Primorski dnevnik ČETRTEK, 5. MAJA 2016 št. 105 (21.645) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. trst - Na 4. strani Edi Kraus: Odprli smo mesto navzven Občinski odbornik ob koncu mandata opčine - Na 5. strani Zadružne banke, reforma in nadzor Srečanje v organizaciji ZKB doberdob - Na 12. strani Nižje položnice za gospodinjstva Občinski svet določil tarife davka na odpadke reforma azila v eu - Države, ki nočejo beguncev, naj bi za vsakega plačale 250.000 evrov Solidarni ali kaznovani Policist Peter Prevc pozval k znižanju hitrosti BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predlagala reformo evropskega azilne-ga sistema, ki predvideva bolj pošten in učinkovitejši sistem porazdelitve prosilcev za azil med članice. V ta namen uvaja ko-rektivni mehanizem, za tiste države, ki ne bodo hotele sprejeti beguncev, pa predlog predvideva plačilo solidarnostnega prispevka v višini 250.000 evrov na begunca. Ta denar bi namenili tistim državam, ki bi namesto njih sprejele begunce. Predlog komisije sicer ohranja načelo prve vstopne države, po katerem morajo begunci zaprositi za azil v prvi državi unije, v katero vstopijo. Pri tem uvaja korekcijski mehanizem za pravično porazdelitev med druge članice, zato da se nobena država ne bo znašla pod nesorazmernim pritiskom. Proti predlogu komisije sta se že včeraj v imenu štirih držav ti. višegrajske skupine ostro izrekli Madžarska in Poljska. Na 2. strani pristanišče Za Bavarsko postaja Trst vse bolj zanimiv TRST - Bavarska sodi med gospodarsko najbolj razvite nemške dežele, ves povojni čas pa njena podjetja uspešno sodelujejo s tržaškim pristaniščem. Trst je z Bavarsko, točneje z mesto Ingol-stad, povezan tudi z naftovodom družbe Siot. Skratka, precej razvito in razvejano sodelovanje, ki bo dobilo nov zalet z včeraj podpisanim novim sporazumom med Deželo FJK in Bavarsko. Na 3. strani breg - Starodavni običaji Maje dvignili in podrli, zdaj na vrsti Majenca -•v; --i Mr Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 kultura Razkošen, dišeč cvet, ki ga je Marin zelo ljubil TRST - V rožniku, ki se bohoti v parku nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Svetem Ivanu, raste tudi vrtnica sorte Comtesse Vandal s prav posebno zgodbo. Tovrstne vrtnice je imel zelo rad pesnik Biagio Marin, zato sta mu dve njegovi bivši dijakinji vsako leto za rojstni dan poklonili šopek teh dišečih cvetov. Kako je danes malo razširjena sorta vrtnic pognala korenine pri Svetem Ivanu, nam s pomočjo zanimive družinske zgodbe razkriva Ivana Suhadolc. Na 10. strani Rim: milijarda evrov za kulturno dediščino Na 2. strani Tudi v Benečiji se spominjajo potresa Na 3. strani Podjetje že prevzelo delovišče šole Stefan Na 9. strani ■, vil i »v • • • Kršil hišni pripor in končal v Ulici Barzellini Na 12. strani Ovadili tri tihotapce pogonskega goriva Na 12. strani štmaver - Javno srečanje o zaščiti naravnega okolja Biotop na Sabotinu V zadnjih letih se podobno kot na Krasu tudi gmajna na Sabotinu hitro zarašča, zato razmišljajo, kako bi jo lahko ohranili ŠTMAVER - »Če Sabotina ne bomo ustrezno zaščitili z vključitvijo med naravne biotope, tvegamo, da bo čez dvajset let popolnoma zaraščen, podobno kot Kras.« Tako pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je bil med udeleženci torkovega večera v priredbi Krajevne skupnosti Pevma-Štmaver-Oslavje, kulturnega društva Sabotin ter gozdarskega inšpektorata za Trst in Gorico. Srečanja v Štmavru se je udeležilo lepo število domačinov in drugih poslušalcev, ki so jih nagovorili funkcionar deželne gozdne straže Valter De Monte, naravoslovec goriške postaje gozdne straže Paolo Lenardon, profesor na Univerzi v Trstu Li-vio Poldini in sam odbornik Del Sordi. Na 14. strani ROGAŠKA SLOVENIA ODDIH ZA ZDRAVJE žeod€ 39,14 po osebi na dan polpenzion * bivanje v mogočnem Grand Hotelu Rogaška* ***s vrazvajanje v wellness centru Vis Vita Spa & Beauty «»sproščanje v termalnih bazenih Rogaške Riviere Izbirate lahko med različnimi programi sprostitve. GRAND HOTEL ROGAŠKA* * * * s T: 00386 3 811 2000 E: info@rogaska-resort.com www.rogaska-resort.com 9771124666007 2 Četrtek, 5. maja 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji evropska komisija - Predlog reforme azilne zakonodaje v EU Kdor noče sprejeti beguncev, bo za vsakega plačal 250.000 evrov Sistem porazdelitve prosilcev za azil med članice naj bi bil bolj pošten in učinkovit BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predlagala reformo evropskega azilnega sistema, ki predvideva bolj pošten in učinkovitejši sistem porazdelitve prošenj za azil med članice. V ta namen uvaja korektivni mehanizem, za države, ki ne bodo sodelovale, pa predvideva finančno kazen. Sedanji sistem, ki temelji na načelu prve vstopne države, po mnenju Bruslja ni ne pošten ne vzdržen, saj prelaga breme in odgovornost glede prosilcev za azil na majhno število držav, zlasti tistih na zunanjih mejah EU. Novi sistem naj bi bil pravičnejši, zanesljivejši in učinkovitejši. Zagotavljal naj bi hitrejše določanje odgovornosti držav za obravnavo prošenj za azil, prav tako pa naj bi preprečil sekundarna gibanja, ko si prebežniki sami skušajo izbrati državo azila, je ob predstavitvi predloga reforme v Bruslju dejal prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Predlog komisije sicer ohranja načelo prve vstopne države, po katerem morajo begunci zaprositi za azil v prvi državi unije, v katero vstopijo, razen če se njihovi družinski člani nahajajo drugje. Pri tem uvaja korekcijski mehanizem za pravično porazdelitev med druge članice, ki naj bi zagotovil, da se nobena država zaradi azilnih prošenj ne bo znašla pod nesorazmernim pritiskom. S tem želi komisija zagotoviti večjo solidarnost med članicami. Novi sistem bo samodejno zaznal, kdaj se država sooča z nesorazmernim številom prošenj za azil, pri čemer bo upošteval referenčno vrednost, ki bo določena na podlagi števila prebivalcev in gospodarske moči države. Če bo število prošenj preseglo več kot 150 odstotkov referenčne vrednosti, bodo vsi novi prosilci za azil premeščeni v druge članice, dokler se število vlog ne bo ponovno znižalo na referenčno raven. Za tiste države, ki pri tem ne bi želele sodelovati, predlog predvideva plačilo solidarnostnega prispevka v višini 250.000 evrov na begunca. Ta denar bi namenili tistim državam, ki bi namesto njih sprejele begunce. Korektivni mehanizem bo upošteval tudi prizadevanja držav za preselitev oseb, ki potrebujejo mednarodno za- ščito, neposredno iz tretjih držav. Bruselj predlaga tudi preoblikovanje Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) v polnopravno agencijo EU za azil. Nova agencija naj bi dobila širše pristojnosti, med drugim naj bi se okrepila njena vloga pri praktičnem sodelovanju med državami članicami. Bruselj predlaga tudi spremembe uredbe o sistemu za primerjavo prstnih odtisov Eurodac v smislu nadgradnje podatkovne zbirke s ciljem boljšega upravljanja azilnega sistema in obvladovanja nezakonitih migracij. Navedeni predlogi sodijo v prvi sklop zakonodajnih predlogov, ki jih komisija predstavlja v okviru obsežnejše reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Namen reforme je pripraviti srednjeročni odziv na prihodnje izzive na področju migracij, poudarjajo v Bruslju. Madžarska in Poljska že proti PRAGA - Madžarska in Poljska sta že ostro kritizirali predlog reforme evropskega azilnega sistema, ki predvideva kaznovanje držav članic, če bodo zavrnile begunske kvote. Budimpešta je predlog označila za izsiljevanje, Varšava pa za prvoaprilsko šalo. Solidarnostni prispevek v višini 250.000 evrov za vsakega begunca, ki ga neka država noče sprejeti »je izsiljevanje, to je nesprejemljivo in neevropski predlog komisije,« je izjavil madžarski zunanji minister Peter Szijjarto po srečanju s kolegi iz petih srednjeevropskih držav in petih nekdanjih sovjetskih republik v Pragi. »Koncept kvot je slepa ulica in prosim komisijo, naj ne zapelje v slepo ulico,« je dodal. Njegov poljski kolega Witold Waszczykowski pa se je vprašal, ali gre sploh za resen predlog. »Zveni kot zamisel, objavljena na prvi april,« je dejal. Višegrajska četverica, ki jo sestavljajo Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška, ostro nasprotuje sistemu kvot za prerazporeditev beguncev. Vse štiri države vztrajajo, da si prosilci za azil želijo oditi v bogatejše članice EU, kot je Nemčija. bruselj - V petih državah EU Nadzor na mejah še za šest mesecev BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predlagala podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah v petih državah članicah schengenskega območja, med njimi Nemčiji in Avstriji, za največ šest mesecev. V Bruslju so predlog utemeljili s tem, da nekaterih ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom zunanje meje v Grčiji ni bilo mogoče ustrezno odpraviti. Komisija v včerajšnjem priporočilu državam članicam predlaga podaljšanje nadzora na notranjih mejah Nemčije, Avstrije, Švedske, Danske in Norveške za največ šest mesecev. Te države so lani jeseni zaradi migracijskih pritiskov začasno uvedle nadzor na svojih mejah. Komisija ukrep podaljšanja mejnega nadzora predlaga v skladu s schengenskim zakonikom. Pri tem ugotavlja, da kljub znatnemu napredku, ki ga je storila Grčija, vse ugotovljene pomanjkljivosti še niso bile ustrezno in v celoti odpravljene. Po besedah evropskega komisarja za migracije Dmitrisa Avramopulosa je Grčija storila velik napredek pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti, vendar vse v trimesečnem roku še niso bile odpravljene. Evropska komisija je v začetku februarja predlagala priporočila za ukrepanje Grčije za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji EU. Med drugim je Atene pozvala k izboljšanju procesa registracije migrantov in vzpostavitvi učinkovitega obalnega nadzora na meji s Turčijo. V aprila objavljeni oceni akcijskega načrta Grčije za odpravo pomanjkljivosti na zunanji meji je sicer bil ugotovljen bistven napredek, a je Bruselj obenem grške oblasti pozval k nadaljnjim izboljšavam. Slovenija: Tone Peršak bo najbrž kulturni minister LJUBLJANA - Izvršni odbor stranke DeSUS je včeraj soglasno podprl kandidaturo državnega sekretarja Toneta Peršaka za novega kulturnega ministra. V DeSUS ocenjujejo, da je Peršak ustrezen kandidat, ki pozna kulturo, saj iz nje izhaja. Prav tako je v preteklosti predstavljal kulturo v različnih institucijah, je pojasnil Karl Erjavec, ki je prepričan, da so dobili pravo osebo za vodenje kulturnega resorja. Peršak, ki se je pred nekaj dnevi tudi včlanil v DeSUS, se je stranki DeSUS zahvalil za zaupanje, še zlasti zato, ker je bila podpora njegovi kandidaturi tako izrazita. »A je to tudi obveza,« je poudaril Peršak v izjavi novinarjem in pri tem izpostavil koalicijski sporazum, katerega sopod-pisnica je tudi stranka DeSUS. Iz Ljubljane prispevek tudi za tržaške invalide NOV LJUBLJANA - Slovenska ministrica za obrambo Andreja Katič je s predstavniki društev in zvez vojnih veteranov, ki so bili uspešni na javnem razpisu, podpisala pogodbe o sofinanciranju njihovega delovanja za letos, so sporočili z obrambnega ministrstva. Med prejemniki prispevkov so tudi Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora (30.514 evrov), Zveza vojnih invalidov NOV Trst (8904 evrov) in Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske (26.255 evrov). Nuklearna elektrarna Krško naj bi delovala do leta 2043 KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem bo po vsej verjetnosti delovala še do leta 2043. Ta termin se je navajal že pred leti, četudi konkretnih dogovorov v tem smislu ni bilo. Hrvaška tiskovna agencija Hi-na je te dni povzela poročala, da sta slovenska Gen energija in hrvaški Hep kot solastnika Nuklearne elektrarne Krško (Nek) dosegla dogovor o podaljšanju delovanja omenjene elektrarne še za 20 let preko doslej dogovorjenega termina, se pravi do leta 2043. europol - Na avdiciji v Rimu Svarilo pred novim terorističnim napadom v Evropi RIM - Direktor Evropskega policijskega urada (Europol) Rob Wainwright je včeraj v Rimu posvaril, da se bo v Evropi verjetno zgodil nov obsežen teroristični napad. Kot je dejal pred odborom za schengensko območje v italijanskem parlamentu, je grožnja terorističnega napada še naprej zelo visoka, najvišja po 11. septembru 2001. Konkretnih podatkov o grožnjah Italiji Europol po besedah Wainwrighta sicer nima. »Dva napadalca iz Pariza sta v Evropo prišla po mi-grantskih poteh,« je dejal Wainwright. Kot je dodal, je trenutno glavna skrb Europola, da bi prišli še novi teroristi, tudi s pomočjo ponarejenih dokumentov. »Nadzorujemo razmere,« je še dejal. Wainwright je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih povezav med terorističnimi organizacijami in tihotapskimi mrežami. Kot je dejal po pisanju časnika Wall Street Journal, so kriminalne organizacije s tihotapljenjem migrantov v Evropo lani zaslužile do šest milijard evrov, 90 odstotkov vseh prebežnikov pa je v Evropo prišlo preko tihotapcev. Povedal je še, da je lanski porast števila migrantov, ki so prišli v Evropo, botroval večji vpletenosti kriminalnih mrež v nezakonite migracije. Po njegovih besedah je Europol zabeležil 40.000 trgovcev z ljudmi. Gre za mednarodne skupine, ki jih sestavljajo člani iz držav izvora migrantov, kot je Sirija, tranzitnih držav, kot je Turčija, in tudi številnih evropskih držav, je pojasnil. Lani je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi, večinoma iz Sirije in Libije. italija - Napoved ministra Franceschinija Milijarda evrov za kulturno dediščino RIM - Italijanska vlada je za obnovo kulturne dediščine zagotovila milijardo evrov. Med drugim bodo sredstva namenili za restavracijo arheološkega najdišča Pompeji, za galerijo Uffizi v Firencah in za obnovo zgodovinskega središča mesta L'Aquila, ki ga je leta 2009 prizadel potres. Kot povedal minister za kulturo Dario Franceschini, bo to doslej največja investicija v kulturno dediščino v zgodovini Italije. Sredstva bodo namenili 33 projektom. Okoli 40 milijonov evrov bo namenjenih galeriji Uffizi v Firencah za ureditev in odprtje t.i. Vasarijevega prehoda, ki muzej povezuje s Palazzo Vecchio. Prav toliko bodo namenili Pompejem. Pomembno arheološko najdišče se je v zadnjih letih pogosto znašlo na naslovnicah časopisov zaradi porušitve nekaterih zidov, kar je bilo posledica slabega stanja najdišča. Letno ga obišče 2,5 milijona obiskovalcev. Deset milijonov evrov pa bodo namenili tudi bližnjemu arheološkemu najdišču Ercolano. Tudi to antično mesto je pod seboj pokopal izbruh Vezuva, pri čemer je danes neiz-kopanih še 75 odstotkov mesta. Obnovi starega dela L'Aquile bodo namenili 30 milijonov evrov. V potresu so bili namreč poškodovani tudi številni spomeniki in cer- kve. Okoli 20 milijonov pa bodo namenili prenovi arheološkega muzeja v Paestu-mu, kjer stojijo trije najbolje ohranjeni grški templji na svetu. Franceschini je porast investicij v obnovo kulturne dediščine opisal kot dokaz, da trenutna vlada verjame, da investicije v kulturo spodbujajo gospodarsko rast. Prekinitev ognja v Alepu WASHINGTON - ZDA in Rusija sta se sinoči dogovorili za razširitev prekinitve ognja v Siriji na mesto Alep. Kot so na State Departmentu zapisali v sporočilu za javnost, je razširitev prekinitve ognja na pokrajino Alep in istoimensko mesto stopila v veljavo minuto po polnoči po krajevnem času (ob 23.01 po srednjeevropskem času). Od takrat so kljub nadaljevanju bojev zaznali na splošno zmanjšanje nasilja. ZDA se usklajujejo z Rusijo glede nadzorovanja prekinitve ognja in pozivajo vse strani, naj se držijo dogovora. evropska komisija - Predlog Državljani Turčije in Kosova kmalu brez vizumov v EU BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj priporočila odpravo vizumov za Turčijo pod pogojem, da turške oblasti izpolnijo preostala zahtevana merila v skladu z danimi zavezami. Turčija mora izpolniti 72 meril, po navedbah Bruslja pa jih je ostalo neizpolnjenih še pet. S tem je komisija odprla pot za odločitev o odpravi vizumov za turške državljane do konca junija. Predlog morajo sedaj potrditi še države članice in Evropski parlament. Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je ob predstavitvi predloga dejal, da je Turčija v zadnjih tednih storila ogromen napredek, vendar jo čaka še nekaj dela, da bo izpolnila vsa zahtevana merila. Ankara mora izpolniti še pet meril, ki se med drugim nanašajo na boj proti korupciji, varovanje podatkov in sodelovanje z evropskimi pravosodnimi organi. Odprava vizumov za turške državljane je del dogovora med EU in Turčijo v zameno za turško pomoč pri zajezitvi migracijskega toka v Evropo. Evropska komisija je včeraj predlagala odpravo vizumov tudi za prebivalce Kosova. V skladu s predlogom bodo ti ob predložitvi biometričnih potnih listov lahko potovali v schengensko območje za obdobje, krajše od 90 dni. Komisija je predlog predstavila na podlagi pozitivne ocene o izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima za Kosovo. O predlogu komisije morajo sedaj odločati še države članice in Evropski parlament. Od Kosova v Bruslju pričakujejo, da bo do končne potrditve predloga ratificiral sporazum o mejah s Črno goro in okrepil boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Kosovo je sicer edina država Zahodnega Balkana, katere državljani doslej niso mogli potovati v EU brez vizumov. Kosova uradno še ni priznalo pet članic EU. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. maja 2016 3 trst - Pomemben dogovor med deželnima vladama »Bavarska se dejansko začenja na Tržaškem« TRST - Bavarska sodi med gospodarsko najbolj razvite nemške dežele, ves povojni čas pa njena podjetja uspešno sodelujejo s tržaškim pristaniščem. Trst je z Bavarsko, točneje z mestom Ingolstad ob Donavi, povezan tudi z naftovodom družbe SIOT. Skratka, precej razvito in razvejano sodelovanje, ki bo dobilo nov zalet z včeraj podpisanim novim sporazumom med Deželo FJK in Bavarsko. Sporazum zaobjema izboljšavo tovornega prometa, izboljšavo kon-kurečnosti gospodarstva, trajnostni razvoj in spodbujanje inovacij z dejavnostmi znotraj Strategije za alpsko regijo (EUSALP). V svežnju, ki sta ga podpisala predsednica Debora Ser-racchiani in bavarski glavar Horst Seehofer, sta med področji sodelovanja omenjeni tudi vinogradništvo in poklicno izboraževanje. Seehofer je največ besed namenil tržaškemu pristanišču, ki bi za deželo na jugu Nemčije lahko postalo izhodišče za nove zanimive in donosne gospodarske pobude. Predsednica Serracchianijeva je pojasnila, da je včeraj podpisani dokument predvsem načrt, po katerem bosta regiji razvijali še druge projekte in utrjevali sodelovanje. Pri slovesnem podpisu dogovora so bili navzoči tudi prefektinja Trsta in vladna komisarka za FJK Anna-paola Porzio, tržaški župan Roberto Cosolini, predsednik deželnega sveta Franco Iacop, deželni odborniki Lo- Predsednika Bavarske in FJK Horst Seehofer in Debora Serracchiani redana Panariti, Mariagrazia Santoro in Cristiano Shaurli in Francesco Peroni. Srečanja, ki je sledilo podpisu, so se udeležili tudi predsednik tržaške- ga pristanišča, videmske gospodarske zbornice, videmske zveze industrijcev in nenazadnje minister za zunanje zadeve Dežele Bavarske Marcel Huber. Bavarska delegacija je popoldne obiskala tržaško pristanišče, kjer jo je sprejel komisar Zeno DAgostino. Gostom iz Nemčije so gostitelji predstavili pristaniške dejavnosti, govor pa je bil o možnosti dodatnega sodelovanja z bavarskimi podjetji. Predsednik družbe Tmt (Trieste marine terminal) Fabrizio Zerbini je izrazil upanje, da bi sedmi pomol v bližnji bo- Bavarska sodi med gospodarsko najbolj razvite nemške dežele, ki že ves povojni čas sodeluje s tržaškim pristaniščem dočnosti okrepil splošni pretovor kontejnerjev (cilj je pretovor v vrednosti 1,2 milijona teu). Seehoferju so nato predstavili delovanje naftovoda SIOT (koncern Tal), ki »pokriva« povpraševanje po nafti celotnega območja južne Nemčije. »Bavarska se pravzaprav začenja ob tem naftovodu. Pred pol stoletja smo bili izrazito kmetijska dežela, sedaj pa smo industrijsko zelo razvita regija. Da smo, kar smo, dolgujemo tudi naftovodu, ki se začenja v Tržaškem zalivu,« je ob odhodu iz Trsta dejal bavarski glavar Seehofer. špeter - Društva in šola prirejajo ob 40-letnici niz prireditev Spomin na potres v Benečiji Nocoj v Špetru odprtje razstave Riba Faronika - V naslednjih dneh še druge prireditve in predstavitev šolske raziskave ŠPETER - Kdor je leta 1976 doživel rušilni potres v Reziji, Terski, Karnaj-ski in Nadiških dolinah, na tiste dni še vedno ohranja živ spomin. Zato so se tudi v Benečiji odločili, da ob 40-letnici potresa to tematiko na poseben način poglobijo v okviru širšega projekta, ki si ga je zamislil Študijski center Nediža s KD Ivan Trinko in pri katerem so sodelovale številne organizacije, posamezniki in tudi dvojezična šola. Prve rezultate dejavnosti si bo mogoče ogledati že danes zvečer, ko bodo v Špetru ob 19. uri otvorili razstavo Riba Faronika (v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo in Beneško galerijo, ki bo razstavo gostila). Gre za neke vrste »spominski atlas«, ki bo potres v Furlaniji povezal z drugimi podobnimi katastrofami v celem svetu: vezna nit pa bodo predvsem poštne znamke, ki so jih izdali ob potresih ali ob njihovih obletnicah, poštni žigi, ovojnice, razglednice in tako dalje. Gradivo je del bogate zbirke profesorja Petra Suhadolca, mednarodno priznanega seizmologa in filate-lističnega navdušenca, ki je letos v sklopu tega projekta predaval tudi na dvojezični in italijanski osnovni šoli v Špetru, na pobudo KD Trinko pa bo o potresih predaval še v Slovenskem kulturnem domu v Špetru v petek, 13. maja. Razstavo v Beneški galeriji bogatijo tudi videoposnetki, ki so jih različne nadzorne kamere na javnih in zasebnih stavb posnele takoj po potresnih sunkih. Ta del je uredila umetnica in fotografinja Irene Lazzarin, ki je posnetke snela s spleta in poskrbela za montažo. Naslednji teden pa bodo odprli še razstavo »Sred vasi, posnetek sprememb«, Jutri v Primorskem dnevniku Ob 40-letnici uničujočega potresa v Furlaniji in Beneški Sloveniji bomo jutri objavili posebno prilogo na štirih straneh. Voj-mir Tavčar, prvi novinar Primorskega dnevnika, ki je poročal s potresnega območja, obuja spomin na razdejanje, ki mu je bil priča. On in tudi Dušan Udovič pišeta tudi o Benečiji oz. o pomoči iz Trsta, Gorice in Slovenije. Objavili bomo tudi pričevanje Iva Marušiča, ki je na dan potresa služil vojaški rok v Guminu. Pogovorili smo se tudi s takratnim izrednim komisarjem Giuseppejem Zamberlettijem. Intervju z njim bomo objavili posebej. ki bo 14. maja od 17. ure na ogled v ne-kadnjem baru na glavnem trgu v Ažli, dan kasneje pa od 12. ure v baru v Gorenjem Barnasu. Razstavo sestavljajo fotografije in pričevanja ljudi iz vasi, ki jih je najbolj prizadel potres. Nekaj mesecev pa se tematiki potresa intenzivno posvečajo tudi šolarji. Učenci petih razredov so po predavanju prof. Suhadolca med delavnico, ki jo je vodila ilustratorka Luisa Tomasetig, tudi sami izdelali dve poštni znamki na temo potresa (izdali so ju v Sloveniji). Izvedli so nekaj raziskav, se pogovorili z ljudmi, ki so potres leta 1976 doživeli, rezultate svojega dela pa bodo učenci petega razreda dvojezične osnovne šole predstavili jutri, ob 18. uri, v špetrski občinski dvorani na posvetu z naslovom Zemlja pleše. Gostje učencev bodo Ulderica Da Pozzo, Franco Piani, Ljoba Jenče in Luisa Tomasetig. (nm) Posledice potresa v Ažli (zgoraj) in Osojanah (spodaj) nm volitve redakcija@primorski.eu Za Avstrijo odločilni dnevi Vprašanje beguncev in prvi krog predsedniških volitev, ki sicer še ni prinesel dokončne odločitve, toda zaskrbljujoče zmagoslavje desničarskega kandidata Norberta Hoferja (FPO), sta v zadnjih mesecih in dneh močno zamajala politično stabilnost Avstrije. Alpska republika se je po zasuku v desno znašla ne le pod drobnogledom mednarodne javnosti, ampak tudi - po dramatični nezaupnici vladi (kandidata socialdemokratov in ljudske stranke Rudolf Hundstorfer in Andreas Khol sta zbrala skupaj komaj še četrtino glasov, čeprav imata obe stranki v parlamentu absolutno večino poslancev) - v hudi notranjepolitični krizi. Izključene niso temeljite spremembe v vladi do menjave kanclerja, niti predčasne volitve! Pod najhujšim pritiskom se je znašla socialdemokratska stranka (SPO), kateri grozi pravi razkol. Soočena je z vprašanjem, ali je kancler Werner Faymann sploh še pravi mož na vrhu stranke in tudi vlade. To ne nazadnje zaradi njegovega zasuka v vprašanju beguncev oz. migrantov, s katerim je Avstrija povsem spremenila svoj obraz - od beguncem naklonjene dežele v najglasnejšo zagovornico »trdnjave Evrope«, ki hoče postaviti ograje celo na najbolj občutljivi evropski prehodni točki, na Brennerju. Faymannova usoda bo zapečatena najkasneje na kongresu socialdemokratske stranke, ki je zaenkrat predviden meseca novembra letos. Ni pa izključeno, da bo že prej, morda celo še pred poletjem, kot to so to zahtevali Fay-mannovi najodločnejši nasprotniki v stranki, ko so ga na tradicionalnem pohodu avstrijskih socialdemokratov 1. maja na Dunaju izžvižgali. In to tako glasno, da Faymann ni več prišel do besede in svoj govor zaključil po pičlih treh minutah. Faymann je vsekakor načet, avstrijski mediji trdijo, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo moral oditi. Malo bolj mirno, a nič boljše, je tudi v ljudski stranki (OVP) podkanclerja Reinholda Mitterlehnerja. Tudi tu pri konservativcih se namreč postavlja vprašanje kako naprej. Je njihov prvi mož, čeprav je bil na vrh stranke izvoljen šele pred pičlima dvema letoma, še vedno ta pravi kandidat za državnoz-borske volitve 2018 ali pri morebitnih predčasnih volitvah? V ozadju namreč čaka močan tekmec - mladi zunanji minister Sebastian Kurz - po javnomnenj-skih raziskavah že najbolj priljubljeni politik ne le iz vrst OVP temveč na celotnem avstrijskem političnem prizorišču. Pred takšnim ozadjem je zelo verjetno, da bo po 22. maju, nedelji, ko bodo Avstrijci in Avstrijke v drugem krogu dobili novega predsednika, mnogo bolj jasno. Zmaga Strachejevega svobodnjaškega populista Norberta Hoferja bi nedvoumno še bolj zamajala temelje avstrijske republike, medtem ko bi izvolitev Alexanderja van der Bellena, katerega medtem poleg zelenih podpirajo tudi ugledni socialdemokrati in člani ljudske stranke, prinesla notranjo pomiritev in stabilizacijo, v mednarodni dimenziji pa državi vrnila ugled »evropske« države. 4 Četrtek, 5. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu naš intervju - Tržaški občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus Kraus: Končno smo odprli mesto navzven Trst se je po več desetletjih končno zdramil. V vseh povojnih letih je bil zaradi nekaterih izrazito konservativnih krogov vselej zazrt sam vase, občinska uprava župana Roberta Cosolinija pa je končno odprla mesto navzven oziroma v svet. Pomembno vlogo je imel pri tem tržaški občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus, ki je tudi uspešen podjetnik in je že več kot dvajset let generalni direktor podjetja Julon v Ljubljani, ki se je ravnokar preimenovalo v AquafilSLO. Zadnja tri leta in pol pa je na tržaški občini vodil zelo pomembne resorje. Kakšna je bila njegova izkušnja, kako ocenjuje opravljeno delo in kakšni so obeti za prihodnost so bila izhodišča za daljši pogovor, med katerim je Kraus tudi napovedal nekaj novosti. Sicer je pogovor v mestni hiši na Velikem trgu potekal tako rekoč po kosih, saj so odbornika v skladu z njegovimi obveznostmi nekajkrat zmotili, za nekaj časa se je moral tudi oddaljiti, ker je moral sprejeti delegacijo športnih delavcev v imenu tržaškega župana Roberta Cosolinija. V sobo je kasneje dvakrat stopil ravno župan, ki ga je že spet povabil v sosedno sobo zaradi neke pomembne obveznosti. Krausovo delo se zdaj bliža koncu. V juniju bodo volitve za izvolitev novega župana in za obnovo tržaškega občinskega sveta, Krausa pa na kandidatnih listah ni. Sicer pa funkcijo odbornika imenuje župan ne glede na kandidature. Ali ste prejeli ponudbo za kandidaturo? Ponudbo za kandidaturo sem dobil, vendar se nisem za to odločil. Zakaj ne kandidirate? Smatram, da je delo občinskega odbornika in občinskega svetnika precej različno in drugačno. V odborniški funkciji se bolj »znajdem«, medtem ko v funkciji občinskega svetnika ne bi dal posebnega doprinosa. Na svetniških mestih se namreč bolj pogovarjajo o političnih vprašanjih, odborniško mesto je bolj vezano na upravljanje. Ko pa bi vam potemtakem ponovno ponudili odborniško mesto? O tem se še nismo pogovarjali. Najbrž bomo to storili v prihodnjih tednih ali takoj po volitvah. Kdaj ste zasedli odborniško mesto in s kakšnimi funkcijami? To mesto sem nastopil 21. marca leta 2013, zaupali pa so mi resor za gospodarski razvoj, ki ga je do takrat vodil občinski odbornik Fabio Omero, in za trgovino, ki je bil v rokah občinske od-bornice Elene Pellaschiar. Od 1. januarja lani sem tudi odbornik za šport. Kakšen je obračun vašega dela? Pri svojem delu sem skušal vselej dati maksimalno. Jasno je, da se lahko vsakdo vedno izboljša. Mislim, da sem lahko s svojim delom zadovoljen. Tudi moja vest je mirna, kar je zame tudi najbolj pomembno. Ali ste dosegli zastavljene cilje? Posebnih ciljev si nisem dal, saj nisem imel nobene izkušnje, ko sem začel s tem delom. Za delo sem vsekakor takoj poprijel in skušal izpeljati vse naloge, ki so se redno pojavljale. S časom sem doumel, da so bile določene stvari, ki jih je bilo treba po mojem mnenju izvajati, izpeljane. Druge so še v teku in bodo izpeljane v drugem mandatu. Katere ukrepe bi lahko izpostavili? Občinski odbornik Edi Kraus na Velikem trgu; ob naslovu posnetek starega pristanišča Če gremo v samo specifiko, je med velikimi projekti nedvomno osvojitev novega trgovskega načrta, ki smo ga spravili pod streho v slabem letu, medtem ko se je njegov postopek na občini začel že leta 2007. Zahvaljujoč se temu načrtu bodo tudi začeli v kratkem graditi novi trgovski center OBI v Ulici Flavia blizu Domja, kjer bo med drugim 60 novih delovnih mest. Drugi pomemben projekt je bila sprostitev prodaje v trafikah, ki je bila prej vezana samo na časopise, medtem ko lahko zdaj prodajajo tudi druge artikle. S tem je bila dana možnost mnogim Med velikimi projekti je osvojitev novega trgovskega načrta, ki smo ga spravili pod streho v slabem letu trafikam, da še delujejo. Sicer naj tu omenim, da smo začeli pripravljati nov splošni trgovski načrt, ki bo vezan na komaj sprejeti splošni občinski prostorski načrt. S sprejetjem novega načrta bodo zasnovani in točno določeni vsi kriteriji za gradnjo novih trgovskih centrov oziroma trgovin in ne bodo torej novi trgovski načrti več potrebni. Dalje se je začel postopek za premestitev ribiške tržnice iz lesnega pristanišča v Ul. Macelli, kjer bo po novem tudi zelenjavna tržnica. Glede transporta naj dodam, da je potrebno še naprej spodbujati izboljšanje železniške zveze med Trstom, Ljubljano, Zagrebom, Budimpešto in Dunajem. Med tržaškimi aduti je nedvomno turizem. Od vsega začetka sem se zavzel in spodbujal načelo, da je treba biti pozorni do vseh vrst turizma, se pravi ne samo do križarjenja ali kongresov, temveč tudi do dopustniškega, poslovnega, šolskega itd. Tako se je nazadnje število ljudi, ki so obiskali Trst v zadnjih letih, zelo povečalo. To ima sicer pozitivno in negativno plat. Pozitivna je v tem, da se je šte- vilo turistov v hotelih krepko povečalo. Kritična točka pa je v tem, da je rast števila turistov nenadzorovana in je težko razumeti segmente. Jasno pa je, da Trst ne živi samo od turizma. Temveč? Velik problem je v tem, da predstavlja industrija le deset odstotkov lokalne proizvodnje. Če želimo, da se Trst razvija, moramo spodbujati rast industrijskih dejavnosti in delati na tem, da nastanejo nova delovna mesta, še zlasti za mlade. Dalje se morajo razvijati dejavnosti, vezane na morje, a ne samo na ladjedelništvo. Velik izziv so dejavnosti na morju, kot je na primer črpanje nafte. Drugi pomemben segment v Trstu so biotehnologije. Pomemben del tržaške industrije je škedenjska železarna. Občinska uprava spodbuja delo novega lastnika Ar-vedija, drugi zahtevajo zaprtje koksarne in plavža ali sploh vse železarne. Kaj se obeta? Cosolinijeva občinska uprava ima zaslugo, da delovanje v železarni ni zamrlo. Vsi sprejeti ukrepi dovoljujejo, da se proizvodnja nadaljuje. Na tej osnovi bodo v prihodnosti nastali in se razvili tudi novi obrati. Od tega bo imel korist ves industrijski sektor, ki je dejansko že v pogonu. V zadnjih petih letih se je mesto precej spremenilo. Kakšen je danes Trst in kakšen lahko še postane? Iz političnega vidika je še najbolj pomembno dejstvo, da je Cosolinijeva občinska uprava končno odprla mesto navzven. Cosolini je v bistvu razbil tisto malomeščansko mentaliteto, ki je z izjemo Illyjevega obdobja dolga desetletja vladala v Trstu in je bila odprtost do sosedov samo navidezna. Zadnja občinska uprava pa se je res odprla širšemu zaledju, ki gre od Hrvaške preko Slovenije do Štajerske, Dunaja, Koroške, Furlanije-Ju-lijske krajine in drugih italijanskih dežel. Trst je zaradi tega tudi ponovno zaživel. Mislim, da gre tudi temu pripisati del prihoda novih turistov, predvsem iz bližnjih sosednih držav. fotodamj@n Strategija, ki jo je postavil Cosoli-ni, da mora Trst postati okno na Sredozemlje in srednjo Evropo, je bila torej pravilna. Storjenih je bilo mnogo konkretnih pobud, kot so na primer obiski v Sarajevu, v Zagrebu, na Dunaju, v Celovcu. Poleg tega smo z Ljubljano gostili dva pomembna koncerta na Velikem trgu, vzpostavljena je bila tudi železniška zveza med Ljubljano in Opči-nami, ki naj bi se razširila še na Dunaj in Budimpešto. Vse to in še marsikaj drugega je pripomoglo k temu, da se je Trst odprl v svet. Za mesto bo torej zelo pomemben izid prihodnjih volitev. Kaj čaka Trst, če se bo ponovno uveljavil Cosolini? Če zmaga Cosolini, mi je popolnoma jasno, kaj se bo zgodilo. Strategija, ki je bila že postavljena, se bo nadaljevala, nov mandat pa bo možnost za nadgradnjo že nastavljenega oziroma opravljenega dela. Za razvoj ekonomije bo vsekakor potrebno še nadaljevati z gospodarsko politiko, ki je bila zastavljena v zadnjih petih letih, ter z dialogom in tesnim sodelovanjem s stanovskimi oziroma sindi- Zanimivo bo videti, kako bodo glasovali pripadniki slovenske narodne skupnosti kalnimi organizacijami. Ukrepi bodo razdeljeni na kratkoročne v turističnem (naj tu omenim okrepitev projekta Discover Trieste), trgovinskem in obrtnem sektorju, medtem ko bodo na industrijskem, transportnem, investicijskem in kmetijskem področju potrebne srednje-dolgoročne strategije. Dalje so nujni ukrepi oziroma naložbe v razvoj infrastrukture, ki jih bo občinska uprava spodbujala in izvajala v sodelovanju z zasebnim sektorjem. Med pomembnimi projekti so parkirišče Audace, palača Car-ciotti, silos, miramarski park in seveda razvoj starega pristanišča. Kaj pa se bo zgodilo, če zmaga kandidat desne sredine Roberto Dipiazza? V tem primeru je scenarij že znan. Z njim ne bo nobene novosti, kvečjemu bodo ponovno zavladale tiste sile, ki so vsa ta povojna leta zavirale razvoj Trsta in njegovo odprtost navzven. Ko pa bi postal župan kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis? To je veliko vprašanje. V Gibanju 5 zvezd se namreč soočajo in se bodo soočali v primeru zmage - tako kot v vseh občinah, ki jih že upravljajo - z veliko neizkušenostjo in upraviteljskim neznanjem, kar je po svoje tudi razumljivo. In ostali kandidati? Vsi ostali kandidati nimajo velikih možnosti, da se uvrstijo v balotažo. Na mnogih listah so tudi slovenski kandidati. Kakšne možnosti imajo? Zanimivo bo videti, kako bodo glasovali pripadniki slovenske narodne skupnosti oziroma koliko glasov bodo prejeli kandidati, ki so odraz slovenske manjšine, saj so prisotni domala na vseh glavnih volilnih listah. Kakšen vtis imate glede volilne kampanje? Zdaj imam privilegij, da gledam na stvari iz drugačnega zornega kota in razpolagam z informacijami iz prve roke o stvareh, ki zadevajo naše mesto. Zato tudi vidim, da je precej populizma in tudi obljub, ki jih bo zelo težko spoštovati. Zaradi tega mislim, da je treba prisluhniti kandidatom, ki so pri svojih napovedih in obljubah zmernejši. Velik del volilne kampanje že sloni na škedenjski železarni, na starem pristanišču in varnosti. Kako to ocenjujete? Tema železarne je vezana na ekološko problematiko. Ekologija je del našega življenja in je izredna tema tudi za populistične izjave, medtem ko bi bilo treba danes tudi na te stvari gledati bolj iz vidika trajnostnega razvoja, z vsem kar trajnostni razvoj pomeni. Razvoj starega pristanišča pomeni ponoven razcvet našega mesta in tudi na tem področju oziroma glede načrta za njegovo rast so lahko mnenja popolnoma različna. Kar zadeva varnost, je Trst varno mesto in je za varnost poskrbljeno. Prihod migrantov ni povečal števila kaznivih dejanj. Jasno pa je, da zaradi ekonomske krize, ki izpod-jeda predvsem srednji sloj in ustvarja vedno več revnih oseb, se lahko kdo iz teh ri-zičnih skupin loti kaznivih dejanj. Vendar to je širše socialno vprašanje. Kakšen bo izid volitev, bomo torej kmalu videli. Kar pa zadeva upravljanje mesta, kako ste v zadnjih letih usklajevali delo javnega upravitelja s podjetništvom in sploh zasebnim življenjem? To je bilo izredno naporno. Ko sem sprejel odborniško mesto, je kazalo, da bo delo enostavnejše in časovno manj zahtevno, a nazadnje ni bilo tako. Usklajevanje je bilo torej naporno, tudi ker so razna institucionalna srečanja in prireditve, ki potekajo ob sobotah in nedeljah, zahtevali prisotnost župana in občinskih odbornikov. Skratka, zadnja tri leta so bila izredno, izredno težka. Odborniška izkušnja se torej bliža koncu. Kaj boste zdaj storili? Če se bo to slučajno končalo, bom nadaljeval s svojim delom, ki ga ne manjka. Poleg tega se bom lahko bolj posvetil družini in zdravju ter nadaljeval z življenjskim slogom, na katerega sem bil navajen v preteklosti. Aljoša Gašperlin / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. maja 2016 5 opčine - Torkovo srečanje v organizaciji ZKB Sistem zadružnih bank in enotni mehanizem nadzora Ob predsedniku ZKB Kovačiču govorila predsednik in podpredsednik zveze zadružnih bank Graffi Brunoro in Kasperkovitz »Zadružne banke in enotni mehanizem bančnega nadzora«: ta je bil naslov zanimivega in poučnega srečanja, ki ga je Zadružna kraška banka v torek zvečer priredila na Opčinah za zadružne člane, stranke in širše občinstvo. Srečanja so se udeležili tudi gostje oziroma poslovni partnerji, med temi predsednik Zadružne banke Doberdoba in Sovodenj, Roberto Devetta. Na srečanju so predsednik ZKB Adriano Ko-vačič ter podpredsednik in predsednik deželne federacije zadružnih bank, Lorenzo Kasperkovitz in Giuseppe Graffi Brunoro, izpostavili vrsto pomembnih novosti v bančni regulativi ter poročali o učinkih, ki jih slednje imajo na sistem zadružnih bank oziroma na odnose med lokalnimi bankami in zadružnimi člani. Predsednik Kovačič je v uvodu poudaril dejstvo, da novi izzivi pomenijo za banko dodatno odgovornost do članov, saj sta cilja banke zagotavljati tako zadružnim članom kot vsem ostalim strankam kvalitetne finančne produkte ter obenem vrednotiti zančilnosti teritorija, na katerem banka deluje. Novo reformo, ki so jo sprejele zadružne banke, je Kovačič ocenil za pozitivno, kajti jih spodbuja k »večji konkurenčnosti na trgu« ter izpostavlja pomen učinkovitega poslovanja posameznih bank, ki se potem odraža v solidnosti zadružnega bančnega sistema, to pa tudi v luči digitalizacije bančništva, kjer se pojavlja nova ostra konkurenca. Predsednik Kovačič je na koncu poudaril koristi, ki izhajajo iz sodelovanja med zadružnima bankama slovenske skupnosti v Italiji, kar je med drugim omogočilo, da nova regulativa zadružnih bank pri njihovem poslovanju ščiti jezikovne značilnosti - in to zlasti v deželah s posebnim statutom, kar je za našo skupnost še kako pomembno. Podpredsednik deželne federacije zadružnih bank Lorenzo Kasperkovitz je svoj poseg osredotočil na nekatere ključne izraze, ki jih bodisi kadri bodisi uslužbenci v bankah srečujejo dnevno v bančnem izrazoslovju. Kasperkovitz je obrazložil, da medtem ko so do pred nekaj leti bančne krize reševale države oziroma sami davkoplačevalci (»bail-out«), nova evropska regula- Adriano Kovačič, Lorenzo Kasperkovitz in Giuseppe Graffi Brunoro fotodamj@n tiva predvideva, da morebitne krize rešuje bančni sistem čimbolj samostojno (»bail-in«). Z uvedbo nekaterih novih inštrumentov za nadzor nad bankami, kot sta na primer enotni mehanizem za nadzor nad bankami in enotni mehanizem za reševanje bank iz krize (t.i. »single resolution mec-hanism«), je celotni nadzor nad bančnim sistemom prevzela Evropska centralna banka. Kljub temu pa so manjše, lokalne banke še vedno pod nadzorom državnih centralnih bank: tak je tudi slučaj italijanskih zadružnih bank, saj je za nadzor nad njimi še vedno pooblaščena Banka Italije, pa čeprav deluje v sklopu evrosistema. Kasperkovitz je dejal, da je nov način reševanja bank že drago stal zadružne banke, saj so slednje morale odšteti kar 230 milijonov evrov za sanacijo nekaterih bank, ki so bile tik pred propadom (Banca Marche, Banca Etruria, CariFerrara in CariChieti). Ob tem pa je še poudaril, da je zadružni sistem soliden in razpolaga s številnimi jamstvi nad depoziti in raznimi produkti za varčevanje. Skratka, »zadružne banke delujejo v omrežju, ki je prožno, a hkrati zelo solidno,« je povzel Kasperkovitz. Predsednik deželne federacije zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro je med posegom izpostavil dejstvo, da reforma bančnega sistema omogoča lokalnim bankam, da še vedno gojijo tesne odnose s strankami ter poslujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Zadružne banke so to dosegle zahvaljujoč se »avtoreformi«, kar pomeni, da bodo odslej naprej posamezne banke delovale pod skupnim okriljem nove banke (»banca capogruppo«), ki jih bo zastopala na bančnem trgu; vendar bo hkrati vsaka zadružna banka ohranila lastno licenco za poslovanje na trgu: drugače povedano, člani banke bodo še vedno odločali o njeni upravi in torej o njenih strategijah. Graffi Brunoro je povedal, da reforma ohranja številne specifike zadružnega bančnega sistema, saj zadružne banke večino posojil (95 odstotkov) namenjajo lokalni skupnosti in podjetjem, ki delujejo na lokalni ravni; hkrati pa prinaša nekatere pomembne novosti. Na primer, zadružne banke morajo po novem imeti najmanj 500 članov (pred reformo 200), da lahko konkurirajo na trgu. Graffi Brunoro je dejal, da v prihodnosti ne bodo več obstajale »atomistične« lokalne banke, ki bi delovale samostojno, temveč le banke, tesno povezane v zadružnem omrežju, ki bodo na ta način še bolj učinkovito konkurirale na trgu. Na koncu je še pohvalil predstavnike zadružnih bank slovenske skupnosti, saj je bil njihov doprinos ključnega pomena, da nova reforma zagotavlja spoštovanje nekaterih jezikovnih in teritorialnih specifik, ki se bodo še naprej odražale v delovanju zadružnih bank v FJK in Italiji nasploh. Mitja Stefancic barkovlje - Zamude v železniškem prometu Moški splezal na drog in grozil, da bo skočil Železniški promet je včeraj dopoldne spet zabeležil velike zamude zlasti v smeri proti Trstu oz. iz njega. Tokrat pa ni šlo za običajno nesrečo, pač pa za moškega, ki je okrog 5.30 splezal na drog na postaji pri barko-vljanskem nadvozu in grozil, da bo skočil z njega in se ubil. Kaže, da so moškega ravnokar odslovili iz službe in se je iz protesta odločil za ek-stremno dejanje. Posegla je železniška policija, zraven pa je pripeljal tudi re-šilec službe 118. Po daljšem, skoraj dvournem prigovarjanju, je moški okrog 8. ure končno samostojno sestopil z droga. Vlaki na progi Trst-Benetke oz. Trst-Videm so morali medtem mirovati, saj so sodne oblasti odredile, da iz varnostnih razlogov na železniških tirih prekinejo električni tok. Zamude so se nakopičile: pri odhodih oz. prihodih so bile celo 90-minutne; en vlak freccia rossa in 4 deželne vlake so morali ukiniti, en vlak freccia in šest deželnih pa je moralo spremeniti svojo običajno progo. Šele pred okrog 13. ure se je situacija nekoliko normalizirala. Železarna: Dežela FJK umaknila svarilo Deželna vlada FJK je umaknila svarilo, ki ga je bila posredovala vodstvu škedenjske železarne 16. marca zaradi prekomernega hrupa na osnovi določil okolj-skega dovoljenja AIA. Ti ukrepi so bili za deželno vlado prednostni glede na druge. Po včerajšnji inšpekciji so namreč pristojni izvedenci ugotovili, da so se zaključila dela za zvočno izolacijo. trst - Shod na Borznem trgu Tajnik SKP Paolo Ferrero podpira Iztoka Furlaniča Tajnik SKP Paolo Ferrero z Iztokom Furlaničem trst Sporočilo o junijskih volitvah Kot vedno v predvolilnem obdobju tudi tokrat Primorski dnevnik v času volilne kampanj e za občinske volitve do nedelje, 19. junija, ne bo objavljal pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate na volitvah ali so kakorkoli povezani z volilno kampanjo. Prav tako v tem obdobju ne bomo objavljali tovrstnih komentarjev bralcev na spletni strani in na straneh fa-cebooka našega dnevnika. Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, bomo omogočili, da se predstavijo v obliki sa-mopredstavitve (največ 1500 znakov in priložena fotografija). Dopise slovenskih kandidatk in kandidatov za tržaški in miljski občinski svet v slovenskem jeziku bomo sprejemali do sobote, 14. maja (naslov elektronske pošte: redakci-ja@primorski.eu). Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom, obvestilom in pozivom v zvezi z volilno kampanjo. Uredništvo si pridržuje pravico, da o nekaterih dogodkih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. Volitve 2016 fotodamj@n Državni tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero se je včeraj popoldne udeležil volilnega shoda na Borznem trgu, kjer je podprl županskega kandidata Združene levice Iztoka Furlaniča. Ferrero je podprl tudi pordenonskega županskega kandidata liste Insieme per Pordenone Andreo Cancianija, včeraj zgodaj popoldne pa je bil napovedan tudi v Miljah. Furlanič je na Borznem trgu govoril o glavnih točkah svojega programa. Na srečanju z volivci in volivkami so sodelovali tudi županski kandidat v miljski občini Marino Andolina in drugi kandidati za tržaški oziroma miljski občinski svet. Paolo Meniš (G5Z) danes popoldne barman Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis bo danes popoldne zaposlen kot barman. V baru White Cafe v Ul. Genova 21/a bo namreč G5Z ob 18.30 priredilo volilno pobudo Il sin-daco ti serve. Menis in drugi kandidati G5Z za tržaški občinski svet bodo točili pijače za pultom, G5Z pa se bo na ta način samofinanciralo. Gibanje 5 zvezd, piše v tiskovnem sporočilu, se od nekdaj samofinancira za volilne kampanje in bo torej take prireditve organiziralo tudi v Trstu. G5Z je zavrnilo 42 milijonov evrov javnega financiranja v zadnjih dveh letih in preko svojih parlamentarcev vrnilo skupnosti 14 milijonov, medtem ko so deželni svetniki namenili 600 tisoč evrov za sklad za razvoj malih in srednjih podjetij. Žrebanje kandidatnih list V dvorani tržaškega občinskega odbora bo pristojna volilna komisija danes izžrebala vrstni red, s katerim bodo imena županskih kandidatov oz. kandidatne liste ponatisnjeni na volilnici. Žrebanje bo ob 12. uri. Karabinjerji zasačili tatova v baru v Ul. San Marco V zadnjih tednih so karabinjerji zabeležili več kraj po trgovinah in barih pri Sv. Jakobu. Okrepili so nadzor, da bi nepridiprave zalotili pri kaznivem dejanju in v civilnih oblekah nevidno opazovali dogajanje v mestni četrti. Odločitev se je izkazala za posrečeno, saj sta kara-binjerja v civilnih oblekah ravno v torek okrog 1. ure ponoči zagledala mlajša moška, ki sta se sumljivo sprehajala po Ulici San Marco. Poklicala sta kolege, skupaj pa so se spustili po ulici, na kateri so opazili, da je bila navoj-nica nekega bara slabo zaprta, pravzaprav jasno je bilo, da je nekdo vlomil v prostore. Karabinjerji so navojnico dvignili in vdrli v bar, v katerem sta pri blagajni čepela ravno sumljiva mladeniča, ki sta iz nje skušala izvleči de- nar. Izkazalo se je, da gre za mlada romunska državljana, 24-letnega L.I. in 26-letnega G.N.A., ki sta že večkrat imela opravka s pravico, saj sta med drugim »obiskala« tudi kak bar v šentjakobskem rajonu. Po dodatnem preverjanju so karabinjerji ugotovili, da je 26-letnik v noči na 24. april vlomil tudi v trafiko v Ulici Flavia: karabinjerji so ga namreč takrat zalotili v trafiki in pri njem našli orodje za vlamljanje. Prijavili so ga na prostosti. V torek ponoči so karabinjerji dvojico pospremili v koronejski zapor, kjer bo o njuni usodi odločal javni tožilec. Karabinjerji vsekakor preverjajo, ali sta mladeniča vpletena tudi v ostale kraje, ki so se pripetile pri Sv. Jakobu v zadnjih časih. 6 Četrtek, 5. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski trst - V soboto zvečer v središču mesta Z Belo nočjo prihaja tudi večerja pod milim nebom Mestne ulice zaprte za promet, trgovine odprte do poznega V soboto zvečer se v Trst vrača Bela noč, prireditev, v okviru katere pristojni zaprejo mestne ulice za promet, trgovci v trgovinah sprejemajo kupce in stranke do poznih večernih ur, del prodajnega blaga postavijo tudi na javne površine, največjo gnečo pa običajno beležijo bari in kavarne. Pomembna novost letošnje pete Bele noči pa bo t.i. Večerja v belem. Združenje trgovcev na drobno tržaške organizacije Confcommercio in Občina Trst sta načrt za tokratno Belo noč pripravila v zadnjem trenutku, za njeno zgodnejšo izvedbo pa so se organizatorji odločili zaradi tekaškega maratona Ba-visela, ki v mesto iz leta v leto privablja več turistov. Bela noč se običajno dogaja v poletnih dneh ali ob pomembnih prireditvah, ki so magnet za obiskovalce. Naj spomnimo, da so zelo uspešno Belo noč izvedli konec maja pred dvema letoma, ko je v Trstu potekala zadnja etapa 97. kolesarske dirke Giro D'Italia. Letošnje zgodnejše Bele noči se veselijo tržaški trgovci, ki bodo na ta način lahko popravili sezonske prodajne bilance. Bele noči sicer ne gre enačiti z Nočjo razprodaj, saj cene blaga sredi sezone še ne morejo biti bistveno nižje, a v marsikateri trgovini bodo blago prodajali s »priložnostnim« popustom. Mestne ulice bodo za osebni promet zaprli po 20. uri, avtobusi mestnega prometa pa bodo vozili do 21. ure. Središče mesta bodo v svoje roke prevzeli tudi ulični umetniki in glas- Bela noč v mesto ponavadi privabi veliko ljudi fotodamj@n beniki, ki bodo nastopali na različnih mestnih vogalih. Največja novost tokratne Bele noči bo, kot rečeno, Večerja v belem, format družabnega dogodka, ki se je v nekaterih italijanskih mestih že dobro prijel in ki predvideva večerjo pod milim nebom na enem od mestnih trgov ali ulic. Za sku- trst - Velika sečnja v Ul. Crispi Bolna drevesa Posekali so več dreves, njihova debla so povsem votla V deblih posekanih bolnih dreves zevajo velike luknje fotodamj@n Po nalogu tržaške občinske uprave so delavci pred dnevi v Ulici Crispi posekali večje število dreves, za katere se je izkazalo, da so hudo bolna, saj so njihova debla popolnoma votla. Pred časom je občinska uprava podobno ukrepala na Drevoredu 20. septembra. Stara in bolna drevesa so lahko za občane in udeležence v prometu zelo nevarna, kot se je pred meseci izkazalo na Drevoredu Raffaello Sanzio pri Svetem Ivanu, ko je visoko drevo z gnilimi koreninami nenadoma zgrmelo na tla in poškodovalo parkirane avtomobile. pinski gurmanski večer morajo udeleženci od doma prinesti mizo in stole, ki ne smejo biti plastični, prte, jedačo in pijačo. Predviden pa je tudi strog oblačilni kodeks - prav vsi morajo biti odeti v belo barvo. Na lokaciji, ki je trenutno še skrivnost, bo na razpolago tudi osebje, ki bo skrbelo za organizacijo dela. (sč) zgonik - Od danes Nives Vocchi razstavlja na županstvu Na županstvu v Zgoniku se uspešno nadaljujejo razstave, ki jih v sodelovanju z raznimi umetniki prireja občinska uprava. Od danes od 13. ure dalje Nives Vocchi ponuja na ogled dela, ki jih sestavljajo kamen in naravni materiali, saj hoče z njimi spregovoriti o tukajšnji pokrajini. Kamen je od vedno očarljiv, hiše pa predstavljajo korenine in spomin. Kamne nabira umetnica sama ter jih nato oblikuje, da postanejo kraške hiše, dediščina, ki jo je treba, kot sama pravi, ohraniti in čuvati. Z ročno spretnostjo umetnice kamen postane kraška hiša, ki se na platnu zoperstavlja minljivosti. Na svoji dolgoletni umetniški poti je Nives Vocchi sodelovala na skupinskih razstavah tako doma kot v tujini (npr. v Parizu), njena dela so bila razstavljena v Termah Čatež, sodelovala je tudi na različnih ex-temporejih. V Zgoniku bo razstava odprta do 30. maja od ponedeljka do petka med 9. uro in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne med 15.30 in 17.30. Nove ponovitve monodrame (Moj) Devetsto V Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča se drevi ob 20.30 začenja nova serija ponovitev monodrame (Moj) Devetsto. Avtorski projekt Patrizie Jurinčič po predlogi monologa Alessandra Baricca o zgodbi pianista na oceanu, je nastal v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Do 22. maja bo prikupna glasbeno-gledališka predstava ponovno prevzela gledalce z močjo doživete pripovedi, s katero je tržaška igralka prejela študentsko Prešernovo nagrado. Naj opozorimo še na ostale ponovitve v tem tednu: jutri in v soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 16. uri (z avtobusnim prevozom iz Milj, Žavelj, od Domja, iz Doline, Boljunca, Boršta in Ricmanj). trst - Dogovor Tržaška mala in srednja podjetja laže do posojil ujf Včeraj danes [I] Lekarne Banka UniCredit in konzorcij za posojilna jamstva Congafi Industria Trieste sta sklenila nov dogovor o sodelovanju, katerega cilj je razširiti dostop tržaških malih in srednjih podjetij do posojil ter ga narediti bolj ugodnega. V okviru dogovora, ki bo zapadel konec letošnjega leta, a ga bo možno obnoviti, se obe strani obvezujeta, da olajšata prošnje za nova finančna sredstva, ki bi jih vložili mali podjetniki in obrtniki, dejavni v Trstu in tržaški pokrajini. Konkretno bo konzorcij Congafi prošnje, ki jih bodo vložila včlanjena podjetja, podprl z jamstvom na prvi poziv. To bo banki UniCredit omogočilo odprtje novih kreditnih linij zainteresiranim podjetjem po ugodnejših pogojih ter sočasno razširitev bazena subjektov, ki bi imeli možnost priti do financiranja. Društvo Finžgarjev dom Specialni pedagog, priljubljeni predavatelj, avtor več knjig: MARKOJUHANT VZGOJITELJI, GLAVO GOR! Finžgarjev dom, Dunajska cesta, 35, nocoj ob 20h VABLJENI VSI!!! Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 299197 (lekarna) ali 040 208731 (dosegljivost) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg Cavana 1 - 040 300940. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. Danes, ČETRTEK, 5. maja 2016 ANGEL Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.31 - Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 18.38. Jutri, PETEK, 6. maja 2016 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5/25 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. M Izleti Od ponedeljka, 2. do nedelje, 8. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Trg Oberdan 2 - 040 364928, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, organizira v nedeljo, 8. maja, prvi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice 2016«, v okolici Doline znotraj naravnega Rezervata doline Glinščice. Odhod ob 9. uri pri pokopališču v Dolini. Trajanje 3 ure. Za odrasle in družine (otroci od 10. leta starosti, zaradi višinske razlike). Obvezna prijava na tel.: 0408329231 (pon-pet 10.00-13.00), in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it PREŠERNO SKUPAJ - kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo v nedeljo, 8. maja, na voden izlet na Komenski Kras z ogledom jam in kavern iz 1. svetovne vojne. Sprehod je nenaporen in traja prib. tri ure. Poskrbljeno za pogostitev in družabnost. Odhod avtobusa ob 12.00 iz Bazovice s postanki po vseh vaseh vzhodnega Krasa. Info in vpis na tel. št. 328-9563272 ali 040-226386 (Magda) ali pri odbornikih sodelujočih društev. SPDT organizira v nedeljo, 8. maja, avtobusni izlet, na katerem bomo s prijatelji Pd Integral obiskali Celje. Po vodenem ogledu zanimivosti v mestu, se bomo povzpeli peš tudi na Celjski grad. Priporočamo udobne pohodniške čevlje in palice. Odhod iz Trga Oberdan v Trstu ob 6.45 in izpred bivšega hotela Danev na Opčinah ob 7.00. Prijave na tel. št. 040-220155 (Livio). Info na tel. št. 338-4913458 (Franc). PD ROJAN IN KROŽEK KRU.T vabita na enodnevni izlet v Ziljsko dolino v nedeljo, 12. junija. Info in vpis v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040360072, 040-826661 (g. Kobal) ali 040-417025 (g. Bole). SPDT v sodelovanju z ZSŠDI organizira od ponedeljka, 27. junija, do sobote, 2. julija, že 16. Planinsko šolo na Planini pri Jezeru. Za vse informacije in prijave je na razpolago naslov: mladinski@sprt.org. TRŽAŠKA Četrtek, S. maja 2016 7 'J Čestitke Tri poljubčke na vsako stran, enega še na nosek ti »poslam«. Tudi, če te včasih jezim, ti iz srca zakričim »Vse najboljše MALE!« Tvoj bratec Sebastian. Dragi MANUEL, za tvoj 7. rojstni dan ti čestitati želimo in košaro poljubčkov podarimo. Vsi, ki te imamo radi. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA vabi na predavanje za starše »Zasvojenosti, nasilje... ne hvala!« v sredo, 11. maja, ob 17.30 na osnovni šoli Virgil Šček, Nabrežina Kamnolomi 85. Predava Miha Kramli. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. 8.00-16.00, tel. 040573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it. Q Kino THE SPACE CINEMA - 16.00, 16.30, 17.40, 18.55, 20.50, 21.20, 21.50 »Captain America: Civil War«; 16.40, 19.00, 21.20 »Il libro della giungla«; 18.35, 21.30 »Captain America: Civil War 3D«; 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«; 16.40, 18.40 »Robinson Crusoe«; 16.30, 19.00, 21.30 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 19.25, 22.00 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Captain America: Civil War«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«; Dvorana 3: 16.50 »Robinson Crusoe«; 18.20, 21.15 »Captain America: Civil War 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.15 »Il traditore tipo«; Dvorana 5: 17.15, 19.50 »Sole Alto«; 22.10 »La foresta dei sogni«. Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Captain America: Civil War«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 21.45 »Microbo & Gasolina«; 20.00 »Appena apro gli occhi«. FELLINI - 16.20, 20.00, 22.00 »Le con-fessioni«; 18.10 »Truman - Un vero amico e per sempre«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Lo stato contro Fritz Bauer«; 18.45 »La foresta dei sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' dei sogni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Il traditore tipo«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30 »Houston, imamo problem«; 17.30 »Kung Fu Panda 3«; 15.25 »Kung Fu Panda 3 3D«; 18.40 »Lovec: Zimska vojna«; 15.30, 20.00 »Materinski dan«; 17.55 »Mr. Right - Morilec na belem konju«; 16.30, 21.00 »Nadzor z neba«; 17.50, 20.30 »Planet samskih«; 21.20 »Ponoreli Henry«; 15.30 »Prehod«; 15.50 »Ragljač in Žvenko«; 18.20, 21.10 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 17.20, 20.10 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«;16.00 »Zločinski um«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »To vse spremeni«. NAZIONALE - 20.30 »Captain America: Civil War«; 18.30, 21.00 »Captain America: Civil War 3D«; 16.40, 18.15, 20.10 »Il libro della giungla«; 18.10, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 16.30, 18.30, 20.00, 22.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 16.40 »Fuga dal pianeta Terra«; 17.00, 19.20, 21.45 »Stonewall«; 16.40 »Robinson Crusoe«; 21.20 »Zona d'ombra«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KON-TOVELU sklicuje 116. redni občni zbor, ki bo v petek, 6. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih društvene gostilne. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 6. maja, ob 16.30 odhod avtobusa s Padrič za nastop na Vrhniki (ob 20. uri). OBČINA ZGONIK vabi na občinsko proslavo 71. obletnice osvoboditve v soboto, 7. maja: ob 16.30 pohod od kamnoloma pri Repniču do Zgonika po pešpoti Gemina; ob 18.30 osrednja proslava pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah (10.00-12.00): 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Število udeležencev je omejeno, info in prijave na slovenskiklub@gmail.com. JUS KONTOVEL prireja v nedeljo, 8. maja, pohod po poteh galjotov, ki so se leta 1605 uprli in zbežali. Med pohodom bo prof. Aleksander Panjek predstavil zgodovinsko raziskavo »Krvavi poljub svobode«. Zbirališče na pomolu v Grljanu ob 15.00. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich, v ponedeljek, 9. maja, ob 17. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, dodatne informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicu v Trgovskem domu v Gorici, Korzo Verdi 52. MALA GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN (gledališki teden za otroke od 7 do 13 let) v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal na Opčinah v prostorih Ma-rijanišča od 13. do 17. junija. Vpis otrok (osebno) bo 11. maja na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3, I. nads.) od 8.30 do 15.00. Poleg svojih otrok se lahko vpiše samo otroka iz še ene družine. Število mest je omejeno. Info na tel. št. 040-370846 (9.0017.00) ali na www.slovenskaprosve-ta.org. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vod- nik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konferenca (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZSKD sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice na temo: »Zborovstvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 - nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter o jeziku malo drugače. Število udeležencev je omejeno. Za prijave in informacije info@zskd.eu 040635626. ZSKD vabi v nedeljo, 22. maja, na enodnevno delavnico, ki bo v Terski dolini, v odkrivanju slovenskih ustanov in kulturno-naravnih točk. Izlet je namenjen mladim članom oz. odbornikom od 14 do 30 let. Podrobnejše info na info@zskd.eu ali 040-635626. AD FORMANDUM sporoča, da je ponovno možno vpisovanje na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu ob ponedeljkih in sredah v večernih urah s predvidenim pričetkom 23. maja. Info na www.adforman-dum.org, info@adformandum.org, tel. št. 040-566360. JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. KOMISIJA ZA ODBOJKO PRI ZSŠDI prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Info na ZSŠDI ali pri trenerjih društev. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija. Info in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKLAD MITJA ČUK vabi od 4. do 22. julija v celodnevni poletni center (8.00-16.00) »...Nekoč v davnih časih... Once upon a time«: 3 tedni zabave in prijateljstva v svetu pravljic. Utrjevanje angleških besed in preprostih stavkov, branje in interpretacija pravljic, vodene igre in pesmice, ročna dela in risanje, prosta igra in bazen v prostorih občinskega vrtca Mario Silvestri, Naselje sv. Nazarija 73 na Pro-seku. Namenjen otrokom od 3 do 7 let. Mesta so omejena. Tel. št.: 040212289 ali urad@skladmc.org. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. H Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM zaključuje sezono predavanj »Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo« s predavanjem Vzgojitelji, glavo gor! Predaval bo specialni pedagog, priljubljeni predavatelj, avtor več knjig Marko Juhant. Vabljeni vsi v dvorano Finžgarjevega doma, Dunajska 35, danes, 5. maja, ob 20.00! OBČINA ZGONIK vabi danes, 5. maja, ob 13.00 na županstvo na odprtje razstave Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame«. Odprta bo do 30. maja med uradnimi urami. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM prireja danes, 5. in 6. maja, s sodelovanjem SD Koper, SD Nova Gorica, DSI in Slovenskega kluba »26. primorske slovenistične dneve«. Danes, 5. maja, ob 17. uri: večer posvečen narečni poeziji v Reziji, Benečiji, na Tržaškem in v Istri. Pogovoru o narečnem pesništvu, v katerem bodo sodelovali Marija Pirje-vec, Marko Kravos, Jasna Čebron, Luigia Negro in Jadranka Cergol, bodo sledile recitacije pesmi Silvane Pa-letti, Marine Cernetig, Alferije Bržan in Marije Mijot. Nastopil bo harmonikar Aleksander Ipavec. Petek, 6. maja: celodnevni simpozij na temo »Slovenska ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem od začetka 20. stoletja do sodobnosti«. Vabljeni v dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. SPDT IN FOTOVIDEO TRST80 vabita danes, 5. maja, ob 20.30 v dvorano Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6, na predavanje: »Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom«. Gostja večera bo agro-nomka Magda Šturman. FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave 110 let Bohinjske proge, ki jo je pripravila Branka Sulli-Sulčič. Na ogled je do 6. maja na mladinskem oddelku Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici. OBČINA ZGONIK, v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda vabi, ob 71-letni-ci osvoboditve, na ogled dokumentarnega filma »Italiancich!« o poitali-jančevanju slovenskih priimkov med obdobjem fašizma v Italiji, ki bo v prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu v petek, 6. maja, ob 20.30. Uvodne misli bo podal zgodovinar Piero Purini. Prisotna bosta tudi režiserja Miro Tasso in Michele Favaretto. SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne vabi na ponovitev predstave »Klinika za živčne čudeže« v soboto, 7. maja, ob 20.30. Režija Giorgio (Jure) Amodeo. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Zapleši in zapoj!«. Razvedrilni spored bosta oblikovali plesna in pevska skupina »Borjač« iz Sežane in »Gartrož« iz Nove Gorice. V nedeljo, 8. maja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave Peter Pan - na zemlji, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Izvaja srednješolska skupina Škamperle in Sv. Ivan v režiji Barbare Gropajc in Bože Hrvatič. DSI vabi v ponedeljek, 9. maja, na odprtje fotografske razstave Cirila Vel-kavrha na temo »Ciril in Metod v cerkvah na slovenskem etničnem ozemlju«. Govoril bo umetnostni zgodovinar Milček Komel. Peterlinova dvorana, ob 20.30. SLORI, ZSŠDI, Večstopenjska šola s slo-vensko-italijanskim dvojezičnim poukom in ISK v Špetru vabijo na de-batno srečanje »Večjezično okolje šolskih in zunajšolskih dejavnosti v Benečiji« v torek, 10. maja, ob 17. uri v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, Ul. Alpe Adria 67/b. 22. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB bo v nedeljo, 15. maja, ob 16. uri na Titovem trgu v Postojni v organizaciji JSKD in ZSKD. Nastopili bodo Postojnska godba 1808 (dir. Luka Loštrek), Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč (dir. Danjel Gri-zonič) ter Pihalni orkester Ilirska Bi- strica (dir. Simon Tomažič). V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Postojni. Koncert spada v niz dogodkov v okviru Tedna ljubiteljske kulture. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Pomladanski koncert, ki bo v nedeljo, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujeta Moški Pevski Zbor Vasilij Mirk in Ženski Pevski Zbor Prosek Kontovel. RAZSTAVA »GLINŠČICA - BISER NAŠIH KRAJEV« Branke Sulčič je na ogled do 15. maja v gostilni nasproti cerkve, Proseška ul. 35 - Opčine, vsak dan 9.00-15.00 in 18.00-23.00 (razen ob torkih). RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na zaključno srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, v ponedeljek, 16. maja, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. sv. Frančiška 20. Info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali pri Narodni in študijski knjižnici. RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. 0 Mali oglasi GOSPA SREDNJIH LET išče katerokoli delo, tudi kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 342-7438392. PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA za avte znamke seat, volkswagen in škoda, s petimi luknjami, za gume 205-45R16 ali samo za premer 16. Cena po dogovoru, tel.: 338-7281332. PRODAM v centru Opčin (blizu spomenika) stanovanje (87 kv.m.) v prvem nadstropju: dve sobi, kuhinja z balkonom, kopalnica, garaža in mala kašča. Tel.: 320-4664784. ZANESLJIVA IN AKTIVNA PUNCA išče delo kot varuška otrok vseh starosti. Takojšnja razpoložljivost. Tel. št. 340-5972306. Turistične kmetije OSMICA GIOVANNINI V TRSTU, Ul. Modiano 2, je odprta do 15.05 in od 20.05 do 5.06. Tel. 392-1359257. [H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU PRI VOLNIKU ima odprto osmico družina Škabar. Toplo vabljeni. Tel. št. 339-4106075. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmi-co Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. Tel. 040-229164. Prispevki V spomin na prijatelja Stankota Budi-na darujeta Gigi in Neva 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Stanka Budina darujejo Milenka, Mirjan in Martina Kosmina 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. Namesto cvetja na grob Stanka Budina darujejo Damjan, Igor, Livio, Egon, Jožko, Roberto, Franko, Rado, Gigi in Alex z družinami 60,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na dragega soseda darujeta Igor in Darja 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. 8 Četrtek, 5. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski breg - Starodavna tradicija, ki se prenaša iz roda v rod Maj - v vsakem primeru velik praznik V breških vaseh je postavljanje majev že starodavna tradicija, ki se prenaša s starejših na mlajše rodove. Na njih sloni organizacija nič koliko zamudnega planiranja in koordiniranja: od reševanja birokratskih formalnosti (tem se žal ne moremo izogniti) do nabavljanja in pripravljanja lesenega opornega droga - »l'ntjene«, iskanja češenj oz. borovcev ter okraševa-nja maja s pomarančami, limonami in zastavicami. Spodbudno je dejstvo, da se tudi današnja mladina zaveda pomena tradicije in čuti potrebo po gojenju in varovanju svojih korenin in običajev. Ko je maj končno pokonci, pa se praznik lahko začne. Navadno s petjem mladih in nastopom godbe, s kozarcem pristne kapljice in žarom, tako da se simbolično nagradi vse, ki so sodelovali, pa tudi tiste, ki so spremljali njihove napore. Na predvečer prvega maja sta naša fotografa v svoj objektiv ujela dvigovanje majev v Prebenegu (fotografijo smo objavili v nedeljo), v Zabrež-cu in še v Lonjerju. Njegovo podiranje pa sta ovekovečila tokrat v Ricmanjih. Sicer pa praznovanj ob prihodu pomladi še ni konec. Zadnji maj se bo namreč dvignil v nebo šele v soboto v Dolini. Priprave so tudi tu stekle že pred časom, saj so mladi fantovske in dekliške že našli češnjo in pripravili »l'ntjeno«, maj pa bo na vaški Gorici ponosno stal v soboto v nočnih urah. Pod njim bo v nedeljo zaplesala vaška mladina, parterji in parterce, v torek pa ga bodo prav tako slovesno na povelje župana fantovske podrli. (sas) dolina - Majenca Praznik pomladi in mladosti V Dolini bo mrzličnih priprav kmalu konec, saj se danes v popoldanskih urah začenja najbolj priljubljeni praznik v vasi, Majenca. Dolinska Gorica bo ob 16. uri prizorišče gasilskih iger za otroke Pompieropoli in v sodelovanju z organizacijo Unicef bo »zraslo« Drevo otrokovih pravic. Jutrišnje dogajanje bo zaživelo ob 18.30 v cerkvici sv. Martina z odprtjem razstave in nagrajevanje fotonatečaja Albert Pečar (Berto Tromba) in nastopom gojencev Glasbene matice. Ob 19. uri bo v dvorani KD Valentin Vodnik odprtje razstave domačih likovnikov in fotografske razstave Magajna 100; gojenci GM se bodo predstavili s klavirskim koncertom. Ob 19.30 bo na Taborju potekalo odprtje in nagrajevanje 60. občinske razstave vin Vino pod drevcem. Od 21. ure dalje pa bo na glavnem trgu koncert Orkestra Elvisa Baj-ramovica in Eusebio Martinelli & the Gipsy Abarth Orchestra. Program prihodnjih dni bomo objavljali sproti. Levo: maj je praznično zgrmel na tla v Ricmanjih, desno dvigovanje maja v Zabrežcu, spodaj pa gasilska fotografija lonjersko-katinarske mladine, ki 10 let postavlja maj v vasi trst - Koncert MePZ Fran Venturini od Domja v Kleine Berlin Pesem v podzemlju Pevci so zapeli v prostorih nemškega podzemnega protiletalskega zavetišča Kleine Berlin v Ul. Fabio Severo Na povabilo jamarskega odseka Tržaškega alpinističnega kluba (Grup-po Grotte del Club Alpinistico Trie-stino) je Mešani pevski zbor Fran Venturini od Domja v četrtek, 28. aprila, nastopil v prostorih, pravzaprav v rovih podzemnega protiletalskega zavetišča Kleine Berlin (Mali Berlin), ki si ga je za časa druge svetovne vojne za svoje lastne potrebe uredila okupacijska nemška nacistična vojska z vhodom z današnje Ulice Fabio Severo. Podzemna lokacija je nedvomno zanimiva in zelo sugestivna, marsikomu morda tudi še povsem nepoznana, čeprav organizatorji zagotavljajo, da je v Trstu zavetišče Kleine Berlin po številu obiskov celo na tretjem mestu po Rižarni in Mira-marskem gradu. Nastop v podzemlju nemškega zavetišča je želel biti pevski uvod v praznovanje okrogle 20. obletnice ustanovitve Mešanega pevskega zbora Fran Venturini, ki ga danes vodi pe-vovodja Cinzia Sancin. Koncert je zaobjemal program klasičnih skladb in pesmi različnih slovenskih in italijanskih avtorjev, sledilo pa mu je začuda prav lepo število pozornih poslušalcev, ki so dobesedno napolnili rov in z občutenim aplavzom nagradili pevke in pevce, ki so si s tem koncertom v podzemnih prostorih Malega Berlina dodali še eno izredno zanimivo in nadvse su-gestivno pevsko izkušnjo. (ms) Izlet PD na Sardinijo V ponedeljek, 9. maja, bo prva skupina izletnikov odpotovala na Sardinijo. Zbrali se bodo ob 8.15 na Trgu Oberdan 8 v Trstu (pred deželno palačo), avtobus odpelje ob 8.30 s postankom na Opčinah (na parkirišču ob krožišču na cesti 202 v smeri Banov) ob 8.45 in v Sesljanu (v centru nasproti parkirišča) ob 9.05. Priporočamo točnost! Za morebitne informacije lahko izletniki pokličejo spremljevalca na tel. 346-3693234 ali na agencijo Adriatic srl oz. na KRU.T (tel. 040-3720062 ali 040-360072). trst - Knjiga Od nastanka Jugoslavije do neodvisnih držav ir*-..i .L i.a-d L-r:-" li/imtib Fotoreporter Bruno Maran se že vrsto let posveča problematiki etnične raznolikosti na tleh nekdanje Jugoslavije. Svojo socialno angažiranost je unovčil s številnimi fotografskimi razstavami in dokumentarci, zdaj pa se na prodajnih policah knjigarn dobi tudi njegova zadnja knjiga z naslovom Dalla Jugoslavia alle repubbliche indipendenti - Cronaca postuma di un'utopia assassinata e delle guerre fratricide, ki jo bodo jutri ob 17.30 predstavili v Novinarskem krožku na Korzu Italija št. 13. Avtorja in knjigo bosta predstavila Pierluigi Sabatti in Štefan Čok, ki bosta na kratko opisala vsebino knjige, v kateri so natančno opisane vse etape, ki so privedle do zloma jugoslovanskega sistema in nastanka novih držav. Avtor Bruno Ma-ran svoj skok v zgodovino Jugoslavije začenja z opisom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kasneje preimenovala v kraljevino Jugoslavijo, nato pa v Jugoslavijo. Knjiga v poljudnem ritmu našteva vse pomembnejše dogodke v jugoslovanski zgodovini, posebno pozornost pa namenja letu 1991, ki je pokazalo, kako krhka in nestabilna tvorba je dejansko bila ta balkanska država. Avtor opisuje zločine proti človeštvu, etnično čiščenje in genocid, pozornost pa namenja tudi mirovnemu sporazumu, ki je naredil konec moriji na Balkanu. PrimorskiD * facebook / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. maja 2016 9 sv. ivan - Odbornica De Francesco o obnovi stavbe zavodov Stefan in Zois Delovišče še ni zaživelo, a podjetje ga je že prevzelo Gre za podjetje iz Basiliana v Furlaniji - Obnova zunanjosti - Stavba nared v šolskem letu 2017/2018 Delovišče za nadaljevanje obnove stavbe na Canestrinijevi ploščadi v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, sedež Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana in geometrskega oddelka Tehniškega zavoda Žige Zoisa, sicer ni še konkretno zaživelo, ga pa je že prevzelo podjetje, ki je zmagalo na razpisu za dodelitev zakupa del. To nam je včeraj povedala tržaška pokrajinska od-bornica za finance, proračun in šolske stavbe Mariella De Francesco, potem ko smo jo opozorili, da kljub napovedim, da se bo 15. aprila obnova nadaljevala, ko smo območje obiskali v torek o delih ni bilo ne duha ne sluha. Odbornica De Francescova je opozorila, da se z vodenjem delovišča in postopkom konkretno ukvarja t.i. meddeželno skrbništvo za javna dela, ki spada v okvir italijanskega ministrstva za infrastrukture in prevoze ter je pristojno za območje dežel Furlanija Julijska krajina, Veneto in Tridentin-ska-Južna Tirolska. Le-to je že lani objavilo razpis za podelitev zakupa del, ki si jih je zagotovilo podjetje iz Basiliana v Furlaniji. Potem ko je potekel rok za predstavitev zadržkov in pritožb, ki jih ni bilo, bi moralo omenjeno podjetje zdaj začeti z deli. Kot pravi De Francescova, so ji na skrbništvu potrdili, da je delovišče prevzelo omenjeno podjetje, ki ima svoje časovne roke, vendar bi moralo zdaj, morda že v tem tednu, postaviti zidarske odre in urediti delovišče. Izbrano podjetje bi moralo izvesti drugi sklop del, ki predvideva predvsem obnovo zunanjosti. Tako bodo obnovili zunanje zidove in pročelja, zamenjali bodo okna in vrata, obnovili terase, prilagodili poslopje protipožarnim in protipotresnim določilom, odpravili arhitektonske pregrade in premaknili protipožarne stopnice. Omenjeni sklop del obsega dve tranši, eno v vrednosti 1,6 milijona evrov, drugo pa v vrednosti enega milijona evrov, tako da bodo dela, ki se morajo začeti, vredna okoli 2,6 milijona evrov, za celotno obnovo poslopja na Canestrini-jevi ploščadi pa je Pokrajina Trst namenila okoli 5,5 milijona evrov. Stavba bi morala biti nared v šolskem letu 2017/2018. Ivan Žerjal Bo tak prizor kmalu le še spomin? fotodamj@n trst - Onesnaženost Trga Rosmini Pojasnila zahtevali tudi svetniki dveh občinskih komisij O sumljivi onesnaženosti Trga Rosmini, kjer se nahaja tudi park z otroškimi igrali Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin, so včeraj razpravljali svetniki občinske komisije za okolje, ki ji predseduje Mario Ravalico, in svetniki občinske komisije za transpa-rentnost, na čelu katere je Alessia Ro-solen. Pristojnemu občinskemu odborniku Umbertu Laureniju so zastavili serijo vprašanj, na katera je odbornik odgovoril zadovoljivo. Občinski odbornik za okolje je uvodoma predstavil poročilo o geoke-mičnih raziskavah, ki sta jih okoljska agencija Arpa in Zdravstveno podjetje po naročilu Občine Trst opravila februarja in marca letos. Rezultati so v javnost prišli konec aprila in so, kot je ocenil Ravalico, nenavadni v točki, ki zadeva vsebnost škodljivih kemičnih prvin na lokacijah, ki niso v neposredni bližini škedenjske železarne. Svetnike Zelene površine v parku na Trgu Rosmini so še vedno nedostopne fotodamj@n občinske komisije je zanimalo, kje tiči vzrok za onesnaženost tal na Trgu Rosmini. Laureni jim je razložil, da so v teku dodatne analize tal, rezultate katere bodo objavili okrog 20. maja. Po natančnem pregledu vzorcev onesnaženih lokacij se bodo - tako Laureni - strokovnjaki še enkrat usedli in ocenili, kako ukrepati. Na vprašanje, ali je odbornik Laureni s pojasnili zadovoljil občinski komisiji, je Mario Ravali-co odgovoril pritrdilno in dodal, da je v tej fazi vsako špekuliranje preura-njeno in neprimerno. (sč) trebče - Živali naj bi v torek pobegnile zaradi tatov Kamela včeraj še na potepu Po navedbah prometne policije naj bi neznanci vlomili v ograjeni prostor in ukradli nekaj predmetov Kaže, da naj bi bili za torkov množični pobeg kamel, konjev, oslov in drugih živali iz trebenske farme nasproti Primorčevega športnega igrišča krivi tatovi. Prometna policija, ki so jo v torek zgodaj zjutraj poklicali presenečeni vozniki, je včeraj sporočila, da naj bi neznanci ponoči vlomili v ograjeni prostor ob pokrajinski cesti. Tatovi naj bi razbili žabico in ključavnico, vstopili, ukradli nekaj orodja ter odšli. »Ker so pustili vrata odprta, so živali odšle na cesto in zaustavile jutranji promet. Vozniki so nas poklicali ob 6.30. Večina živali se je naposled vrnila domov, lastnik pa menda še pogreša drugo kamelo in nekaj koz ter kozličkov,« je včeraj povedal inšpektor prometne policije Giuliano Doimi. Inšpektor ne verjame, da so tatovi hoteli ukrasti kako ži- val, odnesli pa so le nekaj cenenih predmetov. Lastnik je tatvino prijavil na policijskem komisariatu v Sesljanu. Doimi je dodal, da prometna policija po njegovih informacijah ni imela po- gosto opravka s pobegi živali iz omenjene farme, saj je v glavnem pristojna za promet na avtocestnem priključku. Večina živali, ki so se v torek zjutraj znašle na pokrajinski cesti, se je torej vrnila na zemljišče pred trebenskim igriščem, lastnik pa je včeraj še pogrešal kameljo samico Nello. Samec Paolino se je po pobegu namreč vrnil, samica pa ne. Čeprav naj bi bili tokrat krivi tatovi, domačini vedo povedati, da se tamkajšnje živali - kokoši, ovce, vietnamski prašički - pogosto odpravljajo na cesto in da so lastnika, ki je svoj »živalski vrt« pred leti preselil iz Ulice Valerio v Trebče, zaradi tega že večkrat obiskali tržaški lokalni policisti. Zemljišče se med drugim nahaja pred dokaj nevarnim ovinkom, ki ni zelo pregleden. (af) trst - Projekt Študija o regeneraciji pljučnega tkiva Proces regeneracije pljučnega tkiva je tema projekta Mikro RNA za zdravljenje idiopatske pljučne fi-broze, ki ga vodi oddelek za pljučne bolezni Združenih bolnišnic Trst v sodelovanju z Mednarodnim centrom za genetski inženiring in biotehnologijo Trst (ICGEB), Oddelkom za življenjske znanosti Univerze v Trstu in drugimi uglednimi zavodi. Podrobnosti projekta, ki ga je finančno podprla Fundacija CRTrie-ste, bodo predstavili na današnjem srečanju (ob 11.30) v dvorani upravnega sveta omenjene fundacije v Ul. Cassa di Risparmio 10. Več o tem, kako bi lahko v prihodnosti ustvarili pogoje za polno regeneracijo pljučnega tkiva, bo spregovoril direktor tržaškega oddelka za pljučne bolezni Marco Confalonieri. opčine - Danes Poklon primorskim ustvarjalkam V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ulica Ricreato-rio 2) bo danes popoldne uvodni dogodek 26. primorskih slovenisti-čnih dnevov, ki so kot znano letos posvečeni literarnim ustvarjalkam. Ob 17.15 je predviden pogovor o narečni poeziji, ki ga bodo sooblikovali Marija Pirjevec, Marko Kra-vos, Jasna Čebron, Luigia Negro in Jadranka Cergol. Svoje pesmi bodo prebrale Silvana Paletti, Marina Cernetig in Alferija Bržan, medtem ko bo Loredana Gec prebrala nekaj verzov Marije Mijot. Glasbeni nastop so zaupali Aleksandru Ipavcu. Jutri pa bo v isti dvorani celodnevni strokovni posvet, na katerem se bo zvrstilo res veliko strokovnjakov. Po uvodnih pozdravih, je predviden prispevek Marije Pir-jevec z zanimivim naslovom »Mačke ne pridejo v nebesa. Ženske ne morejo pisati Shakespearovih iger«. Za mikrofonom se bodo nato zvrstili Marta Verginella, Ivan Verč, Vlasta Polojaz, Karin Marc Bratina, Ivana Slamič, Dorica Makuc, Bogomila Kravos, Tatjana Rojc, Olga Lupinc, Majda Artač, Nadia Roncelli in Martina Kafol. Popoldanski del se bo začel ob 15. uri, sooblikovali pa ga bodo Irena Novak Popov, Vilma Purič, Loredana Umek, Denis Poniž, Jože Horvat, Adrijan Pahor, Maja Smotlak, Vita Žerjal Pavlin in Ana Geršak. Filma Veita Heinichena V avditoriju muzeja Revoltella bodo jutri ob 18. uri zavrteli film Le lunghe ombre della morte Veita Heinichena in Giampaola Penca. V žarišču filma sta dve nepojasnjeni smrti, ki sta se zgodili v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Veit Heinichen se je tokrat prelevil v detektiva, ki želi odkriti vzroke za smrt velikega zbiralca orožja Diega de Henriqueza in furlanskega plemiča Gaetana Perusinija. Avtorje filma zanimajo vzporednice med primeroma, v fokus pa postavljajo tudi dokumente, ki so bili dolgo časa arhivirani. Film o atentatu v Petovljah V Ljudskem domu na Pončani 14 bodo v režiji kulturnega združenja Tina Mo-dotti nocoj ob 20. uri zavrteli dokumentarni film Cristiana Natolija z naslovom Per mano ignota. V njem mladi režiser analizira atentat v Petovljah, v katerem so življenje izgubili trije karabi-njerji. Projekcije 60-minutnega dokumentarca se bo udeležil režiser in politolog Lorenzo Biaggi. Posvet o STO Jutri ob 18. uri bo na tržaški univerzi (stavba H3, prvo nadstropje, soba 1A) predstavitev študije o vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Srečanje, na katerega vabita gibanje Svobodno ozemlje in Triest NGO, bo uvedel Alessandro Gombač, predavali pa bodo Tom Grant z univerze v Cambridgeu, Paolo Dega-nutti, Giulio Marini, Nicola Sponza in Ar-lon Stok. Prijave zbirajo na naslovu sf@triest-ngo.org. Najdeni predmeti Občina Trst sporoča, da so na javnih mestih in ulicah aprila našli po en mobilni telefon, fotografski aparat, torbo, ipad, ta-blični računalnik, več očal in ključe. Najdene predmete lahko lastniki prevzamejo v občinskem uradu za izgubljene predmete na Velikem trgu 4 (v sobi št. 37), in sicer od ponedeljka do petka med 9.30 in 11.30. Več najdenih predmetov pa hrani tudi podjetje Trieste Trasporti v Ul. dei Lavoratori 2. 1 0 Četrtek, 5. maja 2016 KULTURA Primorski ki y obletnica - Niz koncertov združenja Usci Petje in glasba v spomin na potres Potres 1976, reševalci na delu Maja in septembra leta 1976 je Furlanijo prizadel silovit potres s katastrofalnimi posledicami. Najhujši potresni sunki so nastali 6. maja, zato je v teh dneh posebno občuten spomin na štiridesetletnico tragičnega dogodka. Zbori naše dežele se bodo v sklopu koncertnega niza E la terra tremo -Tresla se je zemlja poklonili žrtvam (bilo jih je skoraj tisoč) in pogumu vseh, ki so se potrudili za rekonstrukcijo. Deželno zborovsko združenje Usci je namreč združilo v enotni cikel vse spominske glasbene projekte, ki so se začeli 30. aprila in se bodo nadaljevali skozi celo leto (prijave za vključitev koncertov v skupni poklon so še možne). Jutri bodo dogodki posebno številni in nekateri se bodo začeli ravno ob 21.06, ko so ljudje zaznali prve sunke. Med temi je vreden posebne omembe koncert v stolnici v kraju San Vito al Tagliamento, kjer bo skupina Officium Consort podala renesančni Officium Defunctorum španskega mojstra Tomasa Luisa de Victorie (sklad- mario magajna ba je nastala na začetku 17. stoletja za slovesni obred ob smrti kraljice Marije, vdove Maksimilijana drugega Habsburškega). Ventunozerosei (Enaindvajsetnu-lašest) pa je urnik in naslov koncerta, ki se bo v petek odvijal v prelepi oglejski baziliki, kjer bo na sporedu glasbeni poklon zborov Natissa in Monteverdi iz Rude. V stolnici v Pušji vesi (Venzone), ki je eden od tragičnih simbolov potresnega razdejanja (septembra istega leta so jo novi sunki zrušili), se bo ob 20. uri pričel zanimiv koncert, na katerem bodo Zbor Furlanije - Julijske krajine, otroški zbor Artemia in godalni orkester Arrigoni izvedli Faurejevo očarljivo mojstrovino, Rekvijem op.48. To pa so samo nekateri dogodki, ki bodo v znamenju zborovske glasbe, a tudi v kombinacij z orkestri, godbami in s pesniško besedo, počastili spomin na potres. Popoln seznam dogodkov je objavljen na spletni strani www.uscifvg.it. rossetti - Souper v režiji Fausta Paravidina Pikra komedija o podkupovanju Gledališko dogajanje je postavljeno v elegantno jedilnico simone di luca TRST - V Bartolijevi dvorani gledališča Rossetti bo nocoj premiera nove domače produkcije Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. Na odru bo zaživela predstava Souper , delo madžarskega pisatelja in dramatika Ferenca Molnarja, ki ga svetovna javnost pozna zlasti kot avtorja literarne uspešnice Dečki iz Pavlove ulice. Tokrat pa nam Molnar ponuja vpogled v elegantno jedilnico, kjer se med slavnostno večerjo pojavijo preiskovalci in pod obtožbo podkupovanja aretirajo gospodarja. Pikro komedijo režira Fausto Paravidino, režiser in igralec mlajše generacije, ki ga tržaški ljubitelji gledališča dobro poznajo (pred leti je režiral tudi v Slovenskem stalnem gledališču). V njej nastopajo člani stalnega ansambla z Riccardom Maranzano in Mario Grazio Plos v glavnih vlogah. Ponovitve bodo na sporedu do 22. maja in v prihodnji sezoni. družinska zgodba Po tržaških sledeh grofice Vandal, Marinove ljubljenke TRST - Rožnik pri Sv. Ivanu v Trstu se meseca maja bohoti s šest tisoč vrtnicami, ki nosijo več kot tri tisoč različnih imen. Od skromnih šipkov do popenjavk, čajevk in mnogocvetnic: v parku nekdanje umobolnice lahko prebredemo vso zgodovino teh žlahtnih cvetov in njihovih žlahtniteljev ter si pri tem ustvarimo svojo osebno hit lestvico. Meni je od vseh svetoivanskih najljubša vrtnica Biagia Marina. To ni njeno pravo ime. Uradno se imenuje Comtesse Vandal. Vendar je zame ta roža tesno povezana z znamenitim gradeškim pesnikom. Zakaj in kako, je družinska zgodba. Ko je umrla moja mama, sem začela obiskovati njeno prijateljico R. Najprej sem od nje želela odgovor na vsa tista vprašanja, ki jih mami nisem utegnila postaviti. R. me je razočarala, saj o mami - kljub velikemu prijateljstvu - ni vedela veliko. Potem pa me je vseeno prevzela. Nisem ji namreč več postavljala vprašanj: sprejemala sem, kar mi je sama hotela pripovedovati. Šopek vrtnic za gradeškega pesnika Tako je nekega dne omenila, da sta z mojo mamo, ko sta bili dekleti, vsak 29. junij iz Ronk hodili v Trst. Pesnik Biagio Marin, ki je takrat živel v Vicolo del Casta-gneto, je na praznik sv. Petra in Pavla praznoval rojstni dan. Radi sta ga obiskovali. Bil je njun bivši profesor, dolgoletni mentor in življenjski prijatelj. On je užival ob njuni mladosti, oni pa sta ga poslušali kot preroka. V dar sta mu nosili šopke vrtnic. Vedno sta jih kupovali pri gojitelju Comelliju v Redipulji. V okolici je bil Comelli znan kot najboljši, saj so njegove rože bile namenjene tudi cvetličarni German, ki je v Trstu veljala za eno najimenitnejših. Co-melli je lepima dekletoma rad razkazoval svojo vrtnarijo. R. se je spominjala velikega polja, na katerem so v dolgih grmičastih vrstah bujno cvetele vrtnice. V poštev za darilo Marinu sta prišli predvsem dve vrsti: President Hoover in Comtesse Vandal. Obe sta bili moderni čajevki, vzgojeni v tridesetih letih, obe sta imeli velike, dišeče cvetove v rožnatih odtenkih. Obraz se je R. raznežil predvsem, ko je obujala spomine na grofico Vandal. »Imela je omamen duh in čudovito roza barvo. Razkošen cvet, ki ga je Marin zelo ljubil.« Izbrskala je staro fotografijo, na kateri Biagio Marin sedi v svoji podstrešni pisarni v Gradežu; na mizi mu kraljuje šopek vrtnic Comtesse Vandal. Kakšna škoda, da je šopek črno-bel! Kasneje mi je R. našla še vrsto drugih slik, med katerimi je izstopala tudi ena barvna. Takoj sem si zaželela, da najdem to vrtnico, da jo vidim, duham, občudujem, da mogoče z njo presenetim R. za njen rojstni dan. Začela sem »srfati« po spletu. Nisem uspela zvedeti, kdo je bila srečna grofica Vandal, ki je svoje ime dala prelepe- »Imela je omamen duh in čudovito roza barvo. Razkošen cvet, ki ga je Marin zelo ljubil..« mu cvetu, ki - tako so ga opevali - šar-mantno preliva marelično oranžne in bakrene nianse, odkrila pa sem, da jo je križala ameriška Jackson&Perkins leta 1936 in da jo nekatere vrtnarije gojijo še danes. Brskala sem naprej, vendar se je zdelo, da trenutno z njo ne razpolaga nobena. Poslala sem nekaj mejlov in dobila same negativne odgovore. V tistih mesecih sem kot prostovoljka začela sodelovati z Vladimirjem Vrem-cem, ki urejuje svetoivanski rožnik. Vprašala sem ga, če je v bogati zbirki našega rožnika prisotna tudi »moja« grofica Vandal. Pregledal je dolg snop listov z na tesno natipkanimi imeni, a grofice ni našel. »Počakaj,« me je potolažil. »Ravno naročujem večje število novih sadik in mogoče ima ta vrtnarija v srednji Italiji tudi tvojo vrsto.« Na seznamu jo ima marsikatera, a niso vedno razpoložljive ... »Bomo videli,« je rekel Vremec, ki ima zbirateljsko strast. Minili so tedni, minevali so meseci, prelivali so se letni časi, ko je Vremčeva pošiljka končno prispela k Sv. Ivanu. In glej: skupaj z ostalimi so v tesnem šopu v Trst priromale tudi tri Comtesse Vandal. Eu- reka! Bila sem veselo razburjena, pa čeprav na prvi pogled niso bile najlepšega videza. Verjetno so poslali tri namesto ene prav zaradi njihove revnosti. Imele so kratka, bodičasta stebla z golimi koreninami kot mršavo brado: tri res uboge rastlinice. Ene nismo niti vsadili, saj je ni bilo nič. Nesla sem jo domov. Pognala je tri lističe in žalostno izdihnila. Tisti dve v rožniku sta nekako vegetirali, vendar niti iz njiju ni bilo kaj. Ena je kmalu usahnila.Tretja pa je imela tako nesrečno pozicijo, da jo je stalno tepla nezgoda. Vsadili so jo ob nekem zidu, ker je pod njenim imenom pisalo, da je pope-njalka. R. jo je poznala kot grmičasto sorto, a kar piše na uradnih papirjih, je vedno merodajno. Uboga grofica je tako dobila oporo za svoja zrela leta, vendar ji ni bila usojena gredica, saj so v gredicah vsa mesta bila že zasedena. Okoli sebe ni imela lastnega prostora: revno je štrlela direktno iz gramoza. Bila je tako skromna in suhljata, da si jo zlahka zamenjal s plevelom. Otroci so se na potki igrali z žogo in ji odbijali lističe in vejice. Psi so ob njej dvigali taco. Ko so v parku organizirali spomladanski cvetni sejem, se je ob zidu nastanil prodajalec indijskega blaga. Potožila sem se mu in previdno sva odmaknila veliko škatlo, ki je že itak kratko stebelce prelomila na pol. Odločna grofica Vandal sredi parka sanjačev Zgubila sem vse upanje in nisem je več hodila obiskovat. Pogled nanjo me je preveč bolel. A človek nikoli ne sme obupati. Grofica Vandalova je bila tudi v skrajnih življenjskih okoliščinah odločno bitje in se je poleg tega znala tudi prikupiti. Ni zaman osvojila srce pesnika Biagia Marina! Ko smo naslednjega februarja prostovoljci tam zraven obrezovali čajevke, sem se naenkrat zavedla, da je bila okrog moje grofice urejena majhna greda. Kot sem kasneje zvedela, je vrtnar Massimo vendarle opazil, da je stvarca preveč nebogljena, in ji ob stran postavil dve deščici, ki sta z zidom tvorili trikotnik. Zlati Massimo! Zagotovil je grofici vidnost in ži- KULTURA Četrtek, S. maja 2016 11 Levo pesnik Biagio Marin v svojem podstrešnem stanovanju v Gradežu, desno zgoraj šopek vrtnic Comtesse Vandal, kot ga je 29. junija 1964 fotografiral Marin, spodaj mala gredica z isto vrtnico v svetoivanskem rožniku arhiv suhadolc vljenjski prostor. Vrtnica se je začela lepo razvijati in tudi mi v rožniku nismo ostali križem rok. Naša zbirka je namreč kandidirala za veliko mednarodno priznanje, ki ga podeljuje Svetovna zveza ljubiteljev vrtnic. Junija je bil napovedan obisk imenitnih gostov in ocenjevalcev. Treba je bilo vrt temeljito umiti in počesati. Kako smo hiteli! Koliko plevela smo izruli iz stez in gredic! Čistili, obrezovali in urejali smo kot za stavo. Park pri Sv. Ivanu meri 22 hektarjev, vrtnice pa so v njem razporejene vsepovsod: od najstarejših sort ob spodnjem vhodu, kjer najdemo divje šipke, albe, da-maščanke, mahovke, galske, stolistne in vse njihovo sorodstvo, mimo kitajk, bur-bonk, vseh sort plezalk, vzpenjalk, pokrovk, grmov in grmičkov, do sodobnih romantičnih in nostalgičnih vrtnic ob zgornjem vhodu. In šolani vrtnarji so samo trije. Nekaj delavcev nudi zadruga prizadetih ljudi, nekaj malega naredimo prostovoljci. A ne moremo se kosati z dovršenostjo francoskih in angleških vrtov! Posebno kritičen do nas je bil direktor rožnika v Baden Badnu, ki razpolaga s petnajstimi poklicnimi vrtnarji. Naš rožnik se ne more in se ne bo nikoli mogel kosati z njegovim ... A vendar: vzdrževanje svetoivanske-ga rožnika res ni na višku, ceniti pa je treba njegovo izvirno zamisel. Gre za poskus okrasnega vrta na kraju, ki je bil trikrat v enem stoletju v središču mestnega doživljanja: najprej ob otvoritvi najsodobnejše avstro-ogrske umobolnice leta 1908, potem ob Basaglievi revoluciji v sedemdesetih letih in končno ob odločitvi, da opuščena struktura dobi nove funkcije in novo dimenzijo. V stavbah in vilah od takrat delujejo šole, fakultete, zdravstveni uradi. Mesto si je prilastilo prostor, ki je bil nekoč simbol bolečine in izključevanja. Nekateri sanjači so zraven pričarali še barve in vonjave in estetski užitek. Vrtnice v parku so danes kot pesem, ki poje željo Trža-čanov po lepoti in prostosti. Tuji gostje so pozitivno ocenili tudi dejstvo, da je svetoivanski rožnik v današnjem kriznem trenutku zgledna low cost pobuda. Prijazne besede so namenili delu prostovoljcev, ki dokazuje, da mesto to zelenico občuti kot svojo in da je vanjo pripravljeno poleg sanj vlagati tudi čas in trud. Kratkomalo: rožnik je dobil svojo nagrado in za oktober je bila napovedana svečanost s podelitvijo dragocene plakete. Ja, kam pa zdaj z njo? Neutrudni Vre-mec, duša našega rožnika, se je znašel pred novo nalogo: moral je izbrati kraj, kamor postaviti odlikovanje Svetovne zveze ljubiteljev vrtnic. Na kraški kamen ob vhodu v zbirko čajevk, je predlagal. Ideja je bila neoporečna, saj bi ga tam videlo maksimalno število ljudi. A stvari v našem svetu niso preproste. Zataknilo se je, ker bi za postavitev kamna potrebovali cement, za uporabo cementa pa je potrebno gradbeno dovoljenje, na gradbeno dovoljenje pa je treba čakati več mesecev. Časa pa ni bilo! Odločili so se zato za lep kamnit zid, ki obkroža kraljestvo čajevk. Tako je, izbrali so prav tisti zid, ob katerem raste Marinova vrtnica! Comtesse Vandal se je čutila počaščeno. Odločitev je pozdravila s šopkom nežnih popkov. Bila je še vedno majhna, a lepo razraščena. Ob odkritju obeležja je obiskovalcem darovala pogled na več nežnih roza cvetov. Kdor se je sklonil do njih, mogoče pokleknil, je bil nagrajen z rahlim rajskim vonjem. Če vas zanima, kako cvete letos, jo poiščite pod rdečim cikcakom, ki hrani v zlate črke vpisano mednarodno priznanje našim vrtnicam in našemu mestu. Okrog vratu ji visi listek z imenom Comtesse Vandal. Samo mi vemo, da je to bila Marinova ljubljenka in da je k Sv. Ivanu prišla po njegovi zaslugi. Ivana Suhadolc Vrtnice knjige glasba vino je naslov vsakoletnega niza majskih dogodkov v rožniku pri Sv. Ivanu. Vsak petek v mesecu bodo tu od jutranjih do večernih ur potekali strokovna vodstva, pogovori, koncerti, pokušnje krajevnih vin. Prvi bo na sporedu že jutri in bo tudi slovensko obarvan: od 18. ure dalje bo igral Simfonični orkester Vladimir Lovec, ki ga vodi Igor Kuret (predviden je tudi pogovor z dirigentom). Popoln spored je na voljo na spletni strani www.agricolamonte-panta.com. la contrada - Zabavna sklepna predstava sezone Vrnitev v Miramar Ariella Reggio in Alessandro Fullin v predstavi Vrnitev v Miramar marino sterle TRST - V komediji Ritorno a Miramar (Vrnitev v Miramar), s katero se sklepa sezona gledališča La Contrada, so veselo zbrani Maksimilijanova vdova Šarlo-ta, njena svakinja cesarica Elizabeta-Sisi, iredentist Guglielmo Oberdan, pesnik Gabriele DAnnunzio: šaljive figurice iz hu-morističnega albuma, posvečenega prej skupnemu domišljijskemu svetu Tržača-nov kot zgodovinski preteklosti mesta, pa čeprav še tako lahkotno vzeti. Tako predstava niza skeč za skečem, v katerih je komičnost še največkrat zaupana sočnim narečnim izrazom, takim z nenavadnim in že nekoliko opuščenim zvenom, ki pa se jih gledalci razveselijo kot starega prijatelja, ki ga že nekaj časa niso slišali. Kakorkoli že, neobremenjujoča, a skrbno dodelana predstava, zgrajena na lahkotni in tudi lahki komičnosti ter odeta s trohico de-mencialnosti, z igralci, ki se v njej razdajajo z maksimalno vnemo, je Contradinim gledalcem všeč, tako da dogajanje na odru spremlja pogosto hihitanje in na koncu zadoni dolg aplavz. Komedija Ritorno a Miramar spada v tradicijo predstav v narečju, tako s komičnimi kot tudi z resnimi in dramatičnimi vsebinami, s katerimi se je gledališče La Contrada priljubilo Tržačanom in h katerim je privabilo celo vrsto tržaških avtorjev, tudi takšnih, ki so bili uveljavljeni na vse-državni ravni, denimo Tullia Kezicha in En-rica Luttmanna. Sicer je tudi Alessandro Fullin, avtor literarne predloge Vrnitev v Mi-ramar, znan na državni ravni, saj se je uveljavil kot komik v kultni televizijski oddaji Zelig z likom profesorice izumrlega jezika Tusculana. Svojim someščanom se je priljubil z besedilom Sissi a Miramar, ki ga je La Contrada postavila lani. Po svoje se Fullin zgleduje po Car-pinterijevih in Faragunovih Maldobrijah, le da se navezuje na ožje območje Trsta in je za nastopajoče like izbral znamenite zgodovinske osebnosti, za katere si domišlja življenje malega človeka. Tako sta cesarici Šar-lota in Elizabeta malomeščanski gospe s podobno miselnostjo in različnim značajem: Šarlota je samotarska vdova, ki jo skrbi le, kako bo vzdrževala graščino, medtem ko lepotica Elizabeta rada razkazuje svoj šarm, pa čeprav »incognito«. Vsekakor je Ritor-no a Miramar nadaljevanje predstave Sis-si a Miramar, kot je izrecno povedano v prologu. Šarlota se še vedno pretvarja, da je nora, in kliče Maksimilijana ter tako od turistov terja denar; medtem ko je Elizabeta, ki ni umrla v atentatu, saj je morilec ubil spremljevalko, »in incognito« potuje po svetu, prekinila ljubezensko zvezo z Gugliel-mom Oberdanom. V Trst se je medtem vrnil tudi Šarlotin zdravnik doktor Mayer, ki je končal ljubezensko zvezo z Ludvikom Bavarskim. Prav tako se vrne Oberdan, ki išče svojo Sisi. Vsi imajo opravka s Šarloti- no ravnodušno guvernanto Ottilio. Nova lika sta Gabriele DAnnunzio, ki ga je Šarlo-ta prosila za uvodno besedo k katalogu njenih slik za beneški bienale, in Elizabetina hčerka, ki išče mamo. Tako režiserja Alessandro Fullin in Tina Sosič kot nastopajoči so uspešno poskrbeli, da je predstava, v kateri so prizori povezani z zelo krhko vezno nitjo, polna vsakovrstnih elementov, da bi se gledalci zabavali. Nosilka predstave je tudi tokrat Ariella Reggio v vlogi ujedljive starejše žen- ske, tokrat Šarlote. Avtor Alessandro Fullin spet ironično igra guvernanto Ottilio; Marzia Postogna je šarmantna Sisi, Valentino Pagliei je umirjeni doktor Mayer, Francesco Godina je zaneseni iredentist Guglielmo Oberdan; Franko Korošec je zabaven v parodiji dolgoveznega pesnika DAnnunzia, Giulia Corrocher je nežna Eli-zabetina hčerka. Predstavo je sooblikoval Andrea Sta-nisci s preprosto, a domiselno scenografijo in z elegantnimi kostumi. (bov) GREMO V KINO Houston, imamo problem! Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Katar, 2016 Režija: Žiga Virc Nastopajo: Josip Broz- Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, James E. Carter Ocena: ★★★★ Pred šestimi leti, ko je Žiga Virc še študiral na AGRFT, je študentski kratki film posvetil polpretekli zgodovini na zahodni meji. In s satirično pripovedjo Trst je naš tako razburkal diplomatske vode, da je v zvezi s sedemindvajsetminutnim filmom posegel celo takratni italijanski zunanji minister Franco Frattini. S svojim prvim celovečernim delom je šel seveda dlje in se zgodovine lotil ob opisovanju hladne vojne in vesoljske tekme med svetovnimi velesilami. Ob obče poznanem tekmovanju med Sovjetsko zvezo in ZDA, nam režiser ponudi še vlogo bivše Jugoslavije. Virčevo delo tako raziskuje mit o domnevnem ameriškem nakupu, v zgodnjih šestdesetih letih, tajnega jugoslovanskega vesoljskega programa, vrednega več milijard dolarjev. Svež ameriški denar pa naj bi bil ključni faktor relativno visokega življenjskega standarda v Jugoslaviji v obdobju do Titove smrti. Tako je igrano-dokumentarni Houston, imamo problem! mockumentary, se pravi film, ki izmišljene stvari predstavlja, kot da so se res zgodile, presenetljiva zmes realnosti in fikcije, ki prikazuje polpreteklo zgodovino skozi perspektivo teorije zarot. V filmu se ob nastopu Josipa Broza, Johna F. Kennedyja, Richarda Nixona, prepletajo osebno pričevanje Ivana, inženirja v jugoslovanskem vesoljskem programu, in sveži, do zdaj javnosti neznani arhivski posnetki. To gledalce vabi h kritični presoji o tem, čemu v filmu verjeti in čemu ne, pri čemer gledalce zavaja tudi komentar filozofa Slavoja Žižka, ki v zgodbi zastavlja ključno vprašanje: kaj je pravzaprav res? Zagotovo je res, da je film zanimiv skok v preteklost, ki bo nostalgikom všeč. In res je tudi, da so igrani dokumentarec aprila premierno predstavili v New Yorku, na uglednem Tribeca festivalu, in da je od danes na ogled v slovenskih filmskih dvoranah. (Iga) 1 2 Četrtek, 5. maja 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Občinski svet izglasoval nove tarife davka Tari Gospodinjstva bodo za odpadke plačala manj Stroški za odvoz odpadkov bodo letos za večino prebivalcev doberdob-ske občine nekoliko nižji od lanskih. Tako je odločil doberdobski občinski svet, ki je na zadnjem zasedanju z glasovi večine sprejel letošnji finančni načrt in tarife davka na odpadke Tari. Po besedah župana Fabia Vizintina se bodo računi za odpadke za večino gospodinjstev letos občutno znižali, nekoliko več - v povprečju 3,75 odstotka - pa bodo plačali trgovci, podjetniki in gostinci, ki bodo sicer lahko še vedno računali na precejšnje popuste, če njihova dejavnost ne presega 150.000 evrov letnega prometa. »Tarife določamo na podlagi finančnega načrta družbe Isontina ambiente. Tako kot drugje v goriški pokrajini je treba z računi, ki jih plačuje- Rahlo višji bodo zneski na položnicah, kijih bodo prejeli trgovci, podjetniki in gostinci: za odpadke bodo plačali v povprečju 3,75 odstotka več kot lansko leto jo uporabniki okoljskih storitev, kriti celoten strošek odvoza in upravljanja z odpadki. Leta 2014 je finančni plan družbe Isontina ambiente za našo občino znašal 193.000 evrov, lani pa 199.000; stroški so se torej rahlo povečali,« pravi župan Fabio Vizintin, po katerem so na to bolj vplivale gospodarske dejavnosti - v finančnem načrtu družbe Isontina ambiente je npr. upoštevano odprtje tovarne med Poljanami in Doberdobom -, zato je uprava sklenila, da rahlo zviša tarife za gospodarske subjekte in druge uporabnike, ki niso zasebna gospodinjstva. Med temi so tudi gostilne, za katere bo povišek 3,80-odstoten. »Po drugi strani smo za gostinske obrate potrdili popuste, ki smo jih uvedli lani. 50-odsto-tni popust bodo na položnicah imeli upravitelji gostiln, restavracij in barov, katerih promet ne presega 75.000 evrov letno, do 10-odstotne olajšave pa bodo imeli pravico gostinski lokali, ki ne presegajo 150.000 evrov letno,« pojasnjuje Vizintin. Koliko manj pa bodo za odvoz odpadkov plačala gospodinjstva? »To je odvisno od števila družinskih članov in površine stanovanja, saj je davek Tari sestavljen iz fiksnega in spremenljivega dela,« pravi Vizintin. Enočlanska družina s stanovanjem, ki meri okrog 200 kv. metrov, bo prihranila 13,59 evra, šestčlanska družina, ki živi v enako ve- likem stanovanju, pa 67,92 evra. »Med gospodinjstvi bodo med dva ali tri evre več kot lani plačali le uporabniki z zelo velikimi stanovanji, ki merijo čez 450 kv. metrov,« dodaja Vizintin. Občinski svet je sprejel tudi zaključni račun lanskega občinskega proračuna, ki je bil vreden 2.288.537 evrov, nekaj sprememb občinskega statuta in osnutek sporazuma za ustanovitev geo-parka na Krasu, ki bi v Italiji zaobjemal gorica - Kup odpadkov na parkirišču v Giustinianijevi ulici Odlagališče bodo sanirali Občinski tehnični urad je imenoval podjetje, ki bo izvedlo dela - Stroški za odvoz znašajo 23.619 evrov Odpadki v Ulici Giustiniani bumbaca Problem odlagališča na parkirišču v Giustinianijevi ulici v Gorici bo v kratkem rešen. Tehnični urad goriške občine je imenoval podjetje, ki bo poskrbelo za odvoz kupa odpadkov, ki jih je ob vznožju grajskega griča pustilo gradbeno podjetje Edilramon iz Trevisa. Podjetje, kateremu je občina pred šestimi leti zaupala gradnjo vzpenjače na goriški grad, je sredi lanskega leta propadlo, ostanki gradbenega in drugega materiala pa še vedno zasedajo del parkirne površine. Občina je najprej stopila v stik s stečajnim upraviteljem, nakar je sklenila, da bo sama poskrbela za sanacijo odlagališča in nato zahtevala povračilo stroškov v okviru stečajnega postopka. Da se problem rešuje, je na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta že napovedal vodja tehničnega urada Mauro Ussai, ki je odgovoril na svetniško vprašanje svetnika SSk Božidarja Tabaja. Za izvajalca del je goriška občina med štirimi kandidati izbrala podjetje Ne-da ambiente iz Palmanove, ki je vložilo najboljšo ponudbo. Dela, za katera bo občina odštela 23.619 evrov, naj bi se začela v kratkem. (ale) območje občin Doberdob, Devin-Na-brežina, Foljan-Redipulja, Tržič, Re-pentabor, Ronke, Zagraj, Dolina, Špe-ter, Sovodnje, Zgonik in Trst. »Območje t.i. matičnega Krasa, ki se nahaja v Sloveniji, se s tem geoparkom lahko združi v čezmejni geopark Kras-Carso. Meje deželnega in čezmejnega geoparka bodo natančneje določene v strokovnem gradivu in v ustanovnem aktu,« piše v osnutku sporazuma. (ale) gorica Kršil hišni pripor in končal v Ulici Barzellini Goriški mejni policisti so v torek aretirali in pospremili v zapor v Ulici Barzellini 27-letnega romunskega državljana S.L.M.; izsledili so ga med enim izmed poostrenih nadzorov, ki jih opravljajo ob nekdanjem mejnem prehodu v Štandrežu. Policisti so med pregledovanjem njegovih dokumentov ugotovili, da je kršil hišni pripor. Na sodišču v Pescari so novembra lanskega leta zaradi raznih tatvin in preprodaje ukradenega blaga mladeniča obsodili na zaporno kazen, ki bi jo moral prestati v hišnem priporu v kraju Alba Adriatica. Doslej je moški prestal že šest let in dva meseca zaporne kazni, vendar mora prestati še devet mesecev in 27 dni, zaradi česar so ga mejni policisti aretirali in ga pospremili v goriški zapor. gorica - Nesreča Vinjen voznik poškodoval tri parkirana vozila Izgubil je nadzor nad svojim avtomobilom in trčil v tri avtomobile, ki so bili parkirani ob cesti. Kara-binjerji, ki so prišli na prizorišče nesreče, so mu odredili preizkus alko-holiziranosti, na podlagi katerega so ugotovili, da je pregloboko pogledal v kozarec. Nesreča se je zgodila v noči s torka na včerajšnji dan v Manzoni-jevi ulici v Gorici. Voznik avtomobila znamke Fiat punto je iz Ulice An-giolina pripeljal v Manzonijevo ulico, na križišču pa je izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal desno in trčil v tri parkirane avtomobile. Na prizorišče nesreče so okrog 1.20 prišli ka-rabinjerji: povzročitelju nesreče, ki ni bil poškodovan, so odredili alkotest. Izkazalo se je, da je moški vozil pod vplivom alkohola, zato so ga prijavili sodnim oblastem in zasegli njegov avtomobil. Ob avtomobilih Ford ka, Lancia y in Fiat panda, ki so bili parkirani ob cesti, je voznik poškodoval tudi prometni znak. štandrež - Sumljiv tovornjak so opazili finančni stražniki Preko meje tihotapili motorno olje Tovorno vozilo so zasegli pri Milanu, namenjeno je bilo v skladišče v kraju Vignate - Zaradi tihotapljenja in utaje davka na pogonska goriva ovadili tri ljudi Goriški finančni stražniki so posebno pozorni na vsako cisterno, ki prečka državno mejo in je iz Slovenije namenjena v Italijo. Lani so razkrinkali razvejano kriminalno združbo, ki je tihotapila motorno olje in ga zatem prodajala po celi Italiji; tudi pred tem so zasegli kar nekaj pošiljk motornega olja, ki je bilo namenjeno črnemu trgu. 20. aprila so opazili tovornjak s cisterno, ki je po nekdanjem štandreškem mejnem prehodu privozil v Italijo iz Slovenije. Goriški finančni stražniki so opozorili ostala poveljstva po Italiji na sumljivo vozilo, ki so ga zatem za pregled ustavili njihovi kolegi iz kraja Paderno Du-gnano pri Milanu. Kontrolo so izvedli na pokrajinski cesti št. 123 v kraju Poz- Zasežena cisterna (levo); motorne olje v tisočlitrskih plastičnih sodih (desno) finančna straža zuolo Martesana v milanski pokrajini. Ugotovili so, da je bila cisterna polna motornega olja, ki je bilo namenjeno črnemu trgu. Zatem so se finančni stražniki odpravili še v skladišče v kraju Vignate, v katero je bil tovornjak na- menjen. V skladišču so našli 34.000 litrov motornega olja (okrog 28.730 kilogramov), natočenega v tisočlitrske plastične sode. Na dokumentih je pisalo, da tovor prihaja iz Madžarske in da je namenjen v Španijo s končnim ci- ljem v Gibraltarju, v resnici bi motorno olje prodali na črnem trgu, saj so ga finančni stražniki analizirali in ugotovili, da bi ga lahko uporabljali tudi kot pogonsko gorivo. Takoj zatem so ovadili milanskemu sodišču tri osebe za- radi tihotapljenja in utaje davka na pogonska goriva. Finančni stražniki so motorno olje in tovornjak zasegli; skupaj sta vredna okrog 110.000 evrov. Preiskava se nadaljuje, saj preverjajo morebitno vpletenost drugih ljudi. (dr) / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. maja 2016 13 nova gorica - Preventivna akcija Policist Peter Prevc nagovoril voznike Pozval jih je, naj bodo previdni in naj znižajo hitrost »Tudi sam sem bil že prehiter na cesti, celo nekaj "točk zvestobe" sem si že nabral,« je zbrani množici na Bevkovem trgu včeraj priznal slovenski smučarski skakalec Peter Prevc, tokrat odet v policijsko uniformo, s čimer si je takoj prislužil vzdevek »trojni p«: Peter Prevc policist. Zaposlen je namreč v oddelku vrhunskih športnikov v policijski akademiji generalne policijske uprave, zato se je včeraj tudi udeležil preventivne akcije Hitrost in posledice v prometnih nesrečah in mladim na srce položil naj vozijo previdno, tistim najmlajšim pa predlagal, da k varni vožnji z zadnjih sedežev spodbujajo svoje starše. »Na cesti je treba biti strpen. Bolje je kakšno minuto zamuditi, kot pa da na cilj sploh ne pridete,« je dejal. Med policijo in smučarskimi skoki je nekaj podobnosti, meni slovenski šampion: »In sicer to, da je v obeh primerih predpisano, kaj je dovoljeno in kaj ni. Skakalci oziroma vozniki se moramo tega držati. Na skakalnico se ne sme s predolgimi smučmi, s prevelikim dresom, v prometu pa je tudi treba upoštevati pravila,« je povedal športnik, ki pri smučarskih skokih mimogrede presega hitrost 100 kilometrov na uro, prav tako tudi na avtocesti, kjer je bil tudi že prehiter, priznava. Na ta račun si je tudi že prislužil kazen kolegov policistov. »Na avtocesti sem bil že prehiter, enkrat pa sem ponoči prekoračil dovoljeno hitrost v naselju,« je opisal svoje prometne »grehe«. Kazni so pri njem zalegle, je zatrdil. »Manj hitim, pa tudi postaral sem se, z leti sem tudi bolj umirjen.« Prav umirjenost in hladnokrvnost na vrhu skakalnic sta njegovi lastnosti, ki vedno znova vzbujata občudovanje. »Uspeš to mirnost ohranjati tudi na cesti, ko so na primer zastoji proti Planici zaradi tebe?« je šampiona na odru vprašal športni novinar Ervin Čurlič. »Umirjenost na skakalnici... ja drugega ni, kot da skočiš, umakniti se ne moreš ... Na cesti pa umirjen vedno nisem, vem pa, da ne bom nič hitrejši, če se bom razburjal. Zadnjič sem imel veliko "srečo', da sem bil v snežnem zastoju na primorski avtocesti in sem se od Trsta do Ljubljane vozil štiri ure. V takem primeru si popolnoma na istem, če si nervozen in menjaš pasove ali pa če voziš po enem. Ko izgubiš tri ure, kakšen pomeni imajo tiste tri minute, ki bi jih tako pridobil?« je odgovoril Prevc, ki se je imel možnost preizkusiti tudi na napravi, ki je sicer videti kot skuter, meri pa reakcijski čas voznika. Peter se je z rezultatom 0,5 sekunde odlično odrezal. Povprečen reakcijski čas voznikov v avtomobilu po besedah Mirana Mozetiča, izvedenca za prometno stroko, znaša približno 1 sekundo. Peter se s skuterjem sicer vozi, z večjimi motorji pa ne. »Tega si ne upam. Prvi dan bi še bil previden, drugi tudi, tretji pa bi bil že pogumen,« je razkril in na spodbudo novinarja, ki je na odru vodil z njim pogovor, otrokom v veselje improvizirano skočil mednje v telemark, kar je takoj pognalo v zrak otroške rokice, ki so se javljale za ponoven skok z junakom slovenskega skakalnega športa. V večji zadregi se je občinstvo znašlo, ko je mednje stopil novinar in jim hotel dati priložnost za vprašanje Petru, a je zadrego rešila deklica, ki je v mikrofon spontano vzkliknila: »Peter, najboljši si!« s čimer je požela aplavz in zarisala nasmeh na obrazu športnika, ki je znan tudi pod vzdevkom Pero Mišica. »Mišice pa ne nastanejo, če sedimo pred televizijo ali pred računalniškimi igricami,« je otrokom in mladim povedal Peter in jim zaupal naslednji recept zanje: »Čim manj bodite v hiši in čim več se podite po travnikih, poljih in igriščih!« Da je Prevčeva priljubljenost res velika, je pričala tudi sicer pričakovana gneča za avtograme ali za podpisane fotografije. Z Bevkovega trga se je nato v spremstvu župana Mateja Arčona podal še na kratek sprejem v bližnjo mestno hišo. Preventivne akcije, kot je bila včerajšnja, so namenjene predvsem osveščanju vseh udeležencev v cestnem prometu o posledicah prometnih nesreč zaradi neprimerne oziroma neprilagojene hitrosti, o pomembnosti uporabe zaščitne čelade ter uporabe varnostnih pasov pri vožnji v vozilih. Organizatorji za zgled predvsem mladim vsako leto medse povabijo znano osebo iz športnega sveta. Katja Munih PrimorskiD * facefaook v gorica S kužkom na pohod po mestu V Gorici bo v nedeljo, 8. maja, niz dogodkov, ki bodo poživili mesto. Ob 9. uri se bodo v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu zbrali lastniki psov, ki se bodo ob 10. uri s svojimi hišnimi ljubljenčki podali na pohod po mestnih ulicah Stracanina. Vpisnina znaša šest evrov, ob zaključku bo »testeninka«. V ljudskem vrtu bo tudi tržnica obrtniških izdelkov in starin, medtem ko bo ob 16. uri voden ogled mesta po sledeh oglejske dediščine; vpisovanje poteka na telefonski številki 320-6392571. Več informacij je na voljo na spletni strani www.visitegorizia.it. Popoldne bo na goriškem gradu še lov na zaklad Go de cercar, ki ga prireja združenje Pandora. Zaradi organizacijskih razlogov se je vpisovanje že zaključilo, vpisanih je štirinajst ekip, udeležencev bo približno dvesto. Peter Prevc podpisuje avtograme (desno); župan mu kaže, kje je meja (spodaj) foto k. m. Skakalnega asa je na Bevkovem trgu pričakala množica ljudi foto k.m. Požar v Doberdobu V Doberdobu se je sinoči nekaj pred 21. uro vnel požar v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Na kraj so prihitele tri ekipe gasilcev, ki so ognjene zublje takoj pogasili. Dim, ki je uhajal iz kletnih prostorov, je očrnil še stopnice in del stanovanja, k sreči se pa nihče ni poškodoval. ■ | m • • | v*vv V Gorici novo krozisce Goriška občinska uprava se je odločila, da bo za poskusno obdobje uredila kro-žišče med ulicami Orzoni, Scodnik in Mighetti. »Ker je v tem predelu mesta kar nekaj ulic, ki so zelo obremenjene s prometom, je težko najti pravo rešitev. Upam, da bomo z novim krožiščem rešili del težav. Po poskusnem obdobju se bomo odločili za morebitne spremembe,« napoveduje župan Ettore Romoli. Krožišče bodo uredili v prihodnjih dneh. Slovenski šolarji v Tržiču Tržiškega festivala znanosti Scienza Under 18 se bodo udeležili tudi učenci osnovne šole Oton Župančič in nižje srednje šole Ivan Trinko ter dijaki licej-skega pola Trubar-Gregorčič in tehniškega pola Cankar-Zois-Vega. Odprtje festivala bo danes ob 9. uri v galeriji sodobne umetnosti, ob 10. uri bodo v ora-toriju San Michele predstavili projekt »Clima Cop«; vodi ga pokrajina, pri njegovi izvedbi so sodelovali tudi dijaki slovenskega licejskega in tehničnega pola. Jutri bodo med 9. in 12. uro v galeriji sodobne umetnosti svoje elaborate razstavili tudi učenci osnovne šole Oton Župančič in nižje srednje šole Ivan Trinko. V gosteh gledališče iz Lecceja V novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču jutri ob 20. uri gostijo komedijo Ženitev v izvedbi gledališča Koreja iz Lecceja. Režiser Salvatore Tramacere je Gogoljevo delo izpred dvestotih let na oder postavil v novi preobleki. Zabavni, skoraj smešni liki se znajdejo v novodobnem televizijskem šovu, v katerem moški in ženska iščeta intimnost prek medijskega posrednika. V oddaji, kjer je sicer vse lažno, vendar popolno, senzacionalno srečata drug drugega. Čeprav je v duhu italijanskega zabavnega televizijskega programa glasbeno obarvano dogajanje živahno, se nekje globoko odstira skrita osamljenost. Klasična komedija postane parodija, ki spretno upodablja odnose v sodobni družbi. Rezervacije in nakup vstopnic so možne pri blagajni gledališča od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred začetkom predstave. (km) gorica - Na zgodovinskem festivalu eStoria Mladi s filmi in srečanji Ossola: »Mladinska združenja bodo nedvomno ponovila lanski uspeh, ko je bil njihov šotor vsakič poln obiskovalcev« Mladi bodo tudi letos dali svoj doprinos k uspehu festivala eStoria, ki bo v Gorici med 19. in 22. majem. V pričakovanju na začetek festivalskega dogajanja bo na sedežu združenja Punto Giovani niz filmskih projekcij. Že danes ob 19. uri bodo predvajali film Darrena Aronofskyja Requiem for a Dream, 10. maja bo projekcija filma Seana Durkina La fuga di Martha, 12. maja bo na sporedu dokumentarni film Girl model, ki sta ga režirala David Redmon in Ashley Sabin. Vsi trije filmi se bodo začeli ob 19. uri. Zadnji film bodo predvajali v šotoru mladinskih organizacij na festivalu eStoria 20. maja ob 21. uri; na sporedu bo film Noi siamo infinito, ki ga je režiral Stephen Chobsky. Prvi festivalski dogodek v organizaciji mladih bo v četrtek, 19. maja, ob 17. uri v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju. Predvajali bodo dokumentarec o islamski državi, o psiholoških profilih njenih voditeljev bosta spregovorila Jasna Legiša in Claudio Magni. Od petka, 20. maja, do nedelje, 22. maja, vsakič ob 9. uri bodo mladi spregovorili o raznih zgodovinskih dogodkih; prvi bo na vrsti pogovor o 20. maju 1940, ko so odprli taborišče Auschwitz, drugo srečanje bo posvečeno 21. maju 1956, ko je sredi Pacifika eksplodirala ameriška bomba Shot Redwing - Cherokee; na tretjem srečanju bodo spregovorili o 22. maju 1939, ko sta Hitler in Mussolini podpisala »jekleni pakt«. Mladi prirejajo v petek, 20. maja, srečanja o Kongu, o težavah mladih pri iskanju zaposlitve, o Carlu Michelstaedterju in Rdečem križu. V soboto, 21. maja, se bodo zvrstila srečanja o sužnjih nekoč in danes, o odvisnostih, izkoriščanju mladih v svetu dela, o balkanski begunski poti, drogi in vojnah. V nedeljo, 22. maja, bodo na vrsti srečanja o stereotipih, spletni zasvojenosti, mladinskih po- litikah v Gorici in enakosti. Pri organizaciji dogodkov sodelujejo združenje CVCS, društvo MSOI, univerzitetni časopis Sconfinare, evropsko federalistično gibanje, Youth Atlantic Treaty Organization, Culto Under-gorund in študentska gledališka skupina Fierascena. Pri navezovanju stikov z mladinskimi organizacijami je sodelovala goriška občina. »Letošnji program je izredno zanimiv; če mladim zaupaš, se vsakič izkažejo,« pravi goriški občinski odbornik Stefano Ceretta, medtem ko v imenu prirediteljev festivala Adriano Ossola poudarja, da so bila srečanja v organizaciji mladih že lani uspešna. »Po lanski uspešni izkušnji smo se tudi letos odločili, da v organizacijo festivalskih dogodkov vključimo mlade. Lani je bil šotor mladinskih organizacij poln za skorajda vsa srečanja; prepričani smo, da bo tudi letos tako,« poudarja Adriano Ossola. (dr) 1 4 Četrtek, 5. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji štmaver - Srečanje o biotopu Sabotin kot Kras? »Če Sabotina ne bomo ustrezno zaščitili z vključitvijo med naravne biotope, tvegamo, da bo čez dvajset let popolnoma zaraščen, podobno kot Kras.« Tako pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je bil med udeleženci torkovega večera v priredbi Krajevne skupnosti Pevma-Štma-ver-Oslavje, kulturnega društva Sabo-tin ter gozdarskega inšpektorata za Trst in Gorico. Srečanja v Štmavru se je udeležilo lepo število domačinov in drugih poslušalcev, ki so jih nagovorili funkcionar deželne gozdne straže Valter De Monte, naravoslovec goriške postaje gozdne straže Paolo Lenardon, profesor na Univerzi v Trstu Livio Poldini in sam Del Sordi. »Na projektu biotopa že dalj časa dela gozdna straža, ki je v zvezi s tem pripravila tudi poročilo. Da bi uvedli to obliko zaščite, bi bilo dovolj, da bi v občinskem odboru sprejeli sklep, vendar se mi zdi nujno potrebno, da se o tem najprej pogovorimo z domačini,« pravi Del Sordi. Marsikdo ne ve, da imamo na Sa-botinu kraško gmajno z izredno raznoliko floro, saj je hrib hkrati pod vplivom sredozemskega podnebja, alpskega in predalpskega sveta. V zadnjih letih se podobno kot na Krasu tudi gmajna na Sabotinu hitro zarašča, zato razmišljajo, kako bi jo lahko ohranili in zavarovali. »Koristna poteza za zaščito gmajne na Sabotinu bi lahko bila ravno njegova vključitev med biotope, kot je predvideno v deželnem zakonu iz leta 1996. Zaščitili bi okrog 40 hektarjev široko območje, ki je v celoti ali skoraj v celoti v državni lasti. Zaščita bi nam omogočila, da bi lahko zaprosili za prispevke za ohranjanje naravnega okolja, ob tem bi lahko prirejali razne dejavnosti. Slovenska stran Sabotina med drugim že spada v mrežo Natura 2000 in je torej zaščitena,« pravi Del Sordi, po katerem so nekateri udeleženci torkovega srečanja izrazili pomisleke, češ da bi zaščita lahko s seboj prinesla pre- Srečanje v Štmavru (zgoraj); pohodniki na Sabotinu (desno) bumbaca več omejitev, odbornik pa meni, da je zaskrbljenost odveč. »Zaščitili bi manjše območje, ki je danes v bistvu neizkoriščeno in zapuščeno. Posebnih omejitev - če izvzamemo seveda prepoved prižiganja ognja in podobno - ne bi bilo. Levji delež tega območja je v državni lasti; če je kakšno zemljišče v lasti zasebnikov, bodo le-ti od biotopa imeli samo koristi. V primeru, da ne bomo začeli skrbeti za ohranitev naravnega okolja na Sabotinu, bo v nekaj desetletjih popolnoma zaraščen,« pravi Del Sordi, po katerem bodo pred sprejetjem kakršnekoli odločitve priredili še eno ali več srečanj z občani. (ale) gorica - Dogovarjajo se za njeno postavitev V Kidričevem pri Ptuju tabla v spomin na begunce Pred dnevi se je v Kidričevem pri Ptuju mudila delegacija Društva soška fronta 1915-17 iz Nove Gorice in goriškega Kulturnega doma. Namen obiska je bil nadaljevanje pogovorov s krajevnimi občinskimi oblastmi in zgodovinskimi krogi glede nameravane postavitve spominske plošče slovenskim beguncem, ki so tam bivali v obdobju med leti 1918-1922. Po koncu prve svetovne vojne in po razkroju Avstro-Ograske so se tisoči beguncev iz Posočja znašli v hudem precepu. Avstrija jih je izganjala iz nove države, domov pa še niso mogli, ker je bila Goriška povsem uničena. Mnogi se niso hoteli vrniti na Primorsko, ki so jo medtem že zasedli Italijani. Kje torej najti zatočišče za tisoče ljudi brez vsega? Začasna vlada v Ljubljani se je odločila, da več tisočem ljudem dodeli bivališča v velikem barakarskem naselju, ki je bilo na razpolago v Strnišču, današnjem Kidričevem. Tam sta med vojno delovala av-stro-ogrska vojaška bolnica in taborišče za ruske ujetnike. Konec leta 1918 so barake ostale proste in bile kot za nalašč za sprejem goriških beguncev, ki so tam bivali več kot dve leti. Njim so se pridružili tudi ljudje z Goriškega, ki niso hoteli živeti v Italiji. Pred časom so nekateri Goriča-ni opazili, da v Kidričevem ni nobene spominske plošče, ki bi mimoidoče Tablo bodo predvidoma postavili na kapelo v spominskem parku v Kidričevem foto vip opozarjala, da je tam našlo zatočišče veliko goriških sonarodnjakov. Na dan so pred kratkim iz arhivov prišli podatki, da se je v begunskem taborišču v Strnišču rodilo več desetin otrok, umrlo je več ljudi, pa tudi porok je bilo kar nekaj. Pobudnikom za postavitev obeležja, ki bi namestitev vključili tudi v projekt Kulturnega doma Bunker 1915-1918, se je torej zdelo prav, da bi se ob stoletnici dogajanja spomnili na rojake, ki so na Dravskem polju zaključevali svoj večletni begunski križev pot. Z županom občine Kidričevo in odgovornimi pri tamkajšnjem zgodovinskem združenju so vzeli v pretres razne možnosti, da bi našli naj- primernejše mesto za postavitve plošče. Vsi so se strinjali, da bi najbolj prišel v poštev lepo urejen spominski park sredi mesta, kjer je med vojno bilo vojaško pokopališče. Baje so na tem pokopališču pokopavali tudi umrle ruske ujetnike, po vojni pa še umrle begunce. Ploščo naj bi namestili na steno kapelice, ki so jo sredi pokopališča postavili leta 1916 in so jo pred leti re-stavrirali. Pogovori se bodo nadaljevali v naslednjih mesecih, ko bo padla končna odločitev glede mesta in datuma postavitve obeležja; zatem bo stekla priprava primerne slavnostne prireditve ob njegovem odkritju. (vip) vipava - Jubilejni festival Okusi Vipavske Posebno pozornost bodo namenili vinskim sortam pokalca, zelen in pinela Domače vipavske dobrote Ne le, da je pomlad najbolj dišeč letni čas, to je že vrsto let tudi čas najbolj žlahtnih domačih okusov. Dvorec Zemono bo letos gostil jubilejni, 10. festival Okusi Vipavske. Pravzaprav se je festival okusov začel že 15. aprila, ko je začel teči kulinarični mesec v restavracijah in gostilnah vzdolž Vipavske doline. Nedelja in ponedeljek, 8. in 9. maja, bosta letošnja glavna festivalska dneva. Pestro dogajanje bodo zaznamovale zlasti degustacije vin vinarjev Vipavske doline, posebej zanimivo pa bo odkrivanje stare, skoraj pozabljene sorte po-kalca, ki jo bodo predstavili vinarji iz Prapotnega - Associazione Schioppettino di Prepotto. Oba dneva bodo pod arkadami dvorca na Vipavski tržnici navduševali z oljčnim oljem, sirom, pecivom, mesnimi izdelki in drugimi domačimi dobrotami. Nedelja bo posebej zanimiva tudi zaradi predstavitev slovenskih kulinaričnih »blogerjev«, ki jih vedno znova pri ustvarjanju navdihujejo lokalne sestavine, iz katerih nastajajo prav posebne kulinarične mojstrovine. Svoje predstavitve so letos združili pod naslovom Poskus - Okus. Ponedeljkovo dogajanje bo v popoldanskih urah tudi nekoliko strokovno obarvano. Priznani enolog Dušan Brejc bo pripravil kar dve predavanji oziroma delavnici. Prvo bo namenil mlajšim strokov- njakom, ki jim, kot sam pravi, želi povedati, katere lastnosti mora imeti vino, da ga je mogoče čim bolje prodati. Drugo predavanje bo namenil našemu ponosu, dvema avtohtonima sortama, pineli in zelenu, o katerih je povedal: »Obe sorti sta zelo redki. Zelen nima svoje DNK, nima znanega starša. Tudi če bo kdaj prišlo do tega, da bomo raziskali njegov DNK, je vprašanje, koliko je sorta stara in ali bomo našli njegove starše. Naša naloga je, da zelen in pinelo sprejmemo kot sorti, ki sta zelo redki celo na Primorskem.« In po vseh okusnih dogodkih si bodo udeleženci lahko lahko privoščili nekaj zares posebnega, vinsko kulinarično razvajanje pod taktirko Tomaža Kavčiča in ob pomoči dalmatinskih kulinaričnih mojstrov iz restavracije Adriatic Gra-šo iz Splita. Pester in posebej okusen festival se obeta tudi letos. Organizator festivala Okusi Vipavske je Razvojna agencija Rod Ajdovščina, ki dogodek vsako leto pripravi v sodelovanju z vinarji in gostinci. Tudi letos pa so poskrbeli, da bodo udeleženci imeli kar najbolj udobne dni. Svoj avtomobil bodo obiskovalci lahko pustili na prostoru ob vojašnici v Vipavi, od koder jih bodo peljali na Zemono in nazaj. Celoten program festivala Okusi Vipavske je objavljen na spletni strani na www.okusi-vi-pavske.si. nova gorica - 20-letnica društva Nova V svetogorski baziliki Glasbena prikazovanja Glasbeno društvo Nova iz Nove Gorice ob 20-letnici delovanja prireja koncertni cikel, na katerem ponuja ustvarjalni prostor najvidnejšim glasbenim ustvarjalcem s Primorske in Furlanije-Julijske krajine. Pomladni čas bo posvečen trem koncertnim dogodkom Glasbena prikazovanja, ki bodo potekali v romarski cerkvi v baziliki Kraljice Svetogorske na Sveti gori pri Novi Gorici. Koncertni cikel se navezuje na prikazovanje Device Marije leta 1539 na Sveti gori in bo potekal bo sodelovanju s patri Frančiškani. Prikazoval bo glasbeno nadarjenost, ki se bo izražala tako z glasbo zgodovinsko pomembnih skladateljev, kot so Bach, Mozart, Mahler, Elias Parish Alvars, kot tudi priznanih sodobnih slovenskih skladateljev. Vstop na koncerte je prost, prostovoljni prispevki bodo namenjeni nadaljnjemu kreativnemu ustvarjanju mladih glasbenikov. Prvi iz niza koncertov bo v ne- deljo, 8. maja, ob 17.30. Z deli Ma-hlerja in Missona bo nastopil Komorni orkester akademije Nova pod vodstvom dirigenta Simona Perčiča in koncertnega mojstra Briana Fin-laysona iz Avstrije. Koncert bo gostoval še v ponedeljek, 9. maja, ob 19.30 v ljubljanski stolnici. Koncerta nastajata s podporo Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani. Naslednji iz niza koncertov na Sveti gori bo 21. maja ob 20. uri. Godalni kvartet Nova bo s solisti Ireno Birsa na flavti, Stefanom Bruinijem na rogu in Nežo Jelušič na klarinetu izvajal Mozartova dela. Zadnji koncert bo v petek, 3. junija ob 20. uri. Dela Bacha, Haydna, Zelenke in Parish-Alvarsa bo Komorni orkester Nova izvajal pod vodstvom dirigenta in čembali-sta Luce Ferrinija ter dirigenta Ivan Marinovica, skupaj s tenoristom Ga-brielom Lipušem, sopranistko Andrejo Krt ter hafistkama Nicoletto Sanzin in Patrizio Tassini. (km) / Primorshi Trčili trije avtomobili V Ulici Duca D'Aosta v Gorici se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča brez hudih posledic. V bližini križišča z Ulico Ariosto je okrog 14. ure prišlo do verižnega trčenja med tremi avtomobili; na prizorišče so prihiteli mestni redarji, ki še preučujejo Poškodovan avtomobil Fiat panda bumbaca okoliščine nezgode. Verižno so trčili avtomobil Fiat 500, ki ga je upravljala 50-letna Goričanka R.C., Fiat panda, ki ga je upravljal 20-letni G.L., in VW polo, v katerem sta sedela 18-le-tni voznik R.W. in njegov vrstnik. Na avtomobilih je nastala manjša škoda, enega izmed voznikov so odpeljali na pregled v goriško bolnišnico. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Gledališče »KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v torek, 10. maja, ob 20.30 koncert Vlada Kreslina »Če bi midva se kdaj srečala«; informacije in vpisovanje v tajništvu Kulturnega doma v Gorici, tel. 0481- 33288, info@kultur-nidom.it.; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kulturnidom.it. ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH - Niz veseloiger ljubiteljskih odrov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v nedeljo, 8. maja, ob 18. uri družinski mijauzikl »Obuti maček«, gledališka skupina O'Klapa - Gorica. V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri »Butalci« (Fran Milčinski), mladinski dramski odsek PD Štandrež; informacije in rezervacije po tel. 0481-531445, info@center-bratuz.org in tel. 0481-538128, zskp_gorica@yahoo.it. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in ZSKP. KOMIGO BABY: v soboto, 7. maja, ob 15.30 in ob 17.30 »Pinocchio - Ostr-žek« v Kulturnem domu v Gorici. Gostovalo bo lutkovno gledališče Teatro Umbro dei Burattini iz Perugie. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: v soboto, 7. maja, ob 20. uri dobrodelni muzikal »La famiglia Ad-dams«, nastopa gledališka skupina Ol-tresipario, prireja klub Napoli Calcio, izkupiček večera bodo namenili krminskim nunam. uk Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.40 -21.20 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 16.40 »Robinson Crusoe«; 18.10 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 20.10 - 22.15 »Sole alto«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Al di la delle montagne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Captain America: Civil War«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 22.00 »Captain America: Civil War«. Dvorana 3: 16.50 »Robinson Crusoe«; 18.20 - 21.15 »Captain America: Civil War« (digital 3D). Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il traditore tipo«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 »Sole alto«; 20.10 »La foresta dei sogni«. fl Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu E. Kardelja 5 bo v petek, 6. maja, ob 20. uri odprtje razstave slik Brede Sturm »Obrni nov list«. Umetnico bo predstavil umetnostni zgodovinar Milček Komelj; na ogled bo do 27. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19. 00, ob sobotah 9.00-12.00. V AJ DOVŠČI NI: v Pilonovi galeriji, Prešernova ul. 3, bo v petek, 6. maja, ob 19. uri odprtje razstave »Janez Vlachy - Obviseli pogovori«; na ogled do 5. junija od torka do petka 9.00-18.00, ob sobotah in nedeljah 15.00-18.00 ob ponedeljkih in praznikih zaprto; informacije po tel. 00386-53689177. V GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani (Ul. Ciotti 51) bo v petek, 6. maja, ob 18. uri odprtje razstave »Mario Palli - Ossimori«; informacije po tel. 0481-960816, www.galleria-spazzapan.it. V GORICI: v kavarni Hic Caffe' v Ul. don Bosco 165 bo v soboto, 7. maja, ob 18.30 odprtje razstave »Muli e con-ducenti! Tutti presenti! 1872 - 1991: Il legame tra muli e alpini attraverso 120 anni di storia«, spregovorila bo Serenella Ferrari, sledil bo koncert zbora Monte sabotino pod taktirko Elise Bensa; razstava bo na ogled do 31. julija, od ponedeljka do sobote 7.30-13.30 in 15.00-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00, vstop prost. M Koncerti GLASBENI VEČERI V BUKOVICI v Kulturnem domu Bukovica: danes, 5. maja, ob 20. uri koncert »Big band VOX«, sledila bo pokušnja vin; www.gdnova.si. SI Šolske vesti SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Prijavni obrazci na sedežu SLORI v Trstu (Ul. Beccaria 6); informacije po tel. 040636663, info@slori.org, www.slori.org. Rok za oddajo je ponedeljek, 13. junija 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. junija 2016). TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v GORIŠKA Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17. Do 6. maja bodo potekala »Odprta vrata« z brezplačnim poukom (ki se za nove gojence podaljša do konca šolskega leta); informacije in vpisi do 31. maja po tel. 0481280857 ali 366-6861441, 3316936603, mladinskidom@libero.it, www.mladinskidom.it. S Izleti 60. POHOD »POT OB ŽICI« (po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno omejevala Ljubljano) bo v soboto, 7. maja. Iz Gorice v Ljubljano bo peljal poseben avtobus, ki bo s skupnega trga Gorice in Nove Gorice startal ob 7. uri. Ob 7.30 bo ustavil na trgu pred šolami v Ronkah, na poti jih bodo spremljali predstavniki VZPI-AN-PI in Združenja borcev iz Nove Gorice. Ob prihodu v Ljubljano bodo udeleženci lahko zbrali celo krožno pot (približno 7 ure hoje) ali 5 kilometrsko progo s postankom v parku Tivoli in obiskom mestnega središča. Cena udeležbe je 15 evrov; informacije in rezervacije (prostih je še nekaj manj kot 20 mest) po tel. 320-0891373 in ivomauri@gmail.com. Prirejata organizacija Adriatic Greenet in društvo Marciatori dell'Olmo iz Selc. SPDG prireja v nedeljo, 15. maja, izlet pod Golico, na cvetoče livade snežno-belih narcis. Popoldne obisk Finžgar-jeve rojstne hiše. Predviden je lažji pohod s Planine do Pristave. Udeleženci, ki se bodo odločili drugače, se bodo z avtobusom peljali do planinskega doma na Pristavi. Kosilo iz nahrbtnika; informacije in prijave glede prostih mest danes, 5. maja, od 19. do 20. ure na sedežu društva in po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času. SPDG vabi k udeležbi na pobudi Sa-botinske družne poti v nedeljo, 8. maja, ki bo tokrat peljal v Iški Vintgar pod Krimom. Kekčeva druščina bo opravila pohod skozi najbolj zanimive točke soteske, za odrasle je predviden vzpon na vrh Krima (2 uri in pol vzpona). Zaradi organizacije prevoza je obvezna prijava po tel. 3476220522, fanika@spdg.eu (Fanika) in mitja@spdg.eu (Mitja). □ Obvestila ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE iz Gorice sklicuje občni zbor volilnega značaja v torek, 10. maja 2016, v prvem sklicu ob 12. uri, v drugem ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Dnevni red: tajniško in blagajniško poročilo, odobritev obračuna za leto 2015 in odobritev proračuna za leto 2016, predsedniško poročilo, pozdravi in posegi članic, pozdravi in posegi nevčlanjenih skupin in posameznikov, poročilo nadzornega odbora in razrešnica odboru; izvolitev predsednika občnega zbora, volitve predsednika ZSKP, volitive nadzornega odbora, razno. MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheer-leading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgori-ca@gmail.com). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 9. maja 2016, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Trgovskem domu na Korzu Verdi 52 v Gorici. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da je nov urnik odprtja urada ob ponedeljkih in sredah od 8. do 18. ure nepretrgoma, ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure. KMETIJSKI IN OBRTNI SEJEM bo potekal v bližini gostilne Franc v Sovod-njah, Prvomajska 86, med 8. in 13. uro 7. in 21. maja, 4. in 18. junija, 2. julija, 6. in 20. avgusta, 3. in 17. septembra, 1., 15. in 29. oktobra, 12. novembra; informacije po tel. 333-4318338, 388-1703122, andrea.bin@libero.it GORIŠKI PRITRKOVALCI prirejajo v Doberdobu v nedeljo, 8. maja, »5. nedeljo pritrkovanja« v sodelovanju s furlanskim društvom Campanili aper-ti: od 15.30 do 19.30 bo zvonik cerkve Sv. Martina odprt; od 16.30 do 17. ure bo domači župnik pripravil kratko zgodovino cerkve, zvonika in zvonov; od 16.30 do 17.00 bo prikaz ročnega zvonenja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja 2016, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice na temo: zborovstvo in glasbena dejavnost, društva 2.0 -nove vsebine in pristopi, blagajniško poslovanje in finance, mediji in učinkovitejša promocija društvenega delovanja ter jezik. Število udeležencev je omejeno; prijave in informacije in-fo@zskd.eu, 040-635626. OKUSI VIPAVSKE - festival vina in ku-linarike je v teku do 15. maja; www.okusi-vipavske.si. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 2. do 12. julija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2 .nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. BRIŠKA POROKA 2016 in Poročni sejem se bosta odvijala v soboto, 18. junija, v Šmartnem v sklopu Praznika češenj; www.brda.si. 13 Prireditve »SREČANJE POD LIPAMI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 5. maja, ob 20.30 bo predstavitev zbornika pravnika, sociologa in politika Andreja Gosarja, ki je izšel ob študijskem posvetu v Gosarjevem rojstnem kraju Logatcu in na SAZU v Ljubljani leta 2014; pri okrogli mizi bodo sodelovali Štefan Skledar, Bibijana Mihevc, Mira Cencič in Ivo Jevnikar, pozdravil bo župan Logatca Berto Me-nard, na ogled bo dokumentarna razstava. V četrtek, 12. maja, ob 20.30 bo srečanje na temo »Iran-Izrael: privilegiran ali sovražen odnos?«, spregovorila bo goriška Slovenka Nežka Fi-gel, ki je magistrski študij varnosti in diplomacije opravila v Tel Avivu, večer bo povezoval Renato Podbersič. Prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič. SREČANJA O JOŽEFU TOMINCU: danes, 5. maja, ob 18. uri bo v palači At-tems Petzenstein v Gorici predaval umetnostni zgodovinar in kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi, ki je avtor doslej najbolj popolne monografije in kataloga o Jožefu Tomincu. V sredo, 11. maja, ob 18. uri bo v palači Attems Petzenstein v Gorici o To-minčevi umetnosti predavala Maria Masau Dan, direktorica tržaškega muzeja. V torek, 17. maja, ob 17. uri bo v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju srečanje na temo portretiranja buržuazije, govorila bo direktorica Pokrajinskih muzejev Raf-faella Sgubin, ob zaključku bo voden ogled Tominčevih del. V četrtek, 26. maja, ob 18. uri bo v palači Attems Petzenstein v Gorici srečanje vodil umetnostni zgodovinar Daniele DAnza. V KANALU bo v soboto, 7. maja, ob 11.13 prispel muzejski vlak, na železniški postaji bosta nastopila Andreja Četrtek, 5. maja 2016 Seljak na električni klaviaturi in Laura Nanut na flavti, na ogled bo muzejska zbirka predmetov iz prve svetovne vojne, na voljo bo informator s promocijskim materialom in prodajne stojnice izdelkov in pridelkov lokalnih ponudnikov. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v sklopu »Literarnih četrtkov« danes, 5. maja, ob 18. uri predstavitev knjige Marijana Beričiča »Horuk v nove čase«; www.ng.sik.si. V PODTURNU v Gorici: ob 10-letnici odprtja župnijske dvorane »Incontro-Srečanje« bo v petek, 6. maja, ob 17.30 odprtje razstave Franca Duga »Cosi e del tempo vissuto ... «, razstavo bosta predstavila Giancarlo Pauletto in Sergio Tavano (na ogled bo do 15. maja 10.00-12.00, 15.00-18.00). V nedeljo, 8. maja, ob 20.30 nastop domačih talentov. V četrtek, 12. maja, ob 20.30 srečanje s tržaškim pisateljem in pesnikom Ivanom Tavčarjem. V nedeljo, 15. maja, ob 20.30 slavnostni koncert klasične glasbe (Verdi, Bellini, Rossini, Bizet in Hoffenbach). V četrtek, 19. maja, v cerkvi Sv. Roka koncert vokalne skupine Note d'autore v spomin na žrtve potresa ob 40-letnici. V soboto, 21. maja, ob 20.30 prireditev »Il dovere del ricordo«. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Ul. Veniero 1 v Podturnu v Gorici prirejata združenji Libera in Goriziaetica srečanje na temo zasvojenosti z igrami na srečo: danes, 5. maja, ob 20.30 bo predaval Carlo Benevento, strokovnjak na oddelku za zasvojenosti pri goriškem zdravniškem podjetju; vstop prost. V EVANGELIČANSKI METODISTIČNI CERKVI v Ul. Diaz 18/a v Gorici bo danes, 5. maja, ob 18. uri predstavitev publikacije »Il vangelo secondo Star Wars« Andreasa Kohna in Petra Ciaccia. Prisoten bo Andreas Kohn, povezoval bo Marco Fornerone. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki (Carduccijevi) ul. 2 v Gorici bo danes, 5. maja, ob 18. uri predstavitev knjige »Sono diventato ragioniere in sette anni ... dal 1955 al 1962 - Storie di Gorizia degli anni Quaranta e Cin-quanta«. Knjigo in avtorja Corrada Ves-cova bo predstavil Bruno Pizzul. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja v petek, 6. maja, ob 20. uri v domu Andreja Budala na Pilošču v Štandrežu srečanje z Jožetom Šušmeljem o akcijah, ki so potekale leta 1947, da bi bile meje postavljene po etnični prisotnosti. Prisotna bosta tudi arhitekta Jože Cej in Diego Kuzmin, debatiralo se bo tudi o napisu, ki je stal na hiši ob cerkvi in ki bi ga radi obnovili. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z XIII International Guitar Competition prireja v soboto, 7. maja, ob 18. uri v palači De Grazia v Ul. Oberdan v Gorici predstavitev publikacije »La Grande Guerra vissuta dai Goriziani dal 1916 fino alla rico-struzione«, ki jo je uredila Liliana Mlakar, z zaključnim delom Rosarie De Vitis «Gli scrittori e la guerra«. Dogodku bo sledilo v nedeljo, 8. maja, ob 17. uri odprtje razstave slik, ki so obogatile publikacijo, članov centra Crali Brune Albertin, Roberte Big-hetti, Bruna Civrana, Annamarie Fab-broni, Thee Grusovin, Bruna Martel-lanija, Emilije Mask, Grazie Russo, Karmele Rusjan, Giuseppeja Sceka, Caterine Trevisan Mulitsch in Adriana Velussija (na ogled bo do 15. maja); www.centroculturaletulliocrali.it. 0 Mali oglasi NUDIM INŠTRUKCIJE ali pomoč pri učenju angleščine za osnovnošolce ter srednje in višješolce na Goriškem; informacije po tel. 331-1216877. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.30, Tullio Moscarda (iz bolnišnice v Palmanovi ob 11.10) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. 1 6 Četrtek, 5. maja 2016 MNENJA, RUBRIKE Primorski GLOSA Protimilitaristično »Križanje kranjskega Janeza« in vojni slikarji cesarsko-kraljeve oblasti Jo2e Pirjevec ki Ji Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so cesarsko-kraljeve oblasti organizirale na Dunaju poseben propagandni urad, ki je bil razdeljen na tri oddelke: za tisk, literaturo in likovno umetnost. Kot je očitno, je prvi nadzoroval časopise in revije, drugi je skušal na estetski ravni popularizirati vojno in angažma dvojne monarhije v njej, tretji pa jo upodobiti na čim bolj prijazen način. Novi urad je kmalu postal zatočišče vseh tistih intelektualcev in umetnikov, ki so se želeli izogniti aktivni vojaški službi. Vanj naj bi bili sprejeti samo taki, ki so bili »untauglich«, torej neprimerni za fronto, toda, kot se dogaja, je pri tem imela veliko vlogo tudi protekci-ja vplivnih znancev. »Ali si predstavljate našega Rainerja Marijo s puško na rami,« je na primer pisala neki visoki osebnosti princesa Thurn und Taxis, da priskrbi svojemu varovancu Rilkeju mesto v literarnem oddelku. V njegovem primeru je imela sicer prav, ker je bil pesnik res šibkega zdravja, toda med stotinami intelektualcev, pisateljev in slikarjev, ki so našli zaposlitev v propagandnem uradu, gotovo ni manjkalo skrivačev. Kaj so počeli tisti, ki so bili v oddelku za tisk, vemo, saj so predvsem skrbeli za cenzuro, kaj pa so ustvarjali literati, med katerimi ni manjkalo zvenečih imen (na primer Hugo von Hofmannsthal) in tako imenovani »Kriegsmaler« - vojni slikarji - pa bolj malo. Prav produkciji slednjih in njihovih tovarišev na obeh straneh fronte je tridentinski Center za zgodovi- no vzhodne Evrope posvetil prejšnji teden tridnevni simpozij na Inštitutu za germanistične študije v Rimu. Ko so me pred letom dni povabili, naj se ga udeležim z referatom o jugoslovanskih slikarjih, sem pobudo sprejel, da ne bo manjkal slovenski glas. Na srečo sem pri tem lahko računal na prijazno pomoč direktorice Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbare Jaki in njenih sodelavk, ki mi niso samo priskrbele vso potrebno literaturo, temveč mi pripravile tudi imeniten power point za predstavitev slikarjev, o katerih sem govoril. Ob pisanju besedila in poslušanju referatov, sem prišel do dveh ugotovitev. Naj ju tu navedem. Prvič, nisem mogel spregledati razkoraka, ki obstaja med slovensko, hrvaško in srbsko likovno produkcijo v času prve svetovne vojne, tako kar zadeva količino, vsebino in izrazno moč umetnikov. Slovenci so se že od-mikali od impresionizma in iskali novo, udarnejšo govorico, kar je očitno na primer v »Križanju kranjskega Janeza«, delu Ivana Vavpotiča, ki bi gotovo ne bilo po volji vojaških oblasti, če bi ga videle. Slika je nastala namreč pod vplivom dogodkov v Judenburgu na avstrijskem Štajerskem, kjer je prišlo maja 1918 do množičnega upora slovenskih vojakov, od katerih je bilo šest obsojenih na smrt. Kranjskega Janeza je Vavpotič upodobil, kako je v polni uniformi pribit na križ, okrog njega pa je zbrana gruča preplašenih otrok in žalujoča žena. Bolj zgovornega protimilitarističnega manifesta bi zlepa ne našli. Na Hrva- škem, še bolj pa v Srbiji, je težko zaslediti vojno tematiko v stvaritvah sodobnih umetnikov. Še najbolj izrazite se mi zdijo litografije Vilka Ge-cana, ki je leta 1915 padel v italijansko ujetništvo in je bil do konca spopada zaprt v nekem ženskem samostanu na Siciliji. Baje je od tam prinesel s sabo ducat skic, ki pa so se izgubile. Omenjene litografije so nastale po vojni kot spomin mladega slikarja na ujetniško izkušnjo, tragično zaradi puščobe brezdelnih dni. Čeprav je srbski narod med prvo svetovno vojno med vsemi jugoslovanskimi najbolj trpel, njegovi slikarji - še vedno močno zasidrani v impresionizmu - tega mučeništva niso znali upodobiti. Nadežda Petrovič, vojaška bolničarka, ki je umrla zaradi tifusa že aprila 1915, nam je sicer zapustila zanimiva portreta »topničarja« in »oficirja«, a nastala bi lahko tudi v mirnem času. Njena kolega, Kosta Mili-čevič in Milan Milovanovič, od katerih se je prvi z glavnino srbske vojske leta 1916 umaknil na Krf, drugega pa so poslali v rekonvalescenco na Capri, sta na sredozemskih otokih naslikala sicer nekaj očarljivih vedut, ki pa nam o tragediji časa ne povedo ničesar. Pa še ugotovitev, do katere sem se dokopal pri poslušanju referatov. Medtem ko so slikarji zahodne in srednje Evrope interpretirali vojno z vso drznostjo avantgarde, se je ta v jugoslovanskem prostoru uveljavila šele po vojni. Tedaj pa je vsaj za kratek čas izbruhnila z vso močjo, kot da bi bilo treba nadoknaditi zamujeno. VREME OB KONCU TEDNA Pomladni režim Darko Bradassi mM Verjeti ali ne, smo včeraj ponekod namerili najnižji odstotek vlage v tekočem letu. V Boljuncu je bila, denimo, relativna vlaga občasno 30-odstotna. Pravzaprav niti ne gre za kdove kako zgovoren podatek, mnogokrat v preteklosti se je namreč relativna vlaga pri nas spustila tudi pod 20 odstotkov, mestoma celo pod 10 odstotkov, toda zgovorno je dejstvo, da se več mesecev ni spustila pod to vrednost. Zadnjič je bila relativna vlaga tako nizka šele 2. novembra, torej pred šestimi meseci. To dokazuje, da je za nami razmeroma vlažno obdobje oz. vsaj obdobje brez posebno suhih premorov. Zlasti prvi meseci v tekočem letu pa so bili pogosto tudi deževni in mokri. Ravno zaradi nizke vlažnosti smo včeraj marsikje namerili tudi drugo najvišjo temperaturo v tekočem letu. Naj-topleje letos je bilo 17. aprila, le za las manj vroče pa včeraj. Zlasti v popoldanskih urah je bilo zelo prijetno. Toda razmere so povsem različne. Tedaj se je nad nami zadrževal za tisto obdobje zelo topel zrak, ničta izoterma je bila na višini okrog 3000 metrov, te dni pa se ničta izoterma vseskozi zadržuje tudi občutno pod višino 2500 metrov, kar je v tem obdobju manj od dolgoletnega povprečja. Toda sončno žarčenje, ki je v tem obdobju močno, je zaradi suhega zraka zelo dobro opravilo svojo nalogo. Največja jakost sončnega žarčenja je včeraj presegla 1000 watov na kvadratni meter, UV indeks pa je sredi dneva dosegel 5,9 stopnjo. Ob morju je bila seveda zaradi odbijajočih žarkov še višja. To pomeni, da se (kljub še razmeroma nizkim temperaturam in mesto- ma oblačnemu vremenu, kar bi lahko varalo) najobčutljivejši lahko v razmeroma kratkem času že opečejo in da so torej pri izpostavljanju sončnim žarkom že priporočljiva zaščitna sredstva. Za razliko od pričakovanj bo danes več oblakov in se bodo mestoma lahko pojavljale manjše padavine. Ob pomikanju oslabljene hladne fronte onstran alpskega grebena se bo namreč proti nam po vzhodnem robu anticiklona spuščal nekoliko bolj hladen in nestanoviten zrak. Popoldne ali zvečer se bo vsekakor vreme že postopno izboljšalo. Od jutrišnjega dne pa bo nastopil - imenujmo ga kar tako, v ne ravno slabem pomenu - nek pomladni režim, ki nam bo v dopoldanskih in morda še prvih popoldanskih urah zagotavljal več sončnega vremena, nato pa popoldne ali pozno popoldne več spremenljivosti. Šlo bo za običajno pomladno dogajanje, ko je sončno žarčenje, kot povedano, že močno in torej zemeljska tla čez dan topla, višji sloji pa se v razmerju še niso dovolj segreli. Prizemni zrak se bo zato, kratko povedano, dvigal v nebo in ohlajal, vlaga pa zgostila. V popoldanskih urah bo zato ponekod nastajala ko-pasta oblačnost, mestoma iz nje posamezne krajevne plohe ali kakšna nevihta. Nato bo v večernih urah ozračje praviloma mirnejše. To se bo lahko dogajalo, mestoma več mestoma manj, od jutrišnjega dne do vključno nedelje. Šlo bo za pomladno vremensko sliko s prevladujočim soncem in razmeroma visokimi temperaturami, toda tudi z morebitno občasno nestanovitnostjo. Občasno bo pihala šibka burja. Na sliki: od severa se prehodno spušča proti nam nekoliko bolj vlažen zrak zagreb - Demonstracija po mestnih ulicah La Voce del popolo se bori za preživetje Uslužbenci založbe Edit na shodu v Zagrebu omejujeta svobodo tiska in s tem tudi demokracijo. Hasanbegovič se je doslej izognil vsakršnemu soočenju z novinarji in njihovimi predstavniki, ki ga zaman prosijo za srečanje. Lekovič je na demonstraciji izpostavil, da se med hrvaškimi novinarji širi strah pred izgubo delovnega mesta, zato se mnogi uslužbenci založniških hiš raje niso udeležili protesta v središču Zagreba. Poslanec Radin je na krizo glasila italijanske narodne skupnosti opozoril v parlamentu in sicer na srečanju, ki je bilo posvečeno (ne)izvajanju okvirne Evropske konvencije za zaščito narodnih manjšin. Pobudo za srečanje je dal hrvaški Urad za za človekove pravice in narodne skupnosti. Na zelo težko situacijo reške založbe Edit so opozorili tudi drugi udeleženci srečanja, med njimi hrvaški zastopniki Sveta Evrope. ZAGREB - Prihodnost italijanskega dnevnika La Voce del popolo je tudi stvar demokracije in svobode tiska, ki na Hrvaškem ni ravno zgledna. V to so prepričani novinarji časopisa in uslužbenci založbe Edit, ki so se v Zagrebu udeležili poulične demonstracije ob svetovnem dnevniku svobode tiska. Za transparentom La Voce del popolo je korakal tudi italijanski poslanec v hrvaškem parlamentu Furio Radin. Bil je eden redkih hrvaških parlamentarcev in politikov, ki so se udeležili shoda v prid svobodi tiska. Udeleženci so med drugim zahtevali odstop kulturnega ministra Zlatka Ha-sanbegoviča, ki naj bi bil tudi odgovoren za hude reze hrvaških državnih podpor dnevniku v italijanskem jeziku. Predsednik združenja hrvaških novinarjev Saša Lekovič je očital kulturnemu ministru in hrvaški vladi, da trst - Deželni svet Peticiji društva Edinost o jezikovni enakopravnosti TRST - Statut avtonomne Dežele FJk v svojem 3. členu načelno zagotavlja enakost pravic in ravnanja vsem državljanom ne glede na jezikovno skupnost, kateri pripadajo. »Zal pa je ostalo to zagotovilo le skupek lepo zapisanih mrtvih črk, saj v petih desetletjih ni bilo videti izvršnih predpisov,« ugotavlja deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec. Različno je na Tridentinskem - Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste, kjer je raba manjšinskih jezikov dejansko izenačena z italijanskim, kar se posledično in ob vsakem koraku zrcali tudi v spoštovanju dostojanstva tamkajšnjih skupnosti. Tudi sama avtonomija dveh dežel in vse kar spada zraven - nadaljuje Gabrovec - od volilnih pravil do finančnih dotacij, spoštuje in priznava načelo pozitivne posebnosti. Zato je po oceni zastopnika SSk hvalevredna pobuda društva Edinost, ki je z vložitvijo dveh sorodnih peticij spodbudila deželni svet, da se sooči s polstoletno zamudo in pomanjkljivostjo, ki danes dejansko hromi tudi že sama prizadevanja za ohranitev in utrditev statusa Dežele s posebnim statutom. »Na mojo spodbudo in po zaslugi svoje vztrajnosti je bil danes povabljen na avdicijo v pristojno deželno komisijo prof. Samo Pahor, ki je lahko ob navzočnosti tolmača zagovarjal nesporne načelne zahteve. V sedanji fazi preoblikovanja deželnih statutov so dežele s posebnim statusom poklicane, da na novo utemeljijo svoje razloge in utrdijo svoje statute. Kar zadeva FJk ni dvoma, da vse to ne more ne sloneti tudi in predvsem na pristajanju popolne enakopravnosti in dostojanstva vseh manjšinskih jezikov - ob slovenščini tudi furlanščine in nemščine,« je v sporočilu zapisal Gabrovec. V Ljubljani prireditve Pot ob žici LJUBLJANA - Mestna občina Ljubljana in Timing Ljubljana od danes do sobote organizirata niz prireditev v okviru tradicionalnega, že 60. pohoda Pot ob žici. Največ udeležencev običajno privabi sobotni več kot 32 km dolg pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Lani se jih je na ta dan na poti, poleg pohodnikov so še tekači, zbralo več kot 30.000. Prireditev je namenjena vsem, tako najmlajšim kot starejšim, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja in želijo preživeti dan v dobri družbi, sproščenem vzdušju ter spoznati Ljubljano s po-hodniške perspektive, seveda pa lahko vsak prehodi le del poti. V Mestnem muzeju Ljubljana bo do 22. maja hkrati na ogled razstava »Ljubljana v obroču bodeče žice (1942-1945)«, ki prikazuje posebno obliko terorja, ki ga je Ljubljana doživela med drugo svetovno vojno v času italijanske okupacije. Odločitev okupacijskih oblasti, da mesto obda z bodečo žico, bunkerji, mitralješkimi gnezdi in minskimi polji, je bila v okupirani Evropi tistega časa edinstvena. Obrambni sistem mesta je tvoril nenavadne podobe krajine mesta in njegove neposredne okolice, ki so na razstavi prikazane z motivno zanimivimi fotografskimi posnetki. Razstave, posvečene 60. obletnici Pohoda ob žici, zaokrožuje razstava »Tomaž Alauf: Strast, imenovana Pohod«, ki je v Galeriji Kresija na ogled do 15. maja 2016. Razstava nas popelje skozi zgodovino Pohoda, ki je bil prvič organiziran leta 1957. Četrtek, 5. maja 2016 17 Dragičevih 26 točk TORONTO - Slovenski organizator igre Goran Dragic je s 26 točkami prispeval pomemben delež k zmagi Miami Heat s 102:96 po podaljšku pri Toronto Raptors na prvi tekmi polfinala vzhodne konference lige NBA. Tako kot na odločilni sedmi tekmi prvega kroga končnice, ko je Miami izločil Charlotte, je bil Dragic tudi na prvi tekmi drugega kroga v Torontu najboljši igralec tekme in prvi strelec. Dragic, ki bo ta teden praznoval 30. rojstni dan, je s 26 točkami ponovil osebni rekord v končnicah. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Toni končuje kariero VERONA - »Odločitev je bila zelo težka, a prav je, da neham,« je včeraj novinarjem v Veroni dejal 38-letni napadalec Luca Toni. Zadnjič bo za Verono nastopil v nedeljo na tekmi z Juventusom. Verona (kriška Vesna z njo sodeluje na mladinskem področju) je dva kroga pred koncem prvenstva že izgubila vse možnosti za obstanek v ligi, zato tekma ne bo imela več pravega tekmovalnega naboja. Toni je z reprezentanco Italije leta 2006 osvojil tudi naslov svetovnega prvaka, še lani je bil z 22 goli prvi strelec A-lige. nogomet - Druga povratna polfinalna tekma lige prvakov V Milanu španski finale Zmagoviti zadetek na madridskem Santiagu Bernabeu je zadel Gareth Bale ansa Real Madrid - Manchester City 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Fernando (20./avtogol). Real Madrid: Navas, Carvajal, Ramos, Pepe, Marcelo, Modric (od 88. Kovačič), Isco (od 67. Rodriguez), Kroos, Ronaldo, Jese (od 55. Vazquez), Bale. Manchester City: Hart, Sagna, Otamendi, Kompany (od 10. Mangala), Clichy, Fernando, Fernandinho, Navas (od 69. Iheanacho), Yaya Toure (od 62. Sterling), De Bruyne, Agüero. MADRID - Real se je uvrstil v svoj 14. finale v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. V finalu, ki bo 28. maja v Milanu, se bo pomeril z mestnim tekmecem At-leticom Jana Oblaka, ki je v torek po zaslugi zadetka v gosteh izločil münchenski Bayern. Real in Atletico sta se v finalu lige prvakov srečala že pred dvema letoma, takrat je bil po podaljških v Lizboni uspešnejši »beli balet« in prišel do desetega tovrstnega naslova. City, ki je sploh prvič zaigral v polfinalu tega tekmovanja (Real že 27-ič), je bil proti gostitelju, ki je že šestič zaporedoma med najboljšimi štirimi v Evropi, premlačen v napadu. Real je tako malce izboljšal statistiko uspešnosti v pol-finalih lige prvakov, od zadnjih sedmih poskusov se je drugič prebili v finale. Po mirnem začetku so Madridčani podjetnejšo igro kronali v 20. minuti, ko je po podaji Danija Carvajala iz bližine močno z desne strani streljal (ali poskusil podati) Gareth Bale, žoga pa je oplazila Fernanda in končala za hrbtom Harta. V 36. minuti so domači, ki so tako zmagali na vseh šestih domačih tekmah te sezone lige prvakov, znova zatresli mrežo, a je bil Pepe v prepovedanem položaju, tako da so slovenski sodniki, glavni je bil Damir Skomina, zadetek razveljavili. V drugem polčasu je Bale z glavo zatresel prečko. Gostje niso nikoli resneje ogrozili domačih vrat. EVROPSKA LIGA - Danes, povratna polfinala (21.05): Sevilla - Šahtar Doneck (2:2), Liverpool - Villarreal (0:1). Bavisela Expo in »pasji« tek na Velikem trgu Če ste sinoči šli mimo tržaškega Velikega trga, ste bržkone slišali lajanje. Protagonisti večera so bili štirinožci, ki si v okviru letošnjega Bavisela Running Festivala tekli skupaj s svojimi dvonožnimi gospodarji na prireditvi Doggy Run (FOTODAMJ@N). Bilo jih je okrog 300. Organizatorji so sporočili, da se je doslej na nedeljska teka - maraton in polmaraton - vpisalo nad 2300 tekačev. Družinskega teka pa naj bi se udeležilo okrog štiri ljubiteljev teka. Precej bo tekačev iz tujine: največ predstavnikov bodo imele bližnje Slovenija, Hrvaška, Avstrija in Madžarska. Danes popoldne bodo na tržaškem nabrežju odprli sejem Bavisela Expo, ki bo odprt do nedelje. košarka - Play-off A2-lige Tržaška Alma izenačila stanje Orsi Tortona - Alma Trieste 75:81 (23:13, 39:39, 56:61) Alma Trieste: Parks 18, Bossi 8, Nelson 14, Pecile 12, , Pi-pitone 4, Coronica, Baldasso 5, Landi 2, Prandin 13, Ca-navesi 5. Trener: Dalmasson. Tržaški košarkarski drugoligaš Alma Pallacanestro Trieste je na drugi četrtfinalni tekmi play-offa v kraju casale Monferrato izenačil stanje na 1:1. V gosteh so varovanci trenerja Dalmassona premagali domačo Tortono z 81:75. Tretja tekma bo v soboto v tržaški športni palači PalaRubini. Gostitelji so vodili le v prvi četrtini. Nato so se gostje zbudili in pred odmorom nadoknadili zaostanek (39:39). V nadaljevanju so bili tržaški košarkarji boljši. £Primorski ~ dnevnik košarka - A-liga Bologna izpadla, v play-off še Trento in Pistoia V zadnjem krogu rednega dela košarkarske A-lige je padla marsikatera odločitev. V A2-ligo je po porazu izpadla Bologna, saj sta pri dnu zmagala tako Torino kot Caserta. Zadnji dve mesti za play-off sta ujela Pistoia in Trento, Vare-seju ni uspelo. Četrtfinalni pari play-offa: Milano - Trento, Cremona - Venezia, Reggio Emilia - Sassari, Avellino - Pistoia. Izidi zadnjega kroga: Sassari - Milano 83:80, Caserta - Trento 73:70, Cremona -Brindisi 76:61, Reggio Emilia - Bologna 82:78, Capo d'Orlando - Pistoia 58:65, Can-tu - Varese 89:79, Venezia - Avellino 86:77 po podaljšku (Tonut 4, Ruzzier ni igral), Torino - Pesaro 83:66. »Pogba ni naprodaj« TURIN - Juventus naj bi skušala zadržati 23-letnega Pogbaja, ki ga snubijo najboljši evropski klubi. »Francoz ni na spisku igralcev, ki čakajo na odhod,« je dejal športni vodja črno-belih Marotta, ki je dodal, da bo usoda španskega napadalca Morate znana v prihodnjih treh tednih. UDINESE - Furlanski klub je včeraj prizadela novica, da je za posledicami neozdravljive bolezni umrl 45- letni brat Pabla Armera, Harri. Udinese bo igral v nedeljo v gosteh proti Atalanti. SPOMIN - 4. maj je v italijanskem nogometu ovit v črno barvo, saj je pred 67 leti (1949. leta) v letalski nesreči pri Su-pergi »izginila« ekipa slavnega Torina. kolesarstvo - Štirje Slovenci na startu Tudi na letošnjem Giru slovenska zmaga? Na 99. kolesarski dirki po Italiji, ki se bo začela jutri z uvodnimi tremi etapami na Nizozemskem, bodo nastopili štirje Slovenci. Primož Roglič bo kolesaril za LottoNL-Jumbo, Luka Mezgec za Orico GreenEdge, Matej Moho-rič za Lampre-Merido in Grega Bole za Nippo-Vini Fantini. Slovenci so zadnja dva Gira končali z etapno zmago, leta 2014 je bil prvi Luka Mezgec, lani pa Jan Polanc. Roglič bo v debi-tantski sezoni v svetovni seriji dobil priložnost že na prvi od treh največjih dirk, izkazal pa se je že v prvem delu sezone, ko je najprej na dirki po Algarveju končal na skupnem petem mestu, konec marca pa v zadnji etapi katalonske pentlje osvojil drugo mesto. Po tej dirki se je odpravil na priprave na Tenerife, minuli konec tedna noge preizkusil na dirki po Yorkshiru, kot nam je Roglič tudi povedal v intervjuju za naš dnevnik (objavili smo ga v sredini številki našega dnevnika). Po Yorkshiru je kolesaril tudi Mezgec. Ta je v letošnji sezoni novinec v Orici, zmagovalec zadnje etape Gira 2014 v Trstu pa bo letos v prvi vrsti desna roka Avstralca Caleba Ewana, sam pa upa, da bo imel kakšno priložnost za sprint, predvsem v drugi polovici dirke in v kakšni bolj zahtevni etapi za klasične sprinterje. »Caleb je vrhunsko pripravljen, čeprav dolgo ni dirkal. V prvi vrsti bom delal zanj, sploh v prvih etapah. Če ne bo prišel čez klance, potem bom jaz sprinter ekipe. Ampak mislim, da če bova, bova skupaj odpadla. Jaz sem na Yorks-hiru trpel, upam, da bom na Giru pravi. Prvi vrhunec sezone sem imel na klasikah. Upam, da bom drugega imel na Giru,« je rekel Mezgec, o možnostih Chavesa v generalni razvrstitvi pa dodal: »Chaves je dobro pripravljen. Lani je bil ob debiju na grand touru peti. Če ne bo imel težav, ga vidim ga v top 5.« Letos »skorajda slovenska« ekipa Lampre-Merida je med četverico Slovencev Marko Kump, Jan Polanc, Luka Pibernik in Matej Mo- horič za Giro izbrala zadnjega. Nekdanji svetovni prvak med mladinci in mlajšimi člani bo drugič v karieri dirkal na tritedenski dirki, lani je debitiral na španski Vuelti, tokrat bo dobil priložnost na Giru. Enaindvajsetletnik je februarja v Katarju grdo padel in si zlomil komolec, toda to je zanj preteklost. »Popolnoma se podrejam ekipi, tudi na Gi-ru se bom. Rabijo nekoga, kot sem jaz, za vožnjo po skupini naprej in nazaj, da so naši kolesarji spredaj, v finalu, da pripeljem sprinterje skozi tehnične dele. Bom pa dobil priložnosti v pobegih. Vnaprej se ve, katera etapa je taka, ko lahko ubežna skupina upa, da bo prišla do cilja. Po vetru se bom oziral. Ko bom videl, da je možnost, da se lahko gre do cilja, bom to skušal izkoristiti. V najtežjih etapah pa ne verjamem, da bi lahko kaj naredil. Na klancih nisem tako dober, niti nimam možnosti, da bi zdržal do konca. Kakšna mešana ali ravninska etapa pride v poštev,« pravi Mohorič in dodaja: »Ko prideš v pobeg, moraš znati taktično dobro odpeljati. To mi ne povzroča težav. Velikokrat naredim še več, kot imam v nogah. Upam, da kaj uspe.« Boleta je njegova ekipa imenovala kot jo-kerja, na Giru bi verjetno imel še pomembnejšo vlogo, a je na Amstel Gold Raceu grdo padel - njegov nastop je bil pod vprašajem - zato ne ve povsem, kako je pripravljen in kam lahko poseže. »Težko rečem, kako sem pripravljen. Deset dni po padcu nisem bil na kolesu. Sem bolje, opravil sem en dober trening, več vreme ni dopuščalo. Tako dober, kot sem bil na Amstelu, še nisem bil. Ekipa je bila tista, ki je navijala, da naj grem na Giro, da sem pomemben zanjo. Prevzemajo vso odgovornost, če bom slab, če ne bom konkurenčen. Imajo pa upanje, da po kakšnem tednu, desetih dneh pridem k sebi. Po pravici povedano, nisem razmišljal, če se lahko borim z najboljšimi. Pomembno mi je, da preživim prvi teden. Sproti se bom prilagajal. Malo grem s strahom v skupino,« razkriva Bole, ki bo na Giru nastopil tretjič. (sta) Četrtek, 5. maja 2016 nogomet - Obstanek v 1. AL je za »domačo« Mladost pravi podvig Ekipa s srcem in dušo Primorski ki Ji Matej Ferletič je bil pred kako sezoni med glavnimi pobudniki snovanja »nove« Mladosti. V ozadju levo kapetan Mauro Peric fotodamj@n odbojka - 1. MD Našemu praporu prva finalna »runda« Sant'Andrea San vito - Naš prapor 1:3 (25:22, 24:26, 22:25, 20:25) Naš prapor: Fajt 3, Medeot 1, Va-lentinčič 14, S. Sfiligoi 15, Fogari 2, A. Sfiligoi 4, Barbera (L); Juretič 0, Oliva 10, Boškin 0. Naš prapor je na prvi finalni tekmi 1. moške divizije za prestop v D-ligo v gosteh premagal tržaško ekipo S. Andrea S. Vito, ki je Brice v regularnem delu prvenstva dvakrat pregazila (3:1 in 3:2). Naš prapor je tokrat igral zelo zbrano. Po neuspešnem prvem setu je sledila reakcija gostov, ki so vse boljšo igro stopnjevali do končne zmage. Druga tekma bo v četrtek, 12. maja, ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. V primeru zmage bi Naš prapor napredoval v D-ligo. Drugače bo o napredovanju odločala tretja tekma, ki bo v Trstu. NAMIZNI TENIS Kolajne v Červinjanu Na peti deželni turnir, ki se je odvijal minuli konec tedna v Červinjanu, se je vpisalo bolj malo namiznoteniških igralcev Krasa. Kljub temu je bilo nekaj solidnih rezultatov. Razen slabših izidov v kategoriji Over Rank 2001, v kateri se Ettore Malorgio, Paolo Fabris, Roberto Trampus in Alen Corbatti niso prebili iz kvalifikacijske skupine, so bile ostale kategorije bogate s kolajnami. V razredu 1-5 Open so vsi trije krasovci stopili na stopničke. Najboljši je bil Malor-gio, za njim Trampus, bronast pa Corbatti. V razredu 6-10 pa si je mladi Matteo Parenzan nadel zlato medaljo. V ženski kategoriji Top je bila zmagovalka Claudia Mico-laucich pred klubsko tovarišico Katarino Milič. (r) KOŠARKA - Under 18 Sokol čakata odločilni tekmi za deželni finale Sokol - Basket 4 Trieste 68:47 (22:11, 8:20, 17:6, 22:10) Sokol: Grgič, I. Terčon, Škerk 3, Fur-lan, Ferfoglia 8, Del Fabbro, G. Terčon 8, Fabi 7, Meola, Rudes 31, Lau-renčič 10. Trener: Vatovec Košarkarji Sokola tokrat niso igrali dobro, vendar so vseeno zmagali. V prvem polčasu so s težavo napadali in preveč popuščali v obrambi. V drugem polčasu so strnili vrste in z Rudesom na čelu zmagovito povedli. Sokol bo odločilni tekmi za uvrstitev v deželni finale igral v torek, 10. maja (ob 19.00 v Zoppoli), proti Libertasu in v sredo, 11. maja (18.45 v kraju San Daniele del Friuli), proti Polisigmi. Če so v ponedeljek navijači v pu-bih v Leicestru ob neverjetnem dosežku domače ekipe ponoreli, so navijači v Doberdobu v nedeljo na primeren način proslavili obstanek Mladosti v 1. amaterski ligi. Tudi doberdobska enaj-sterica je na na svoj način spisala lepo pravljico, ki se nadaljuje že tri sezone. Pred tremi leti so se v Doberdobu odločili, da sestavijo moštvo s številnimi domačini. Skupina domačih nogometašev oz. prijateljev je nato poskrbela za dve enkratni sezoni, saj je Mladost dosegla dve zaporedni napredovanji, najprej iz 3. AL v 2. AL, nato pa je lani prestopila še v prvo amatersko ligo. V omenjenem prvenstvu bo nastopila tudi v naslednji sezoni, potem ko se je letos s srčno igro na koncu sezone dokopala do treh zaporednih zmag, nazadnje pa je premagala drugouvrščeni Domio. Izjemen konec prvenstva so omogočili nogometaši, ki so navezani na društvo, omenjena skupina pa je nastala tudi po zaslugi Ezia Bressana, ki velja pravzaprav za dušo doberdobskega društva. »Konec sezone je bil zahteven in naporen zaradi najrazličnejših razlogov. Boleče je bilo zamenjati trenerja (Roberta Gona je med sezono nadomestil Maurizio Zuppicchini op. av.). Šlo je za težko odločitev, a smo se takrat znašli v nevarnih vodah, naši neposredni nasprotniki v boju za obstanek pa so vknji-žili več točk. Bil sem takrat zelo žalo- sten, « ugotavlja Ezio Bressan. Nato pa je ekipa začela nizati uspehe kot za stavo. »Z novim trenerjem in s povratkom nekaterih poškodovanih nogometašev se je stanje izboljšalo. Naj poudarim, da je prejšnji trener morda le na eni tekmi razpolagal z vsemi nogometnimi igralci. Nato pa smo začeli pridobivati samozavest vse do zadnje, odločilne tek- meproti Domiu. Kljub temu, da smo vodili s 3:0, so se nasprotniki vse do zadnje sekunde trudili, da bi izenačili. Zmagati na tak način je bilo še večje zadoščenje. Vsekakor je bil zadnji krog prvenstva neverjeten. V bistvu so bile vse tekme pomembne, le srečanje med Ison-zom in Zarjo ni odločalo o ničemer,« pravi Bressan. Kaj pa načrtuje Mladost za prihodnjo sezono? »Sedaj moramo nekaj časa uživati ob pomembnem dosežku. Nato bomo začeli razmišljati o prihodnosti. Zaenkrat se moram zahvaliti vsem nogometašem. Dosegli so nekaj izjemnega, ne da bi prejemali nikakršnega povračila stroškov,« zaključuje »duša« Mladosti. (av) 23 Obvestila ŠD SOKOL vabi na proslavo ob 50-letnici ustanovitve društva, ki bo v soboto, 28. maja, ob 19.00 v nabrežinski telovadnici. ZSŠDI - Komisija za odbojko prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija 2016 v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Informacije ZSSDI ali trenerji pri društvih. AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat. V mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45-18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.3019.00); informacije pri ASZ Dom (David Ambrožič, tel. 048133288, 3292718115, domgorica@gmail.com). PLANINSKI SVET Treking v Paklenici Nekam nenavadno se počutiš, ko v gojzerjih prehodiš sto metrov od montažne hišice do plaže in se zazreš v mirni svetlomodri zaliv, najjužnejši del Vele-bitskega kanala, ki mu otok Pag in polotok severno od Zadra dajejo varljivo podobo jezera. V gojzerjih, ker je kamp Ši-buljina naše izhodišče za dvodnevno turo v Narodnem parku Paklenica, pobudo, ki jo je sprožil predsednik SK Devin Dario Stolfa in privabil 13 planincev, ki so ustvarili pravo čezmejno navezo (članom planinskega odseka SK Devin so se namreč pridružili člani SPDG, Planinske družine Benečija in PD Kraški gadi z Gorjanskega). V petek zvečer, po štirih urah vožnje, nam je dobrodošlico podaril prelesten sončni zahod, ki smo ga slavili s (pre)obilno ribjo večerjo, naslednje jutro pa smo smo se po prav tako obilnem zajtrku strumno podali v osrčje Narodnega parka, 95 kvadratnih kilometrov naravnih lepot, ki od vsepovsod privabljajo ljubitelje gora in morja, pa tudi speleologe, saj kraški svet ponuja tudi podzemske zanimivosti. Vsako leto so prvomajski prazniki povod za mednarodni miting plezalcev, ki so v res lepem številu naskakovali previsne stene (izbirajo lahko med400smermi), mi pa smo se po zložni stezi, še kar preveč turistično tlakovani in posejani z informativnimi panoji, začeli po soteski Velika Pakleni-ca ob šumečem potoku vzpenjati proti PD Paklenica in še nekoliko višje do Ivan-čevega doma, gostoljubnega gostišča in prenočišča, kjer smo si privoščili prvi oddih na nadmorski višini 570 m. Ime Pa-klenica smo si narobe razlagali, saj ne pomeni nič peklenskega (čeprav so poletni vzponi najbrž začinjeni s peklensko vročino), temveč le ime smole-pakline, ki so jo ribiči uporabljali za svoje barke, pa tudi v zdravilne namene. Na razpotju pod PD Paklenica smo se razdelili na dve skupini: četverica se je podala proti Črnemu vrhu, ki je s svojimi 1100 m najvišji vrh Parka (sicer dosegajo najvišji vrhovi Velebita kar 1758m-Vaganski vrh, 1753 m pa Sveto brdo). Preostala deveterica je preko Malih močil, Škiljičev in Jurlin, skozi grape in travnike, posejane z buj- nim rastlinstvom, od narcis do erike in rododendronov, žajblja in melise, pa še bolj redkih orhidej, pisanih metuljev in glasno žvrgolečih ptičic, opuščenih pastirskih hiš, po pokrajini, ki je bila prava zmes Julijcev in Krasa z dodatkom razgledov na čudovito dalmatinsko obalo, dosegla svoj najvišji cilj na vrhu Anica Kuk, 712 m, kamor se po 300 m visoki prepadni steni povzpnejo najpo-gumnejši plezalci. Mi smo ubrali lažjo pot, ki je sicer zahtevala tudi nekaj lažjega plezanja, trud pa je poplačal razgled, ki je postopoma zgubljal ostrino, Predavanje o Čilu Nocoj bo v prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ulica Bonafata 6, zanimivo predavanje posvečeno Čilu. Govora bo predvsem o severnih predelih te čudovite in raznolike države. Pogledali pa bomo tudi preko njenih severnih meja na severovzhodni del Argentine in Bolivije, saj tvorita slednji s Severnim Čilom nekako enoto, in to predvsem z geografskega in kulturnega vidika. Tržaška Slovenka, agronomka Magda Šturman, ki bo na nocojšnjem večeru razkrivala posebnosti teh dežel, Pohodniki v Paklenici na Hrvaškem kajti meteorologi so za 1. maj napovedali neusmiljen dež. Poleg številnih plezalcev smo na poti srečali tudi plazil-ce-še nekoliko zaspanega modrasa in tolsto belouško, nismo pa videli risov in medvedov, ki za svoje obhode izbirajo drugačne urnike. Po 700 m strmega spusta, ki je sklenil celodnevni sprehod, smo se vrnili v turistično-plezalni živžav, na stezo, kjer nas panoji spominjajo tudi na dejstvo, da je bil NP Paklenica od leta 1962 do 1968prizorišče kar desetih filmov o indijanskem junaku Winnetou-ju, ki smo ga mnogi vzljubili v knjigah Karla Maya. Načrt, da bi naslednjega dne odkrili tudi lepote Male Paklenice, je prvomajski dež popolnoma onemogočil, zato pa smo se med vožnjo domov po jadranski magistrali kovali načrte za nove planinske ture po Velebitu in dalmatinskih otokih. se je pred leti preselila v Čile in si tam ustvarila družino. Med svojim večletnim bivanjem v teh krajih, je s prirojeno tankočutnostjo in z močnim čutom za opazovanje globlje spozna zgodovino, kulturo, tradicije in življenje v novi domovini. Predavanju, ki ga organizirata Slovensko planinsko društvo Trst in Fotovideo Trst 80, je dala naslov: Po Čilu in Andih, moji vtisi o krajih, ki so postali moj dom. Skupina »Drugače mladi« Planinska skupina »Drugače mladi« je vabila na izlet v severni del parka otoka Cona na sprehod po obrežju, mimo opazovalnih točk, preko kanala Quarantia, kjer so na ogled »casoni«, stare ribiške hiše. Vreme v četrtek zjutraj res ni obetalo nič dobrega, črni oblaki so se po- dili po nebu in burja je kar mrzlo zavijala čez gmajno. Zato se nas je v De-vinu zbralo le šest, tri ženske in trije moški. Škoda. Napotili smo se v Marino Julijo, kot zmenjeno. Ni nam bilo žal. Sonce se je kmalu pokazalo izza oblakov in nam obarvalo prebujajočo se naravo. Gozdovi se odevajo v pomladansko razkošje, polja so že zorana in čakajo na setev. Tišino je vznemirjalo samo vršenje dreves v burji, ki pa je že ponehavala. V laguni je bilo nekoč veliko ribiških hiš, grajenih na stebrih nad vodo, pred njimi pa so bili kratki pomoli, na katerih so bile zasidrane majhne ribiške barke. Danes so skoraj vse zapuščene in razpadajoče. Le nekaj jih je še obljudenih vsaj v poletnem času. Taka je bila tista, pred katero smo malicali na klopi okrog vrtne mize. Pri neki drugi je bilo shranjenih veliko plastičnih sodov z mrežami. Vse kaže pa, da bodo ves ta del obale očistili in zgradili marino za jadrnice in manjše barke. Ribiči so se modernizirali in novi mornarji zahtevajo svoje. Hoja je bila udobna, saj smo hodili po popolnoma novi kolesarski stezi. Potem pa, kaj je lepšega kot zaključiti nekajurno hojo v kraški osmici ob kozarcu terana in rezini pršuta. Srečanje s pobratenim društvom Integral V nedeljo, 8. maja, se bodo tržaški planinci z avtobusom podali na Štajersko, točneje v okolico Celja, na srečanje z dolgoletnimi prijatelji, člani pobratenega Planinskega društva Integral. Prijatelji iz Ljubljane so za to priložnost pripravili zanimiv pohod, z bogato kulturno vsebino. Odhod avtobusa s trga Oberdan v Trstu ob 6.45 oziroma izpred hotela Daneu na Op-činah ob 7.uri. Priporočamo udobne pohodniške čevlje in palice. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. maja 2016 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Reportaža: Velika zabava (o praznovanju 70-letnice obnove slovenskega šolstva v Italiji), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto a ra-gione? Il verdetto finale 16.40 La vita in di-retta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Non dirlo al mio capo 23.40 Aktualno: Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Il tocco di un angelo 7.55 Serija: Un ciclone in convento 9.3013.30 Rubrike 10.30 Cronache anima-li 11.001 fatti vostri 13.0017.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Virus - Il contagio delle idee RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.5514.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.10 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Jimmy Bobo - Bullet to the Head (akc., '12, i. S. Stallone) 22.45 Gazebo _RAI4_ 12.40 Atlantis 14.15 Star Trek Enterprise 15.05 Fairy Tail 15.30 Numbers 17.45 Novice 17.50 Flashpoint 19.20 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016 23.45 Mad Men _RAI5_ 13.20 23.15 Lo stato dell'arte 13.50 Le Al-pi viste dal cielo 14.45 Food Trail - La sfi-da del cibo 15.35 18.40 This is Opera 16.25 Marc Quinn - Making Waves 17.20 Memo - L'agenda culturale 18.05 Novice 18.10 Passepartout 19.301 predatori dell'arte per-duta 20.20 Koncert 22.15 Giornata della consapevolezza europea RAI MOVIE 14.00 Film: Rocky IV (dram., '85, i. S. Stallone) 15.40 Film: I numeri dell'amore (dram., '10, i. J. Alba) 17.15 0.45 Novice 17.20 Film: Un genio, due compari, un pollo (vestern, '75) 19.30 Film: Homeland Security (kom., '08, i. A. Banderas, M. Ryan) Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Serija: Una scatenata coppia di sbirri _RETE4_ 6.40 Serija: Hunter 8.40 Nad.: Bandolera 9.30 Serija: Carabinieri 10.30 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.301 viaggi di Donnavventura 15.45 Serija: Hamburg Distretto 2116.50 Serija: Walker Texas Ranger 19.35 Dentro la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: The Bourne Ultimatum -Il ritorno dello sciacallo (akc., '07, i. M. Damon, J. Stiles) 23.50 Film: L'isola dell'in-giustizia - Alcatraz (dram., '95, i. K. Bacon) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mat-tino Cinque 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi 16.20 Amici - Day Time 16.30 21.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomerig-gio cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'invadenza 23.30 Film: Coco avant Chanel - L'amore prima del mito (biogr., '09, i. A. Tautou) _ITALIA1_ 6.35 Risanke 8.15 Nad.: Settimo cielo 10.15 Serija: Dr. House - Medical Division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 17.55 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.20 Nan.: Futurama 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Nan.: Mom 15.45 Serija: Due uomini e 1/2 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.35 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Le Iene Show IRIS 21.15 Film: La maga delle spezie (dram., '05) 22.55 Film: Amori e altri crimini (dram., '08) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Nad.: Il capitano 13.25 Parliamone 14.15 Nad.: Pasión prohibida 15.05 Aktualno: Anica - Ap-puntamento al cinema 15.10 Nad.: Cuori rubati 16.05 Serija: Provaci ancora prof 17.45 Novice 17.50 23.00 Nad.: Il com-missario Rex 19.30 Nad.: Capri 20.25 River Monsters 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Dollari al volante 17.45 Gli eroi dell'asfalto 18.35 Prova a prenderli 19.30 Banco dei pu-gni 20.20 Affari a tutti i costi 21.10 Non e un altro stupido game show 22.00 100 cose da non fare a casa 22.55 Colpo di fulmini SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.25 Kviz: Taksi 11.40 Turbulenca 12.20 Dok. serija: Naši vrtovi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Dok.: Dži-had 2.014.30 Slovenci v Italiji 15.10 Težišče 15.4018.05 Risanke in otroške serije 16.25 Profil 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Na naši zemlji 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet SLOVENIJA2 7.00 19.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Zgodbe iz školjke 8.40 Točka 9.40 Med valovi 10.40 Alpe-Donava-Jadran 11.0517.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 15.15 Kino fokus 15.40 Čas za Manco Košir 17.50 Kviz: Vem! 18.25 10 domačih 19.05 Kviz: Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.30 Dok.: Reševalci hrane 13.10 Film: La moglie vergine (kom., '76) 15.10 Film: L'avvertimento (det., '80) 17.15 Film: Se permettete, parliamo di donne (kom., It., '64, i. V. Gassman) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Malena (dram., '00, r. G. Tornatore, i. M. Bellucci) 23.10 Adesso cinema! 23.35 Film: Una pura formalita (dram., '94, r. G. Tornatore, i. R. Polanski) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffe Break 11.00 L'arai che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Ironside 18.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Eccezionale Veramente _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 The Dr. Oz Show 7.30 19.00 Cuochi e fiamme 8.3015.20 I menu di Benedetta 11.20 SOS Tata 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 0.50 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Dodici minuti con Cristina 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.00 Il Rossetti 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring _CIELO_ 12.00 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Giardini da incubo 18.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Film: New Police Story (akc., '04, i. J. Chan) 23.30 Film: Peccato veniale (kom., '74) 21.30 Film: Greenberg (kom., '10, i. B. Stiller) 23.15 Dok. film: Slika, ki je ni _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Ca-podistria 14.45 Dok.: Barvne niti družine Missoni 15.15 Najlepše besede 15.50 Road to UEFA EURO 2016 16.20 Dok.: K2 16.50 Alpe Jadran 17.25 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 TG dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 Zvočno klasični 20.45 Film: Dekleta prihajajo (muzikal) 22.15 Dok.: Mister Gadget 23.20 Med valovi 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.3018.55, 22.30 Novice in vreme 21.00 MasterChef Slovenija 23.05 Serija: Nepremagljivi dvojec _KANAL A_ 7.0018.00, 19.55 Svet 7.5511.35 Serija: Odvetnik z ulice 8.5012.45 Risanke 9.4015.45 Nan.: Od zaroke do poroke 10.10 11.20, 12.30 Tv prodaja 10.25 14.50 Nan.: Nočna izmena 13.45 18.55 Nan.: Kar bo, pa bo 16.20 Film: Prekletstvo faraonove grobnice (pust.) 20.00 Big Brother 21.00 Nogomet: UEFA Liga Evropa, Liverpool - Vil-larreal 23.00 V živo iz hiše Big Brother 23.30 UEFA Liga Evropa: vrhunci dneva 23.50 Film: Krvava pravljica (voj.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0 13.20 22.05 Bilo je nekoč 14.35 Ellen IRIS Četrtek, 5. maja Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Malena Italija, ZDA 2000 Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Monica Bellucci, Pietro No-tarianni in Giuseppe Sculfaro Malena je šarmantna Siciljanka, ki s svojo lepoto očara celo malega dečka Renata. Zgodba je postavljena na si-cilijska tla leta 1940, prav v čas, ko Mussolini napove vstop Italije v vojno. Zgodovinska kulisa pa pri filmu ne igra velike vloge, saj se vse vrti le okoli protagonistkinih čarov. Siracusa je predstavljena z vsemi svojimi zanimivostimi in rojstno Sicilijo je režiser znal res mojstersko uporabiti. Giuseppe Tornatore je film povzel po avtobiografski povesti Luciana Vin-cenzonija, scenarista, ki je posnel že nekaj filmov z Monicellijem, Leonejem, Wildejem in drugimi svetovno znanimi režiserji. Vincenzoni meni, da je Tornatore docela izmaličil podobo čudovite ženske v katero se je scenarist zaljubil kot otrok, trdi namreč, da je že preselitev dogajanja iz severnjaškega Veneta v mediteransko Sicilijo povsem zgrešena izbira. 15.45 Nad.: Esperanza 16.55 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 21.10 Da, dragi! Da, draga! 18.45 21.50 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Glej, kdo kuha 23.15 Ta teden z Juretom Godlerjem RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Od table do računalnika; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Pomlad, sreča in njiva - proza Cirila Kosmača, sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Pogovor s predsednikom NZS; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00 Punto e a capo/Cultura e societa; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.35, 18.00, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Cultura e societa; 20.30 Punto e a capo; 0.00 Nottetempo. DMAX 12.30 Rimozione forzata 13.20 Affare fatto! 14.10 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.05 DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Oddaja Z goriške scene ob 14.10 vsebuje pogovor s Filipom Hlede po koncu odbojkarske kariere in z Davidom Sanzinom, najmlajšem govorniku na Goriškem ob letošnjem 25. aprilu, ki je med drugim pred kratkim uredil publikacijo o zaščitnem zakonu. V oddaji o gledališki umetnosti Dvignjena zavesa ob 18.00 pa bomo še naprej odkrivali čar besede velikega angleškega barda ob 400. obletnici smrti. O Shakespearu bo spregovorila Lady Macbeth, igralka Barbara Cerar. Uprizoritev je pravkar doživela premiero v ljubljanski Mali drami v režiji tržaškega režiserja Igorja Pisona. Pretekli mesec je zaznamovalo tudi gostovanje gledališča Globe iz Londona, ki je obiskalo Trst in Ljubljano. To angleško gledališče je pred časom obiskala Rossana Paliaga. Pogledali pa bomo tudi v zakulisje predstave, ki nastaja v Deželnem gledališču FJK, in ki bo zadnja v tej sezoni. Gre za dramo Ferenca Molnarja »Souper« v režiji Fausta Paravidina in v izvedbi hišnega ansambla. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 5. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski ki Ji vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severnim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka, nad Črnim morjem pa se zadržuje ci-klonsko območje. Od severa priteka k nam razmeroma vlažen in prehodno spet nekoliko hladnejši zrak. V_A Danes bo spremenljivo oblačno vreme. Sredi dneva bo sicer več sonca. Ni povsem izključena kakšna kratkotrajna krajevna ploha. Na obalnem območju bo v glavnem pihala zmerna burja. Danes bo sprva precej oblačno, dopoldne bo marsikje rahlo deževalo. Čez dan se bo delno zjasnilo, popoldne bodo možne posamezne plohe. Ponekod bo še pihal severovzhodni veter, ki pa bo slabel. Dopoldne bo jasno do zmerno oblačno vreme. Popoldne bo v hribih bolj spremenljivo tudi z možnimi kratkotrajnimi plohami. Pozno popoldne ali proti večeru ni povsem izključena kakšna ploha tudi v nižinskem pasu in na Krasu. Na obali bo čez dan pihal okrepljen zmorec. Ponoči pa bo pihal burin. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem popoldne bodo nastale kratkotrajne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. 2000 m ...........2 2500 m............0 2864 m......... -1 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 6,5 in v gorah 7,5. Psi debeli zaradi genov MIAMI - Ameriški in britanski znanstveniki so odkrili gensko mutacijo, ki pri nekaterih pasmah psov, kot je labradorec, vzbuja večjo željo po hrani. Psi s tovrstno mutacijo so lahko tudi bolj debeli. Raziskovalci so različico, ki se pojavlja na genu proopiomelanokortin (POMC), prvič našli v skupini psov s 15 debelimi in 18 suhimi psi. Pri nekaterih debelih psih so našli del DNK, ki je bil na koncu gena poškodovan. To je vplivalo na mehanizem v možganih, ki telesu sporoči, da ne potrebuje več hrane. Na vzorcu 310 labradorcev so ugotovili, da so psi s tovrstno gensko poškodbo bolj čokati, da pogosteje prosijo za hrano in da se bolj posvetijo obroku kot tisti brez nje. Poškodba se je pojavila pri 23 odstotkih labradorcev. Prvi razred jezi letalske potnike NEW YORK - Doslej je veljalo, da letalske potnike najbolj razjezijo zamude, ki so bile najpogostejši razlog za izbruhe jeze v letalu. Raziskovalci univerze v Torontu in Harvardu pa so ugotovili, da potnike najbolj razjezi obstoj dveh potniških razredov. Potniki, ki se gnetejo v glavni kabini drugega razreda, se ponavadi vkrcajo na letalo skozi prvi razred. Obstoj prvega razreda povzroči štirikrat več izbruhov besnega obnašanja potnikov. To je glede na študijo primerljivo z devetimi urami zamude letala. Drugi razlogi za izbruhe jeze so tudi prenapolnjenost letala, alkohol in seveda sopotniki. zda - Zmagal je tudi volitve v Indiani in prisilil k predaji še zadnjega republikanskega tekmeca Teda Cruza Trump dejansko osvojil nominacijo Pri demokratih je Bernard Sanders premagal Hillary Clinton, ki pa ima dovolj veliko prednost v delegatih za zmago na konvenciji konec junija v Philadelphii NEW YORK - Newyorški milijarder Donald Trump je po zmagi na torkovih volitvah v India-ni postal predsedniški kandidat republikanske stranke, saj se je njegov najbližji zasledovalec Ted Cruz poslovil od tekme. Pri demokratih je Bernard Sanders premagal Hillary Clinton, ki pa zanesljivo ostaja na poti do končne zmage. Clintonova ima namreč dovolj veliko prednost v delegatih za konvencijo konec junija v Philadelphii, da je Sanders v zadnjih 13 tekmah ne more več prehiteti, četudi zmaga vsepovsod. Demokrati delegate glede na volilne izide delijo proporcionalno in Clintonova mora le še peljati do konca, ki bo 14. junija v prestolnici Washington. Naslednje volitve imajo demokrati 7. maja na Guamu, 10. maja pa v Zahodni Virginiji. Po Indiani ima Clintonova sedaj najmanj 2200 delegatov, Sanders okrog 1400, za zmago pa jih je potrebnih 2383. Tako Clintonova kot Sanders na volilno noč nista bila v Indiani, ampak sta se posvečala naslednjim državam. Vodilna kandidatka se je zagovarjala pred rudarji v Zahodni Virgini-ji zaradi izjave, da bo pustila rudnike odmreti. Tokrat je razložila, da ni mislila tako, ampak je hotela povedati, da bo rudarstvo odmrlo z nadaljevanjem dosedanjega pristopa. V anketah tam sicer zanesljivo vodi Sanders. S pogledom na splošne volitve proti Trum-pu je Clintonova obiskala tudi Ohio, Sanders pa je v Kentuckyju trdil, da nadaljuje tekmo, ker je zmanjšal velik uvodni zaostanek in osvaja glasove mlajših od 45 let ter se bori za ideje, ki so pomembne za prihodnost države in demokratske stranke. Sanders je v Indiani porabil 1,5 milijona dolarjev za oglase, Clintonova pa niti centa, kajti ta država novembra tradicionalno glasuje za republikanskega kandidata. Na republikanski strani pa je prišlo do razpleta, o katerem lani poleti ni skoraj nihče resno razmišljal. Tudi Trump ni pričakoval, da se bo Cruz poslovil, in po dnevu ostrega zmerjanja je imel o senatorju le lepe besede. Menil je, da je Cruz izjemen kandidat, ki ima neverjetno pri- hodnost, čeprav ne ve, ali sta prijatelja ali nista. V zanj nenavadno umirjenem slogu je Trump v svoji stolpnici pred navdušenimi privrženci zatrdil, da bo premagal Clintonovo, ki bi bila tako ali tako slaba predsednica, ker ne razume trgovine, njen mož pa je sklenil najslabši trgovinski sporazum v zgodovini. Mislil je na nekdanjega predsednika Billa Clintona in severnoameriški sporazum o prosti trgovini (Nafta). V nadaljevanju je zatrjeval, da bo Ameriko naredil spet veliko, vrnil bo delovna mesta, ki so šla na tuje, kaznoval podjetja, ki bodo to počela v prihodnje, še prej pa bo osvojil večino ženskih glasov. Povedal je tudi, da je začel dobivati poplavo telefonskih klicev nekoč ostrih republikanskih kritikov, ki se želijo vkrcati na Trumpov vlak. Cruza, ki je pred izidi Indiane trdil, da bodo šle ZDA s Trumpom v prepad, še ni med njimi. Indiana je bila njegov zadnji okop. Tam je nekdanjo predsedniško kandidatko Carly Fiorina izbral za svojo podpredsedniško kandidatko, pred volitvami pa je sklenil pakt z guvernerjem Ohia Volitve v Indiani so bile odločilni mejnik v republikanski predsedniški kampanji: Donald Trump si je z zmago najbrž dokončno zagotovil nominacijo in prisilil k predaji še zadnjega resnejšega tekmeca Teda Cruza (desno) ansa Johnom Kasichem, da mu Indiano prepusti. Na dan volitev je Cruz, ki je še lani hvalil Trumpa in ga razglašal za prijatelja, sprožil doslej najostrej-ši val napadov proti milijarderju, ker je ta začel širiti namig opravljivega časopisa National Enquirer, da je senatorjev oče Rafael Cruz leta 1963 sodeloval z atentatorjem na predsednika Johna F. Kennedyja. Trump je na televiziji Fox povedal, da se je Rafael Cruz fotografiral skupaj z Oswaldom malce pred atentatom v Dallasu, in Ted Cruz je Trumpa označil za serijskega ženskarja, povsem nemoralnega človeka, patološkega lažnivca in tako naprej. Trump mu je odvrnil, da to dokazuje, da nima ustreznega značaja za predsednika ZDA. Po porazu je Cruz dejal, da so dali vse od sebe, vendar so se volivci odločili za drugo pot. Zagotovil je, da se bo še naprej boril za svobodo in ustavo, da ZDA ne bodo šle po poti socializma. Predsednik nacionalnega odbora republikanske stranke Reince Priebus je nemudoma po Cruzo-vem odstopu sporočil, da se je sedaj treba poenotiti in se osredotočiti na zmago proti Clintonovi. Republikanci imajo do konca še volitve v devetih državah, kar pa je le še vprašanje rutinske izvedbe. Kasich se še sicer ni poslovil, vendar ima premalo delegatov za upanje na uspeh, ankete pa mu niso naklonjene. »Naša strategija je bila vedno zmaga na odprti konvenciji in Trumpove izjave pred zmago v Indiani so povečale razliko med pozitivnim pristopom guvernerja in nespoštljivim blebetanjem Trum-pa,« so sporočili iz Kasichove kampanje. Upanje na odprto konvencijo je jalovo, saj Trump za zmago na konvenciji potrebuje 1237 delegatov, doslej pa jih je zbral 1047. Kasich jih ima le 153, glede na ankete pa bo Trump osvojil veliko večino od preostalih 520 delegatov, ki so še na voljo. Vzporedne ankete v Indiani so pokazale, da je le okrog 50 odstotkov udeležencev republikanskih volitev zadovoljnih s tem, kar imajo na izbiro. Kar 70 odstotkov demokratskih volivcev države pa je zadovoljno z izbiro oziroma katerimkoli od kandidatov. (sta)