207
Etnolog 32 (2022)
Tudi v letošnjem poletju smo se študenti etnologije in kulturne antropologije 
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v okviru etnoloških pripravnic Slovenskega 
etnografskega muzeja pod vodstvom muzejske svetovalke mag. Adele Pukl odpravili v vas 
Lokev na Krasu. Tako kot študentje pred nami smo tudi letos nudili pomoč zasebnemu 
zbiratelju Miru Slani, idejnemu protagonistu in skrbniku Fabianijeve muzejske trgovine, 
ki se nahaja v vasi. 
Popis gradiva v Fabianijevi muzejski trgovini. Lokev, 2022 (foto: Matej Mali).
Če bi poskušal opredeliti osrednjo veščino, ki smo jo v sklopu tega delovno-terenskega 
izhoda pridobili, bi bila ta zagotovo povezana z močjo in pomenom sistematizacije in 
popisovanja. V sklopu večurnega beleženja najrazličnejših predmetov, povezanih s 
samo trgovino, ki se je nekoč nahajala v današnjem muzejskem prostoru, smo tako 
dobili neposredno priložnost za kontemplacijo o pomenu inventarizacije in sistemskem 
ETNOLOŠKE PRIPRAVNICE 2022
Fabianijeva muzejska trgovina
Matej Mali

208
popisovanju elementov materialne kulture. Sam pomen popisovanja in inventarizacije 
materialne kulture je še posebej viden danes. V času, ko zaradi konfliktnih situacij ne 
mine obdobje brez žalovanja za izgubljenimi neobnovljivimi elementi materialne kulturne 
dediščine, strahu pred njihovo izgubo ali pozdravljanja novih tehnologij, ki omogočajo 
obstanek in nadaljnje življenje teh elementov v najrazličnejših oblikah po izgubi njihove 
fizične prisotnosti. 
Popis gradiva v Fabianijevi muzejski trgovini. Lokev, 2022 (foto: Sebastjan Brumat).
V sklopu naše pomoči zbiralcu smo večji del časa posvetili popisovanju predmetov 
potrošne rabe. Predvsem je šlo za analizo in popis najrazličnejših embalaž slaščic, 
proizvedenih v nekdanjih ali še obratujočih podjetjih na območju nekdanje Jugoslavije. 
Kljub potrošnemu duhu, ki bi take stvari hitro opredelil kot odpadek oz. nekaj, kar nima 
potenciala, da postane muzealija, nas je, študente etnologije, presunila izpovednost teh 
predmetov. Zavijalni papir, darilne škatle bonbonov in najrazličnejših peciv so namreč 
preko materiala, grafičnega oblikovanja oz. motivike nudili jasen pogled v razmišljanje 
o estetski normi preteklega obdobja (ki se sicer v današnji potrošnji do neke mere vrača), 
razumevanje institucije darila, tedanji odnos do materiala in sam okus. Tudi slaščice, ki 
so se v ohranjenih embalažah prvotno nahajale, so jasno pričale o tedanjih prehrambenih 
navadah in živilski potrošnji. Zdi se mi, da se nam je na podlagi opravljenega dela, zaradi 
sorazmerne nekonvencionalnosti popisovanih muzealij, vidno povečala senzibilnost za 
prepoznavanje najrazličnejših ostankov materialne kulture kot vir, tudi za nadaljnje 
antropološko raziskovanje. 
Za konec kratkega premisleka o doživetem bi se rad še enkrat lepo zahvalil 
gospodu Miru Slani za ponujeno priložnost, izčrpne razlage in izredno gostoljubje ter 
organizatorjema, muzejski svetovalki mag. Adeli Pukl in Slovenskemu etnografskemu 
muzeju. Hvala vsem za ponujeno izredno izkušnjo, ki jo kot študenti etnologije in kulturne 
antropologije močno cenimo.
Matej Mali