali, grčasti gabri, jeseni in dreni. Iz razpok raste hisop, ki se rabi pri blagoslavljanju cerkva in tudi posebne vrste lovor z dolgimi in živozelenimi listi, ki ga ne vidiš drugod, in ki ga domačini uporabljajo za okrasek oltarjev, zlasti pozi- prinaša novice in komentarje iz Velike Britanije in vsega sveta, ki jih povzema po vodilnih domačih in inozemskih časopisih. Uredniki s ponosom zatrjujejo, da je časopis strogo nevtralen. V resnici je pred zadnjimi angleškimi parlamentarnimi volitvami ponatiskoval volilne programe vseh strank brez okrajšav, pa tudi brez komentarja. Med sueško krizo pa je prinašal stališča obeh spornih strank in je celo priobčil zemljevid Bližnjega vzhoda, kjer so luknjice nadomeščale črte. Posebno zanimiv pa je tisk tega časopisa. Najprej članke, ki so jih spisali uredniki, prečitajo nekemu slepcu, ki jih potem piše ali postavi na posebnem stroju v slepčevski pisavi. Ta stroj vtiskuje luknjice v kovinasto ploščo, ki nato služi kot matrica ali matica za rotacijski stroj. V 50 letih svojega izhajanja se je časopis za slepce zelo malo spremenil. V prvi številki, ki je izšla pred pol stoletja, je bila razpisana nagrada za tistega, ki bi v enem dnevu preletel z letalom progo med Londonom in Liverpoolom. Danes za take razdalje ne razpisujejo več nagrad, kajti ako zvečer sedeš v Londonu v kako veliko potniško letalo, se zjutraj zbudiš že v Ameriki ali pa na Dunaju, Rimu, Carigradu 1 Naloga časopisa je, da svojim bralcem nudi poleg dnevnih vesti, ki jih slišijo po radiu, še temeljitejše sestavke trajne vrednosti ter politične komentarje splošnega značaja. Sedanja naklada časopisa je 1400 izvodov, toda njegov vpliv je znatno večji, kajti računajo, da vsaki izvod preberejo vsaj trije slepci. Cena je zelo nizka in list izdajateljem ne prinaša nobenega dobička. Oni pač smatrajo, da je treba tudi nekaj žrtvovati zato, da se olajša usoda tistim, ki jim ni dano videti sončne svetlobe, barv cvetlic ter neba. Trenutno se bavijo z modernizacijo lista in sicer nameravajo močni papir, ki je zelo drag, nadomestiti z listi iz kake plastične snovi, ki je cenejša. Sedaj znaša letni primanjkljaj okrog 40.000 funtov. Toda Društvo za pomoč slepcem to vsoto rado žrtvuje, kajti s tem vrši »svojo bistveno človečansko nalogo, za katero je bilo ustanovljeno«, je izjavil njegov generalni tajnik John Collvan. mi. Visoko gori sredi pečine pa se blesti nekaj zidanega, ki je kakor umetno gnezdo k skali prilepljeno. Do tjagor vodi 115 strmih, kamenitih stopnic, ki so bile pred leti z železnim držajem zagrajene. Blizu pol poti je v stopnico vrezan napis, ki ga je težko razbrati ; pozna se le letnica 1007, češ da so takrat stopnice napravili. Pred tem letom je vodila pot v jamo malo više, po razpokah pečine; sledovi te poti se še vidijo. Vrhu stopnic zapirajo vhod v jamo železna vrata. Pred vrati je vzidan v skalo zelo lep »kropiunjak«, kamenita posoda za blagoslovljeno vodo, kakor jih še vidiš pred vratmi najstarejših hiš v Benečiji. Skozi vrata stopiš v malo lopo, pol zidano in pol naravno, nekoliko nižjo od cerkve. Tu je vrezana v skalo letnica 1007, kakor na stopnicah. /Nadaljevanje sledi) IZIDOR PREDAN: ................................................... *........i..........i...........“«i,,,,,........"n,,,................»............»n»..................».........ii...............«...............» Kakor skoraj po vsej Evropi, je pred trinajstimi leti razdirjala tudi po Beneški Sloveniji strašna vojna vihra, ki ni terjala samo človeških življenj, ampak je Sahtevala tudi ogromno materialno ško-do- Ko je polegel vihar vojne in se pomi-*11 svet, so tudi naši kmetje dobili poziv, ttaj prijavijo na pristojnih uradih vso škodo, ki so jo utrpeli zaradi vojne. Ta-^trat ni bilo kmeta, ki bi ne bil kaj utr-1*1 med vojno in zato je imel vsak več manj kaj prijaviti. Tako kot drugi je prijavil svojo škodo ftidi naš Peter Uogrlm, ki pa na njegovo *eljo ne bomo povedali v naši zgodbi, iz ^tere vasi je. Uogrin je šel" na občinski urad in prijavil; »Partizanom sem dal deset kilogramov Špeha, dvajset kilogramov fižola, pet-<*e©et kilogramov krompirja, pet kvintalov Seha, dvajset kvintalov drv, en suknjič in *** par skoraj novih čevljev.« Na veliko so mu uračunalt vse skupaj zapisali pet in dvajset tisoč lir škode. Obljubili so mu, da mu bo kmalu vse izplačano. Uogrin je čakal kot drugi, mesec za mesecem, leto za letom in poteklo je bilo enajst let, a o izplačilu vojne škode ni bilo ne duha ne sluha. Po enajstih letih se je končno oglasil nek urad iz Vidma z vabilom, naj se čimprej zglasi na tem uradu, zaradi zadev, ki se tičejo vojne škode. »Ali si videla, Terezija, pa niso še pozabili na nas, kakor smo mislili,« je rekel Peter z brezmejnim veseljem svoji ženi. »Saj bo vendar čas, da se zganejo,« je odgovorila ona. Drugi dan se je Uogrin napravil in odšel v Videm. Pred odhodom je Terezija izvila iz rdečega robčka tisočpetsto lir in mu ponudila rekoč; »Vzemi, Peter, morda Jih boš potreboval.« Ta denar je hranila že več let za najhujšo potrebo, ne da bi bil vedel Peter zanj. »Ne, ne, Terezija,« se je branil on, »saj morda mi bodo že danes izplačali,« Po ženskem prigovarjanju je le vzel de- nar in ga spravil v žep. Ko je prišel v Videm, je vpraševal na vse strani, kje se nahaja ta urad. S težavo ga je dobil, kajti ko je povpraševal po njem, so ga pošiljali iz ene ulice v drugo. Po dveh urah tavanja tja in sem, gor in dol po mestu, je končno prišel do pravega urada. Bila je velika in razkošna palača. Ustavil se je pred njo in ker ni znal dobro govoriti italijanski, je začel premišljevati s kakšnimi besedami bo nagovoril uradnike. Ko je medsebojno povezal vse tiste italijanske besede, ki jih je poznal, v potreben celoten govor, je šel razbremenjen s trdnimi koraki po stopnicah do prvega nadstropja, kjer posluje urad za tiste, ki jih je oškodovala vojna. Potrkal je na prva vrata ta znotraj je slišal glas, a ni razumel, ali so mu rekli naprej, ali naj počaka. Potrkal je še enkrat. Tedaj je razločno slišal nekoga, ki mu je zakričal z jeznim glasom; »Avanti!« Snel je klobuk, ga del v levico in z desnico je boječe odprl vrata. Na uradu je bilo mnogo uradnikov. Ni vedel h kateremu naj se obme. V zadregi je zvijal klobuk in se prestrašeno približal k prvemu. »Kaj želite?« ga Je vprašal z odločnim glasom lepo oblečeni mladi mož. Uogrin je v enem hipu pozabil na vse tiste italijanske besede, ki si jih je bil prej izbral, da jih bo izrekel, ko bo stopil na urad. Nekaj je pod glasom zajecljal, a uradnik ga ni razumel. Hotel je nekaj reči, a se je hitro premislil, ker ni bil gotov, če so bile pravilne tiste besede, ki so mu bile prišle na jezik. Uradnik si je bil takoj na jasnem, da je to robati kmet Slovenec iz hribov. »No, kaj želite?« ga je sedaj jezno in z nepotrpežljivostjo vprašal. »Takšen glas ima kot tisti financarji, ki so v naši vasi,« je pomislil Uogrin, toda beseda mu ni in mu ni hotela iz "««la. Iz žepa je potegnil vabilo in mu ga pomolil v pest. »A, ste se odzavli našemu vabilu,« ga je sedaj prijazno nagovoril uradnik in nadaljeval: »Mi imamo tukaj vašo prošnjo, ki ste jo napravili takoj po vojni, da bi vam izplačali vojno škodo. Veste, te reči se vlečejo zelo nadolgo. Mi smo tukaj, da bi vam pomagali- Ako nas pooblastite, bomo skrbeli mi, da dobite izplačilo vojne škode. Prepričan sem, da bomo prišli čimprej do tega- Povem vam še, da sedaj izplačujejo trikrat več, kot Je bilo prijavljeno od tistih, ki so bili oškodovani. Za naše delo nam boste plačali samo osem- sto in petdeset lir.« Uogrin, čeprav ni razumel vseh besed, je bil sedaj na jasnem, da ga niso vabili v Videm, da bi mu izplačali vojno škodo, ampak zato, da bi on plačal uslugo ljudem, ki naj bi mu pomagali priti do izplačila. »Jaz pa sem mislil, da mi boste že danes izplačali,« je jecljaje spregovoril. »Saj ne izplačujemo mi. Mi delamo, da bi bili izplačani tisti, ki so bili oškodovani,« mu je odgovoril uradnik. »In če vam plačam toliko ..., kolikor ste... ste me vprašali, ali ste gotovi, da bom... bom ... dobil izplačilo?« je vprašal ta z veliko težavo iskal primerne italijanske besede. »V najkrajšem času. In dobili boste več, kot ste prijavili,« mu je odgovoril uradnik. Peter je izvlekel iz žepa robček, v katerem je imel zavit, denar, ga skrbno odvozlal in dal tisoč lir uradniku. Ko mu je ta vrnil sto ta petdeset lir, se je okorno poslovil ta odšel. Doma ga je čakala Terezija z nedopovedljivo nevčakanostjo. Kadar je prišel domov, ne da bi mu bila pustila, da se odpočije, ga je vprašala z vso žensko radovednostjo: »Koliko si potegnil, Peter?« (Nadaljevanje sledi) Stran 4 »MATAJUR« • ■ Štev. 10? Kako uničimo bramorje V rahlejših zemljah, bodisi po vrtovih, poljih in travnikih so bramorji huda nadloga. Te živalice, ki spadajo med največje žuželke, saj so dorasle dolge 5 cm, imajo krepke sprednje noge, s katerimi rijejo po zemlji in ugonabljajo rastlinam podzemske dele, sočne korenine in gomolje, žrejo pa jim tudi kolčke in mlado listje. Tako delajo veliko škodo na polju zlasti na koruzi in krompirju, po travnikih Izpodjedajo rušo, še prav posebno pa so nevarni povrtninam. Prisotnost bramorjev v zemlji nam izdajajo kakor prst široki rovi, ki se vijejo plitvo pod zemljo, in poškodovane rastline, ki venejo in se suše. V pozni pomladi, to je v začetku junija, v toplejših krajih še preje, samice odložijo 200 do 300 jajčec, ki so velika kakor konopljina zrna, v gnezda, ki si jih izdolbejo globlje v zemlji v velikosti kokošjega jajca. Bramore zatiramo na več načinov. Sedaj, ko so v gnezdih jajčeca ali mlade ličinke, se izplača gnezda poiskati in mehanično uničiti zalego. V ta namen je treba s prstom slediti vodoravnemu rovu, dokler se ne zavije navzdol ini tu, kjer leži gnezdo, z lopato dvigniti zemljo in napraviti konec zalegi v gnezdu. Ce bi navpični rov, ki vodi v gnezdo, zalili najprej z malo vode, nato pa z neznatno količino terpentinovega olja, bi prilezli bramorji na površje ali pa bi se zadušili v zemlji. Na večjih površinah uničite bramorje brez posebnega truda spomladi in poleti z vabami, ki vsebujejo strupen prah cin-kov fosfid ali pa barijev fluorsilikat (hudičev prah). Vabo lahko sami pripravite, 20 kg koruznega zdroba premešate s 5 litri1 vode in pustite stati četrt ure. Nato dodajte 1 kg cinkovega fosfida ali pa 2 kg hudičevega prahu. Zvečer to vabo potrosite po zemljišču, najboljše kmalu po dežju, ker po dežju pridejo bramorji na površje. Na vsak hektar zemlje raztrosite 20 do 25 kg vabe. E E 0 Mik ŽIVINA ZA ZAKOL Krave Voli Jenice Teleta Jagnjeta po kg. L. 180 do 265 » 275 » 320 » 285 » 335 » 460 » 525 » 500 » 550 Kaj bomo delali tale mesec V SADOVNJAKU preglejte cepljence in porežite vezivo, da se ne zaje v lub. Trebite poganjke z divjakov. Močno rastoče mladike privezujte k palicam, da jih ne odlomijo ptiči ali veter. Odstranjujte roparje z debel, vej in korenjač. škropite proti škrlupu in črvivosti z 2 odstotno žveple-no-apneno brozgo in dodatkom 400 gr arzenata. Zatirajte listne uši. Dobro učinkuje prašenje s prahom DDT. Obirajte kodrave liste na breskvah in jih sežgite. V VINOGRADU škropite vsak teden proti peronospori. Rodne vinograde morate brezpogojno, tudi v suhem vremenu, po cvetju poškropiti z 1 odstotno modro galico. Povsod, kjer ste opazili oidij, primešajte raztopini modre galice še tekoče žveplo (0,1%), ki učinkuje tudi pri slabem vremenu, ker se teže izpira kot ven-tilirano žveplo. V potrebi dodajte navedeni raztopini še 1% DDT za zatiranje morebitnih škodljivcev. Prikrajšajte vse nerodne mladike. S tem boste preprečili tudi osipanje. V matič-njakih prikrajšajte zalistnike na en list. Ko trte odcveto, še lahko dodaste hitro topljiva dušičnata gnojila — približno 200 kg čilskega solitra ali kaj podobnega. Poznejše gnojenje bi bilo neracionalno in tudi škodljivo. NA VRTU so najvažnejša dela pletev, okopavanje in osipanje. Sejte ponovno solate, rdečo peso in redkev, proti koncu meseca tudi endivijo. Sadite tudi nizki fižol in grah. Paradižnike privezujte h kolom in odstranjujte zalistnike. Pred peronosporo jih varujete z 1% bakreno-apneno brozgo ali bakrenim apnom. Dobrota mleka zavisi tudi od molže Strokovnjaki so analizirali več sort mleka, namolženega od iste krave v različnem obdobju iste molže: prvi vzorec prav od začetka, nato še 8 nadaljnjih vzorcev in končno en vzorec, v katerem je bilo zadnje mleko iste molže. Vse mleko skupaj je pokazalo 3,5% tol-šče, med posameznimi vzorci pa so bile velikanske razlike: prvo vmolženo mleko je kazalo komaj 1,1% tolšče, potem se je odstotek tolšče dvigal in zadnje je kazalo celih 8,50%. Torej razlika od 1,1 do 8,5. Iz tega sledi, da je treba kravo popolnoma izmolzti. Vse mleko ene molže morate premešati, če mleko prodajate in ne smete prve polovice molže molzti v eno posodo, drugo polovico v drugo. Kdor molze le deloma in potem pusti tele sesati, naj se zaveda kaj dela : namol-ženo mleko ni polno vredno, četudi je pristno kravje in mu ni bila prilita voda, niti ni bilo posneto. Kozliči » 580 » 600 Ovce » 170 » 180 Prašiči do 100 kg » 270 » 290 ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 145000 do 185000 Jenice breje » 145000 » 180000 Jenice od 5 do 12 mes. » 70000 » 85000 K Dolar Punt šterlino papir Francoski frank (100) švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling 624—626 1638—1640 148—150 146—147 12,20—12,50 23—25 illMlllllllllllllllllllllMIIIHillllllllllimilllKIIIIIIII'l tll>|!| II iiltlllllllllll lili IM1III til II I II • • III lllll I' Kako uničiti nadležne muhe Peskanje krompirja Na prvem mestu za poletno peskanje je crompir. Če peskate krompir pravočasno, ga ne bo napadel palež. To so že mnogi »skusi dokazali. Osnovno pravilo pri peskanju krompirja pa je, da ne smete peskati predsadežu in ne pred saditvijo Krompirja, temveč izključno le takrat, ko crompir že raste. S peskanjem postaja zemlja rahla in topla, a taka najbolj prija razvoju krompirja. Poleg tega je pa tudi pomemben rčinek apna na težje topljive snovi v zem- Na zemlji, ki je že sama bogata na ap-iu, dalje na lahki zemlji, ni potrebno pesati. Na vseh drugih zemljah je pa pes-anje krompirju zelo priporočljivo, ker se tem izboljša pridelek in kakovost. Peskanje ne povzroča dosti več dela. Lpno pomešajte in spravite v zemljo z ednim okopavanjem, ki bi ga itak mo ali opraviti, če ste peskali ali ne. Učinek apna zavisi od enakomerne raz-[elitve v zemlji: na to morate paziti pri •kopavanju. Apno lahko trosite z roko ali strojem. Z zemljo ga pomešate z motiko li pa z okopalnikom. Zemlja mora biti uha, da ga ne zamažete v mokro prst, mpak ga z njo res dobro premešate. Običajno se peska sredi junija, to je od asa, ko je krompir dobro odgal, pa do asa, ko je za ped visoko porastel. Najbolj pripraven čas je, ko so grmi visoki 15 do 20 cm. V tem času odvzamejo rastline največ apna iz zemlje. Posebno pazljivi morate biti z negašenim apnom, ki ga smete trosti le v lepem vremenu, ko so rastline suhe. Apno je za krompirjevo rastlino tudi važno hranivo. Na težke zemlje lahko trosite vse vrste apna, najboljše pa je gašeno, 6 do 8 q na hektar, toda le na suhe rastline in na suho zemljo. Na lažji zemlji trosti apneni lapor, in sicer 10 do 15 q na 1 ha ali pa 10 do 15 apnenega prahu. Krmni kvas tudi za govejo živino Poleg redilnih lastnosti za pospeševanje rasti krmnemu kvasu čedalje bolj pripisujejo tudi zdravilne lastnosti. Tele, ki je kljub dobri krmi slabo uspevalo in bilo poparjeno, se je po dodatku nekoliko krmnega kvasu k napoju hitro oživelo in postalo dobra telica. Krava, ki je bolehala na mehkokost-nosti in je zaradi tega hirala in zgubljala mleko kljub temu, da je dobivala žitni zdrob s krmnim apnom, se je potem, ko je par dni dobivala v napoj krmni kvas, pričela popravljati. Po 14 dneh je imela stari apetit, ni več šepala; pričela se je spet rediti in dajati več mleka. Spet gremo v čas, ko se pojavljajo po hlevih in hišah roji nadležnih muh. Posebno na kmetih je to prava nadloga, ki lahko napravi življenje skoraj neznosno. Muhe nadlegujejo tudi živino, ki pogosto zaradi tega tako trpi, da se ne more niti dosti odpočiti. Ugotovili so, da dajejo krave v hlevih, kjer je veliko muh, samo zaradi tega 5% manj mleka kakor živina v hlevih, kjer ni muh. Po hišah in shrambah pa muha ni samo nadležna, ampak je tudi vir nesnage in nevarnost človeškemu zdravju. Muha namreč obleze vso nesnago in jo prenaša na živila in zalega jajčeca v meso in druga jedila. Da ne pride v hlev toliko muh je dobro, da napravite večkrat močan prepih, nato pa okna zastrite z gosto žakljevino. Spomladi hlev močno prebelite. Muhe se zelo ogibljejo hleva, kjer so šipe pobarvane s piavo barvo. Večkrat pošpricajte hlev z DDT in nastavile muholovce iz tankih lesenih deščic, katere namažite z mušjim lepom (limom), ki ga naredite takole: pretežni del repnega ali kakega drugega cenenega olja, dva dela kolofonije in en del terpentinovega olja skuhajte, tako da postane zmes tekoča. Na poldrugi kilogram tega lepa dodajte pol kilograma sirupa. Zmes mora biti primemo gosta, da se ne odteka, a da se dobro prime. Ko je muholovec poln muh, ga operite in znova namažite z lepom. Taki muholovci so poceni in dosti zaležejo. Zelo važno pri vsem tem pa je, da negujete gnojišče, ker ravno tu je pravo leglo muh. Najslabše je, če pustite kupčke gnoja, kakor jih pripeljete iz hleva, neporavnane, če je gnoj posušen in nepo-tlačen in če poleg tega, mečete še vse mogoče smeti na gnojišče. Na takem gnojišču je vedno polno rojev muh in zaman je vse zatiranje v hlevu in v hiši. Zato pa skrbite za gnoj, da bo vedno poravnan, pogosto potlačen in če je suho vreme, tudi večkrat poškropljen z vodo. To je potrebno že zaradi gnoja samega, da je boljši in več vreden. Razne smeti in vse druge odpadke pa nosite na poseben kompostni kup, ki ga napravite na kakem pri- FRAN MILČINSKI: Ptički brez gnezda D. Ata Pirc je vzdihnil: »O!« in stresel z glavo. Tisti hip je zapazil, da ima vajenec Peter ta rodbinski prizor za ugoden vzrok, da se sam malo počije. Pa se je hitro spet zavedel svojih obrtnih dolžnosti. »Kaj zijaš? Tako ti pripeljem, da boš s peto pogledal na uro.« Potem je sedel. Sedečega ga je minila prvotna togota in je pričel modrovati. »Fant, fant,« je učil sina, »kaj bo še s tabo! Zdaj zapravljaš gumbe, kadar boš imel denar, boš pa denar. Malo premisli! Glej, kruha ti lahko dam, pameti ti pa ne morem, ako nočeš sam!« Pri besedi »kruh« se je spomnila mati, da fant še ni dobil malice; odrezala mu ga je kos in tudi vajenec je dobil orjaško zagozdo, ki se je pa niti pogledati ni upal, dokler ni mojster izpregovoril milostnega dovoljenja. Mučno občutje, ki je ležalo na vseh li- cih v stanovanju mojstra Pirca, je srečno pregnal obisk, ki je tačas potrkal na duri in vstopil. Prinesel je dela, strgane čevlje, prinesel jih je kar na nogah, jih sezul in bil pripravljen počakati, da zakrpane zopet obuje, ker ni imel drugih. Ta obisk je bil Jerajev Milan, ki je prinesel razen čevljev tudi še mamine pozdrave. Galantni gospod Pirc je oboje sprejel s prijazno besedo, ogledal si je čevlje in jih izročil vajencu v nadaljnje uradovanje: krpanje je spadalo v njegovo področje. Milan je zagledal v kotu objokanega Tončka. »Ali se jokaš?« je vprašal. Tonček je potegnil zrak skozi mokri nos in tako pritrdil vprašanju. »Saj se lahko,« je pripomnila mati, »brez slehernega gumba je prišel domov.« »Ali so tl jih porezali?« je vprašal Milan, ki je poznal šolarske šege in običaje. »Porezali,« je pritrdil Tonček, ki se mu Star krompir spomladi Za gospodinje je prav začetek pomladi najtežji čas. Nove zelenjave še ni, težka zimska hrana, pa za pomladni čas ni več primerna. Sicer pa nam je že prek glave krompirja, kislega zelja, kisle repe, fižola in jajc, ki so zelo koristen dodatek k hrani v pomladanskem času. Ostane pa še star krompir. Do mladega je še daleč. Zdaj je zadnji čas, da pregledamo zalogo krompirja, odberemo gnilega in odstranimo morebitne kali. Krompir ima zdaj že duh po kleti. Dobro je, če ga pred kuhanjem pustimo nekaj časa v mrzli vodi. Pozneje, maja in junija pa star krompir ne kuhamo več v lupini. Lupiti ga moramo bolj debelo. Nikakor ne uporabljajte izrastlin, ki so nar stale pozimi v kleti. Odstraniti morate tudi vse plavkaste in sivkaste pege, ki se pojavijo spomladi na starem krompirju. Ugotovili so, da so polne škodljivih glivic. Marsikdo je spomladi izgubil tek in zbolel na želodcu, ne da bi vedel, da je temu vzrok star krompir. Zato pazite pri kuhanju krompirja spomladi. Illl!l!lllllllll!l:l!l!lll lil i 11III llliMIlllllill MIHIH liH ill.lllllllll.lll!lllllllll!lll!lllllinil!lilllllllll!ninilll!lll!lin!l!lllin!linilllllllll!|l|'llllll|!||ll|l,l|l,l|IM*: memem prostoru nekoliko proč od hiše in ga večkrat prelopatite, da se bolje razkraja. Le tako se vam bo posrečilo, da boste mušjo nadlogo omejili na znosno mero. ^Iviaoreia Če se kravi sname rog Popolnoma snet rog ne priraste več, čeravno ga takoj po snet ju spet nataknete na rogelj. Ce pa je odbit samo na eni strani, dočim se na drugi še trdno drži, takrat še popolnoma priraste, če ga le trdno obvežete. Ko se je rog snel, je treba mesne ostanke odstraniti od živca, ga izprati ž 2 do 3% raztopino lizola in obvezati. Obvezo spremenite po 10 do 14 dneh. Ce ni drugega pri rokah, izperite rogelj vsaj s kisom, namažite z oljem in obvežite. Tudi sami lahko odstranimo prhljai Lasje, ki so polni prhljaja, nam prav gotovo niiso v okras. Zaradi tega moramo stremeti za tem, da se tega na čim krajši način osvobodimo. Prhljaj zanesljivo odstranimo z naslednjo mešanico; vzamemo 20 žlic ricinovega olja in tri žlice ruma. To dobro zmešamo in s to mešanico štiri dni zaporedoma drgnemo lasišče. Lasje so tedaj seveda tako mastni, da jih ne bi smeli česati. Prav zaradi tega izberemo za tako kuro take dneve, ko smo prosti in za gotovo doma. Po štirih dneh nato lase operemo in o prhljaju ni nobenega sledu več. Vsakomur ta nasvet verjetno ne bo pogodu, vendar s sredstvi, ki teže niko- jih prodajajo v lekarnah, nekoliko odstranimo prhljaj, ki prav gotovo mur ni v ponos. To seveda velja tako za moške kakor tudi za ženske, kajti za nobenega ni prijetno, če se mu na obleki nabira prhljaj, ki odbija. Doma napravljena sredstva proti prhljaju so veliko cenejša, kot pa preparati, ki jih kupimo v lekarnah. Ti preparati so tudi bolj učinkoviti in zahtevajo manij časa. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica je pričel buditi rahel up, da pride vendarle na dan njegova nedolžnost. »Likar in Kocmur sta mi jih.« »Ojej ! Meni jih je tudi hotel Likar, pa sem mu ušel.« Zdaj se je obrnilo čevljarjevo ogorčenje zoper Likarja in Kocmurja; koj jutri gre in ju ovadi učitelju, iz šole ju morajo spoditi ! »Likarja se vsi boje,« je povedal Milan. »Nekoč ga je nekdo tožil, pa mu je zagrozil, da pride ponoči skoz ključavnico nadenj in mu izpije kri. Likar zna coprati! Pravijo, da ima pištolo na šest ognjev in pa nož, ki tako reže, bolj kakor britev. In goljufa pri nikah... Ali ti kaj nikaš?« Tonček je počasi prilezel iz svojega kota in odkimal z glavo, da ne; niti vedel ni, kaj je to, nikanje. Kajti tam, od koder je prišel, mladina ni poznala te gosposke igre ; tam so le kozo bili in mance lovili — kar pa je bilo zrelejših, so se skušali v lučanju kamnov v lončke na brzojavnih drogovih in v vlake. Pirčevi mami je dobro delo, da se je po zaslugi mladega veščaka Milana pokazal Tončkov sramotni položaj vendar v mi- lejši, luči, in je v zahvalo odrezala še Milanu kos kruha. In Milan ga je hvaležno sprejel, prvič, ker Jere ni bilo doma in je bil zato še brez popoldanice, in drugič, ker kruh drugod vedno bolje diši kakor doma. Natepal je kruh in na svoj preprosti in odkritosčrni način pripovedoval zanimivo povest, da več ne nika: škoda se mu zdi novcev. Kadar si jih kar prihrani, si rajši kupi kako knjigo, kupi si jo v starini, tam se dobe poceni. Lepe indijanske povesti, cele, nobenega lista ne manjka, se dobe po deset vinarjev ! Povabil je Tončka, naj pride gor, pa mu pokaže knjige. Čevlja sta bila zakrpana, Milan ju je obul, mojster in mojstrica sta mu naročila za gospo mamo najlepša priporočila in z njunim dovoljenjem je vzel še Tončka s seboj, da mu pokaže svoje knjižne zaklade. Dan se je že nagibal, znotraj je bilo temačno, pa sta si zunaj na hodniku ogledovala živo barvane naslovne slike in Tonček je strmel in poslušal o prekanjenih rdečokožclh, o divjih konjih in belih medvedih, o kačah klopotačah, o širnih prerijah, nepredirnih pragozdih, o čudoviti deželi Kaliforniji in o rekah, polnih zlatega peska. »Kadar bom velik, grem tja; metal bom zanko, reče se ji laso, in lovil divje konje, kopal zlato in imel bom puško, vsako ptico bom zadel, pa če ne bo večja videti v zraku kakor pika.« »Jaz grem tudi,« je hotel reči Tonček, pa si ni upal. Hrepenel je od tod in v prosto naravo; Milanovo pripovedovanje mu je vzbujalo spomine na življenje pri teti, na hosto, na pašo, na potok. Tačas se mu je Milan prikupil : njegova družba mu bo lajšala bridkost ljubljanskega bivanja. Ločila sta se, ker je poklicala Jera Milana, naj pride, da se ne prehladi. »Ali si dobil kaj malice?« ga je vprašala. »Pirčeva mama mi je odrezala kos kruha.« To je čula gospa Jerajeva in ji ni bilo prav. »Da mi nikdar več ne sprejmeš kruha pri tujih ljudeh! Prepovedujem til Sicer bodo mislili, da ga doma nimamo.« Kruh sprejemati mu je prepovedala, stradati pa ne. ... (Konec) J