Izhaja v a ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 30 K na leto.— Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Stev. 10. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 9. marca 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske BCmefske Zveze Dobro pazite! Ker se bližajo občinske volitve, bodo liberalci in samostojneži povsod lovili podpisov, tudi med našimi ljudmi, da spravijo skupaj kandidatno listo. Opozarjamo vse somišljenike, naj nikomur ne dado svojega podpisa razen naši kandidatni listi. Protestni shod. V nedeljo 13. marca priredi S. L. S. f veliki dvorani hotela Union ob 10. uri dopoldne veliko protestno zborovanje proti kulturnobojnim poizkusom vlade. Nasilju, ki ga hoče vlada izvršiti nad našim verskim prepričanjem in nad krščansko vzgojo šolske mladine, moramo napovedati odkrit boj. Somišljeniki, vdeležile se v velikem številu shoda! Občinske volitve v Sloveniji. V »Službenih Novimi 1k št. 43 od 25. febr. 1921 je objavljen nove občinski volilni red za Slovenijo. Na pritisk liberalcev in samostojne-zev je vlada v Belgradu spremenila občinski volilni red, ki ga je dne 15. maja 1920 podpisal regent Aleksander. V spremenjenem volilnem redu pridejo v poštev predvsem te-le točke: 1. Črta se ženska volilna pravica. 2. Odpade volilna dolžnost. 3. Odpade določba da se mora volitev vršiti na nedeljo, da se bo kmetom na ta način ukradel en delavni dan. Volilni imeniki. 4. Pravomočni volilni imeniki /a volitev v ustavotvorno skupščino dno 28. novembra 1*J20 ostanejo v veljavi tudi za občinsko volitve brez novega reklamacijskega postopanja. Kdor torej dne 28. novembra 1920 ni imel volilne pravice, tudi tokrat ne bo volil. Deželna viada pa sme v občinah, kjer je v volilnih imenikih bilo vpisanih razmeroma malo volilcev, odrediti, da se občinske volitve izvedejo na podlagi novih imenikov. Kandidatne liste. 5. Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem obrazcu, ki se bo dobil pri županu ali okrajnem glavarstvu ali pri dežel- ni vladi. Kandidatne liste morajo obsegati toliko imen, kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov. Občinski odbor sestoji v občinah z manj kakor 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov, z manj kakor 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov, z manj kakor 5000 prebivalcev iz 24 odbornikov in 24 namestnikov, z manj kakor JO.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov, z manj kakor 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov, z manj kot 40.000 prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov, s 40.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov. Merodnjno je zadnje ljudsko štetje {1. 1921). Kandidatne liste se pišejo, pa ne tiskajo, kakor so poročali nekateri listi. O natančnem sestavu liste bomo pravočasno poročali, Itazpis volitev. 6. Volitve jo treba vsaj štiri tedne prej razglasiti na občinski deski. Dan volitve določi pristojno politično oblastvo. 7. Volitev vodijo volilni odbori, ki jili tvorijo: župan ali občinski svetovalec kot predsednik, eden občinski odbornik, ki ima volilno pravico v dotični občini, in za vsako stranko (kandidatno listo) po en predstavnik. Kjer ni odborov, določi okrajno glavarstvo osebe, ki opravljajo posel predsednika, oziroma občinskega odbornika, v volilnem odboru. Vsi člani morajo biti volilci v dotični občini. Politična oblast sme poslati svojega zastopnika na volišče. Krogljice. 8. Volilo se bo s krogljicami, kakor dne 28. novembra 1920. Vezanje strank. 0. Novo je v leni volilnem redu da se po dvoje ali več kandidatnih list lahko veže. To se more zgoditi takole: Vsaj 8 dni pred dnevom volitve morajo stranke, ki sklenejo zvezo, javiti politični oblasti, da se njih kandidatne liste vežejo, ali po domače reč;no, da se glasovi teh strank štejejo skupno. Politično oblastvo mora to izjavo izročiti potom župana volilnemu odboru, čim se on sestane. Proporc. 40. Volitev se vrši po proporcu, kakor pri volitvah v ustavotvorno skupščino. 11. V občinah, kjer je vložena samo ena veljavna kandidatna lista, proglasi župan brez volitve vse kandidate kot izvoljene. 12. Voljen sme biti samo vsak moški, Id je na dan razpisa volitev star 24 let in ki je vpisan v volilni imenik. Toliko danes o občinskih volitvah. Tajništvo Knietske zveze bo izdalo našim zaupnikom natančna navodila. Za danes opozarjamo vse naše somišljenike, naj ne dajo podpisa nobenemu drugemu, kakor našim možem na našo kandidatne liste. Krajevni odbori Knietske zveze po vseh občinah se naj takoj spremenijo v volilne odbore. In pritegnite v te odbore vse odlične ter zavedne volivce vseh stanov. Posvetujte se o kandidatih in vseh potrebnih korakih. Če želi kdo glede občinskih volitev kakega pojasnila naj piše na Tajništvo Kmei:':e zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tisk. 1 1 Oselmo-dohodninski davek. j Znano je, da je pokojni finančni minister liberalec K. Stojanovič rekel našim ljudem, ko so se pritoževali nad neznosnimi davki: »Še več davka preneso vaše dežele, videl sem vaše lepe kraje.« In je nalagal davek na davek, da se šibijo ljudstvu ramena. Po dolgem in trudapolnem prizadevanju poslancev Ljudske stranke se je vendar posrečilo, da so vsaj pri dohodninskem davku najmanjšo obdavčljivo vsoto v znesku 1600 K, ki bi se morala sedanjim razmeram vsaj podvajsetoriti, spravilo to vsoto na 7200 K, ki jo je Stojanovič kar svojevoljno znižal na 4200 K. Toda še ta edina drobtinica, ki jo je dovolil po dolgih bojih Belgrad, je ostala na vladnih mizah. Zakaj davčni referenti po Sloveniji še vedno predpisujejo davek tako, kot bi bila najmanjša obdavčljiva vsota 1600 K. In ni ga bolj vestnega uradnika kot je slovenski liberalec, kadar je treba stopiti ljudstvu na prste in se klanjati proti Balgradu. Vsled te krivice je poslanec dr. Hoh-njec vložil na finančnega ministra sledečo pritožbo: »Iz Štajerske in tudi iz drugih krajev Slovenije prihajajo številne pritožbe v zadevi osebno-dohedninskega davka in zlasti o tem, da davčne oblasti odmerjajo ta davek sedaj popolnoma krivično, ker jemljejo kot davka prosto podlago neizpreme-njeno po starem avstrijskem zakonu, namreč tudi sedaj 1600 K. Ni treba poudarjati, da desetkratni 1« Ustava po liberalnem in samostojnem načrtu. Znano je, da je bil načrt ustave, kakor ga dohodek dandanes pri nobenem stanu n e odgovarja imenovani predvojni davka prosti vsoti. Bilo bi torej gospodarsko potrebno in socialno pravično, ako bi sc splošno znano dejstvo pri odrnejenju oseb- - - , nodohedninskega davka uvaževalo, ker bi je predlagala demokralsko-radikalna vlada, takšno postopanje odgovarjalo d u h u z a - ; v ustavnem odboru sprejet. Glasoval, po pre-jj 0 „ a ! cej tudi naši liberalci in samostojneži. Poudariti pa moram svoje veliko začu- , tem načrUi izgube Slovenci vsako pra- denje nad gori označenim postopanjem | vico, da odločujejo sami o sebi. Zakaj vse davčnih oblasti ter v imenu stranke zoper postave v celi državi sklepa Mino bclgrai.ui tako odmerjenje davka vložiti najostrejši ! državni ibor, v katerem so Slovenci v tako ' neznatni manjšini, da ne pridejo n:ti v postev. Celo skupno s Hrvati nimajo večino zlasti, čc pomislimo da so med Slovenci in Hrvati tudi liberalci, ki so najhujši nasprotniki Slovencev in Hrvatov. Tako se bodo vse postave, ki bodo veljale tudi za nas, sklepale preko nas in kadar bo kazalo, tudi proti nam. Pa to še ni vse. Državna postava je pač paragraf in da sukati, kakor se hoče. Zalo j? veliko na tem ležeče, kdo te državne po-stave izvršuje, to se pravi: kdo je v posameznih pokrajinah postavljen, da čuva in pozi, krko se te postave izpolnujejo. In v tem oziru določuje vladni ustavni načrt, Ga se država razdeli na 35 (oziroma 28) pokrajin, katere bodo imele ca čelu od kralja postavljene kraljevo namestnike s celo množico uradnikov. Ta kraljev namestnik, ki | ga imenuje kralj na predlog osrednje vlade, ima izvrševati to. kar mu naroče iz Belgrada. Ljudstvu ni odgovoren — ravno tako kot je n. pr. svoj čas baron Hein počenjal na Kranjskem, kar je hotel, ker je tiil odgovoren samo dunajski vladi, ki j, je j a bilo seveda všeč, če je pritiskal na ljudstvo. Kaj sledi iz tega? 1. Gospodarili nam bodo ljudje ki prav nič ne poznajo nr.Sih razmer, sami pa ne bomo imeli nobene besede. 2. Državni stroj bo silno drag. Treba bo poleg protest. Nerazumljivo mi je, kako morejo davčne oblasti tako postopati. Saj je vendar vlada sama v zakonu v proračunu leta 1920/21 prvotno predlagala 3200 K kot davka prosto podlago V proračunskem odboru je Jugoslovanski klub zahteval 10.000 K kot davka prosto podlago, potem pa je bil v tem odboru v soglasja z zastopnikom vlade sprejet kompromisni predlog, ki je določil 7200 X kot davka prosti znesek. Nato je pokojni finančni minister K. Stojanovič samovlaslno brez odobrenja začasnega narodnega predstavništva in njegovega finančnega odbora določil 4800 kron kot neobdavčljivo najmanjšo vsoto. Vprašam torej g.finančnega ministra: 1. Ali hoče takoj poučiti o tem kričečem slučaju nezaslišanega odiranja naših kmetov, obrtnikov in delavcev? 2. Ali je voljan kot davka prosti najmanjši znesek priznati vsaj vsoto 7200 K, ki edina ima zakonito podlago v sklepu finančnega odbora, ter o tem nemudoma dati navodila finančni delegaciji v Ljubljani? 3. Ali hoče odpraviti krivico, katera se dela slovenskim davkoplačevalcem, ki edini nosijo vso strašno težo mehaničnega umevanja zakona o osebni dohodnini, ker j osrednje vlade plačevati še najmanj 28 po pokrajine nekdanje kraljevine Srbije'tega ' :w"1 ~ -------- davka sploh ne poznajo, v krajih, osvobojenih iznod Mažarov, pa velja oprostitev do M0C0 K? — Dr. Hohnjec.« Ne vemo, kaj bo minister na to ukrenil. Vemo le to, da nam je belgrajska vla- da skrajno sovražna in ima po zas'ugi libe- ralcev in samostojnežev v Sloveniji polno moč in oblast. Za naše vofake. V ustavnem odboru je pos'anec Ljudske stranke A. Sušnik predlagal, naj se sedanja vojska zniža na najmanjše število in da naj se vpelje v naši državi narodna vojska. — Stroški za vojsko so tako zelo ogromni, da ogrožajo ves državni finančni ?oonŽU'' V Pro,ačunu za upravno leio i920/1921 je vstavljenih za Drosveto 130 milijonov za vojsko pa 1 milijardo 120 milijonov. Poudarja, da morajo Slovenci in ttrvati s užili daleč od domovine v Albaniji in Macedoniii. Zahteva, naj vsak vojak služi v ožji domovini. Zahteva tudi bo.jše postopanje častnikov z vojaki. Obsoja, da slovenske in hrvatske vojake' psu-jejo s švabi. Vojni minister se protivi iz-premembam tega člena, dokler se vlada o tem ne posvetuje. Nato je bila seja zaključena. krajinskih vlad s celo množico uradništva. Za ta načrt so poleg srbskih in hrvatskih demokratov ter radikalcev glasov.-,li tudi slovenski 1 beralti in samor.tojncii po svojem zastopniku dr. Vcšnjaku. Proti so glasovali poleg drugih tudi srbski samostojni ter Ljudska stranka. V srbski samostojni stranki (zemljerad-niki) je nastalo raditega veliko ogorčenje proti slovenskim samoslojnežem in njihov list »Selo« je pozval slovenske samostojneže, naj izstopijo iz kluba z^mljeradnikov. Kaj bodo samostojneži sedaj naredili, ko so Slovenko tako predali srbijnnskitn strankam, se ne ve Se. Najbrže bodo tudi na zunaj pristopili k liberalcem, katere »o dosedaj v Belgradu vedno in povsod podpirali. Katos m - naše geslo. Pa sem imel priliko od bliže si ogledati moderno politiko. Sporna! sem jo docela in povem vam: čim bolj s::m jo spoznaval, tem bolj sem dvomil nad njo. Moderna politika je prvič napuh, drugič Inkom- ; nost, četrtič nevoščljivo^, petič nezmer- ! nost, Šestič jeza, sedmič lenob*. Samo ena rešitev je za politiko v njeni težki krizi, ki jo preživlja v ljudstvu in parlamentu. Postali mora katoliška. Na svoji smrtni postelji se mora izpreobrnili, V°xC,.m /'T6,"' Ni ie r»u. Še en nagib, da ljubimo svojo Cerkev. Sv. Cerkev pričakuje nekaj od nas. Vera, ki ničesar velikega ne zahteva, ni velika. Katoliška vera zahteva vse, zahteva celoto ter ne deli srca z nikomur drugim. Ona hoče prešinjati vsako dejitvovanje človeškega duha. In to je, kar nam vzbuja spoštovanje. To jc tisto, kar nagiblje toliko plemenitih duhov, da hočejo biti katoliški, najprej katoliški. Ni jc bolj čudovite in ne bolj vzvišene stvari, ki bi tako prevzela človeški razum in voljo kot si ti, sveta, splošna in stara katoliška vera! Katoliška vera ima to posebnost, piše papež Benedikt XV. v neki svoji okrožnici, da se ji ne more nič pridejati »n nič odvzeti. Tako z ozirom na verske resnice nikakor nimamo dvojne vrste katolicizma, pač pa se katolicizem z ozirom na ljubezen deli v dve vrsti. Imamo mrzlokrvni katolicizem in imamo toplokrvni katolicizem. Prvi morda zadostuje, da se človek ravno za silo pririje v nebeško kraljestvo, če pa gre za to, da rešimo človeško družbo, nam je treba drugega. Srce mora postati katoliško, vsaka vlaken, v^aka kapljica krvi. In to je predvsem naloga naše mladine. Le-ta mora razširjati plamen verske navdušenosti od vasi do vasi, od hiše do mse, od srca do srca. Nikjer je ne sme manjkati, kjer je treba poživeti katoliško m'sel, kadar ji je treba dati novega ognja, Mnoga srca danes ugašajo, tema se dela okrog njih, toda že so naloženi novi kresovi, ki čakajo ognja, da zažare v novi svetlobi- Mladina, na delo! ' VELIK TABOR JUGOSL, KM. ZVEZE, V nedeljo, 20 marca ob dveh popoldne bo za okraj Krško velik tabor K. Z. v Ve-lil tem Podlogu s sledečim dnevnim redom: 1, O političnem položaju bo poročal poslanec Sušnik, 2. Kmetske organizacije pri nas in drugod. 4. Volitev odbora Kmetske zveze za glavarstvo Krško. 5. Slučajnosti. OBČNI ZBOR K, Z. V BOHINJSKI SREDNJI VASI, V nedeljo 13. marca ob treh popoldne bo v Občinskem domu v Boh. Srednji vasi občni zbor K, Z. Vabimo vse člane in pristaše, da se občnega zbora v obilnem številu veleleže. Poročal bo poslanec Brodar, načelnik J, K, Z, SV. KRIŽ PRI LITIJI. Dne 13. februarja jc isnsla tukajšnja podružnica K. 2, svoj občni zbor. Člani so s pol-ncatevilno udeležbo pokazal)., da spoznavajo, kako jim ie K. 2, koristna in v današnjih razmerah neobhodno potrebna, — Za načelnika je bil izvoljen g. Josip Pavli, posestnik iz Moravč, O političnem položaju sta uam obširno poročala Ga le Ln Sparhaki iz štaartna. Koncem s&«da so bile spreježe sledeče resolucije; i. 2 vso ogorčenostjo odklanjamo nameravcao vpeljavo sokolske vzgoja v šole, ker taka vzgoja, ki no sloni na temeljih vere, je mladini pogubna. 2. Protestiramo proti prostemu uvo-gu italijanskega vina v naše kraje, 3, Jugoslo-ranskeiEU klubu izražamo popolno zaupanje iu odobravamo v vsem njegov odločen nastop, IZ SEJE NAČELSTVA JUGSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE, V nedeljo, 6. marca, je bila v Ljubljani seja načelstva Jugoslov. Kmetske Zveze, Seje so sc udeležili domala vsi člani načelstva. Načelnik JKZ, poslanec Brodar, je podal izčrpno poročilo o političnem položaju. O njegovem poročilu se je razvila obširna debata, v katero je poseglo več govornikov. Soglasno je bila sprejeta zaupnica Jugoslov. klubu za njegov vztrajni boj za samoupravo Slovenije. Klubu se je naročilo, da ta boj nadaljuje z vsemi parlamentarno razpoložljivimi sredstvi, Načelstvo je konstatiralo, da so se poslanci Samostojne kmetijske stranke popolnoma udinjali liberalcem in njihovemu centralizmu. Načelstvo se je nadalje bavilo s pred-stoječimi občinskimi volitvami in sklenilo, da merajo naši pristaši v vseh občinah nastopiti s svojimi kandidatnimi listami. Sklenil se je oster protest proti nazadnjaški vladi, ki je ukinila žensko volivno pravico. Nadalje se je načelstvo bavilo z orga-nizatoričnimi zadevami. Sklenilo se je, da se skličejo za 4. april delegati KZ na celodnevno posvetovanje v Ljubljano. Obširna je bila debata, o davkih. Splošno je bilo mnenje, da davčna oblastva nezaslišano navijajo davčni vijak in le prepogosto svojevoljno postopajo. Zahtevajo se davki kar na splošno, ne da bi bilo mogoče razbrati, za katere stvari se nalagajo. Najostreje se je obsodil način določanja dohodninskega davka po davčnih zaupnikih, katerim je ljudstvo na milost in ne- milost izročeno. Zahtevalo se je soglasno izvolitev komisij, katerim bo ljudstvo zaupalo, Sklenilo se je, da naj poslanci pri finančnem ministrstvu odločno nastopijo proti vsem omenjenim nedostatkom in zahtevajo pravičnejšo razdelitev davčnih bremen. Vsem KZ načelstvo naroča, naj podpirajo svoje člane pri napovedi osebne dohodnine. Načelstvo bo po svojih poslancih tudi zahtevalo, naj se rešijo vendar že enkrat pritožbe proti previsoko odmerjeni osebni dohodnini. Načelstvo JKZ je sklenilo tudi odločno resolucijo proti protiverskemu bo;u< ki ga je vlada začela izvajati. Vse KZ pa poziva, da se na javnih shodih odločno potegnejo za svoje verske pravice in stopijo v boj proti brezverski šoli. Konstatiralo se je tudi, da poslanci samostojne kmetijske stranke ta boj vlade proti Cerkvi in krščanski šoli podpirajo. Nekateri kultur-nobojni predlogi so izšli ravno iz njihovih vrst. Pri slučajnostih so pozvali poslance, naj sc zavzamejo za vdove v vojski padlih vojakov, ki dobivajo prav malenkostne podpore, o li jih pa sploh ne dobivajo. Poslanec Brodar je pojasni!, da so naši poslanci v tej stvari že posredovali in so jim na pristojnem mestu obljubili, da bo to vprašanje kmalu ugodno rešeno. Sprejeta je bila tudi sledeča resolucija: Načelstvo JKZ najodločneje protestira, da sc je izvršila pri njenem podna-i čelniku g. Pogorelcu iz Strug hišna preiskava in da so mu zaplenili zdravila in orodje, ki jih potrebuje v sili doma in pri sosedih pri živinskih nesrečah. Protestira tudi proti temu, da je bil radi tega obsojen, dasi ni nikdar v smislu § 343. obtrtomo izvrševal tega posla, kakor so pred sodiščem priče nepobitno dokazale. Če je vsled tega, ker je komu kaj dobrega storil, vzra-stel njegov ugled, sc s tem ni pregrešil proti § 343., kakor menda nekateri gospodje mislijo. Načelstvo zahteva, da se g, Pogorelcu njegova lastnina vrne. Ra^iedl p® svetu. VERSKO GIBANJE. V Potrogradu, zlasti pa v Moskvi, je mogočo opaziti močno versko gibanje. Novi duhovniki so vstali, novi apostoli iz moči žive vere in iz moči verskega prepričanja. Boj med. boljševiki in verstvom je končal z zmago vere, Boljševiki se verstva nič več ne dotikajo. Da, še več, vedno bolj pogosto se dajo peljati komunisti v cerkev k poroki, v smrtni uri kličejo duhovna, otroke nosijo h krstu. Bolnišnice rdeče armade so posvečene. Na zahtevo vojakov so vrše službe božje. Razpoloženja iz let 1918 in 1919 ni več. Pravoslavna cerkev je zmagala v nekrvavem boju nad boljševizmom, Zida se nova pravoslavna cerkev. Bolj krščanska, bolj svobodna. Revolucija je prinesla pravoslavni sprva strašno mučeništvo, potem pa svobodo. Gibanje v smislu poglobitve v verskem duhu tudi na zapadu čedalje bolj narašča. V. prvi vrsti se okrepija katoličanatvo. To se Je opazilo zlasti te dni v Parizu, kjer se je 22. t. m zaključil Škofijski kongres pod predsedstvom kardinala Dubois. 5000 katoličanov je napolnilo zadnji dan velikansko dvorano v aveniji Wagram. Govoril je odlični lajilc de Las Oases, ki je poudaril, da je zdaj prišel čas, da se cerkev in država pomirita. Na zborovanju je bil navzoč tudi maršal Castelnau, ki so ga navzoči navdušeno pozdravljali. De Las Cases je, končujoč svoj govor, dejal, da je naloga katoličanov v Franciji prenoviti družino, socialno in gospodarsko življenje. Veličastni zbor sc je razšel po petju >Čredo«. AVSTRIJA: Na Dunaju delavci stavkajo. Ker državi primanjkuje premoga, fc tisti nc morejo delati, ki bi radi, ker tovarno stoje. Tudi število vlakov so skrčili, da niti živil ue morejo uvažati. ITALIJA: Nemiri trajajo dal.ic. — Giolilti baje namerama razpustiti zbornico iu razpisati novo volitve. ČEŠKA: Minister Bencš sc jc Trnil s svojega potovanja In j« prav zadovoljen z uspehi. Minister dr. Englla jc demisioiral. V parlamentu so komunisti 111 saci-atisti očitali vladi, da jc iz Slovaške napravita druga Sibirijo. RUSIJA: Sirijo so novicc o splošnem polomu boliševi-kov. Armenri jih menda pod« ii Mate Azije. V Pc-iregraihi so 60 uprli mornarji iu delavci. Po ulicah streljajo s topovi. Tudi v Moskvi sc ie uprio 20.000 delavcev in hočejo mesto zapustiti. Boljševiki pa V6c (o tajo. NEMČIJA: Vlada iu »beniioa se branita izpolniti pogoje, lii jih jo določila pariška konfcrcnca. Zavezniki pa sc 110 dajo omajati in zahtevajo, da sprejme licm-iija VfO pogoje v celoti. AMERIKA: Novi predsednik Itarding jc dejansko prevzel predsedstvo in je že prisegel. GRČIJA: protestira, !i«z s!ciiu:« poi^ii mož na k«l«dvoru, vzgoje po eaUalekeni reicptu« sem si mislil in sem krenil prati župnijski cerkvi, da potolažim Najvišjega. — Glej jih no Bohinjce, elektriko iniaj«, pa kako krasna napeljavo! — Gesped župnik prida v bežji hram, nezaupljivo so orirajoč name. Ko so mu predstavim, mi blagokotno razsvetli vso cerkev. >R«s. uc-iio.sLo lej»*c 1111 uide beseda. >Do!g, dolg,« potoži eovkveni predstojnik in se popraska za ušesi. »Bohinjci so dobri ljudje, vse bo p«!«f9ifta z b«žjo pomočjo« sem pristavil iu tem no fielavii ed ini-ja^ae-a gaspaia. — Po drevoreda! cesti je ni,".Sinem z niznaaim kmetom v vos. Na Obiisskem domu jo med drugimi pritrjena t!«Uics a napisom: I. delavsko konsumrio društvo na -Jesen•<«!:, prodajalna Itoh. Bistrica. — Konenm iaiat«? B~avo Eo-liinjei; bil jo pa tudi žo skrajni čas. »Pa tetKo zadrugo tndi. Obe zadrugi dobro delujeta. S«»'.um ba v krateni izplačeval prseant* čisti gn tlebiika, lo^nu zadvsga pa pri vseh težavah Kspeva taka, da bo za prciaklo prvo paslovno Isto plaisla enim, ki so ji 1,8 prodali, kubični metor 40 krea viije, kot jo bilo pogovorjena« penosna pandarja, inaj spremljevalce. Bog biageclevil — Rad bi kil ebiiknl Ete-vilae znante in prijatelje, pa ur? ieče. Hitro fe v zgerajo vas! Meni tako ljubit kapelien Matere bosjo v bližini trgovca g. Grobetr.ka — ša stoji. Toda vesel je bil vedno obraz nebeško kraljiee, danes pa so mi zdi žalosten, kat še nikdar. — Pred gostilno vrlega župana g. Avha srešain prijatelja Matevža. Od«od pa ti? »V Ooizevi dvoruai smo inie.lt skušnja. Z velikim uspehom so žo igrali fantje 111 dekleta »Krivaprisežnika«, za Velikane« pa upamo spraviti nu oder »Bohinjsko upornike«. — Kntalu sva bila tam: velika dvorana je last gazdntp" oskrbništva, prckrasei: oder fa požrtvovalno delo g. župnika. — Nato sem smuknil šo v gestilno g. Gašperja Arha na kozarček de malega brisjovčka-Tam jo bil pogovor o novih jeklenih zvonovih, «1 zapoje, čc pojdo vse po sreči pri župni »erkvt na Joh. Bistrici in pri podružnici na Nemškem Itovtii a« — Grelno nedeljo. - Odpeljal sem se it Bistrico i savostjo, da je Bohinj šo redno Boliinj. Kes jo nekaj ljuliko rmes, pa je večinoma — tuje blago. Na svidonjo pri Bohinjikem jezeru! ROVTE. Upam (dragi »Domoljub«, da boš po našem več ko dveletnem molku sprejel te naše skromne vrstice v svoje predale, v povračilo ti obliubujcmo, da se te hočemo zopet zvesto okleniti in slediti tvojim svetom, — Ne bomo obširneje poročali, kako se nam je godilo pod odrešiteljem — tlažiteljem, ker to je širom domovine obče znano. Glavno je, da smo po dolgem času vendar enkrat zjedinjeni z Jugoslavijo, četudi nam je zelo žal po ostalih bratih in sestrah, ki bodo morali še dalje nositi težki jarem tlačanstva. Med temi se nahajajo še celo naši soobčani. Upajmo, da vse to ne bo večno! — Radi bi sporočili, kako smo sicer na bolj skromen način, vsekakor pa dostojno proslavili združenje s skupno domovino. Sicer se je že delj časa govorilo, da bomo rešeni, toda po tolkih razočaranjih smo postali močno rnalo-verna. Lahko rečemo, da se je to zgodilo skoro nenadoma. Potuhnjeno-poparfeni so nas zapustili naši »mogočni zaščitniki«, jezilo jih ie veselo razpoloženje med nami. V znak svoje radosti smo kot drugod izobesili zastave, katere so se morale dolgo časa skrivati. Drugi dan csvobojenia, v nedeljo 27. pr. m., smo praznovali osvobojenje s tem, da so se gasilci svečano vdeležli službe božje, domača godba je pa pio sv. maši izvajala posamezne točke narodnih himen na prostoru pred cerkvijo. Gospod učitelj je tam v kratkih, a iskrenih besedah poudari! pomembnost omenjenega dne. Povedal nam je lepo, kam naj zidamo svojo srečo, ako hočeuo, da bo trajna: Vzklila, da nam bo la v veri, delu in izobrazbi. — Vemo, dragi »Domoljub«, da v novi državi, katero pa vseeno ljubimo, ne vseh udobnosti, česar niti ne moremo zahtevati, kakor ne moremo tega zahtevati od novozidane hiše. Vemo, da odvisi zadovoljna uredba tudi od nas in od naših zastopnikov. Treba bo torej, da se strnemo vsi v eno nepretrgano vrsto. Potom ne bodo mogli preslišali nsših zahtev. — Precej smo v tem času zamudili, skušajmo nadomestiti. Potrebno je zopet zadeti s smoiernim knto-liškini izobraževalnim delom, kaicro se je pred vojsko tudi pri nas že lepo razvijalo. Seseda so težkoče, ali kako je žc rekel pokofei Cankar: »Pot je širina, cilj je pa lep!« Hajdimo za njim! Dobre volja ne manjka, treba jc le iz-pedbude, VALTA VAS. Kakur t mnujih krajih naše domovine, te je tudi pri nas ustanovila Kmetijska nnbovna in prodajna zadruga, katera se n*jveč bari z lesno trgovino, a preskrbuje tukajšnjo okolico, bližnjo in pa daljno — tudi ■ žitom, meko, galiro itd. Poleg teja jo neismerno koristila kmetom iudi i »višanjem ceu pri lesu. Proj so moiali kmetje dajati leinim trjav-ctm kubični čevelj za slepo ceno 2 do 3 krone, zadruga je pa takoj ob ustanovitvi plačala les — kubični čevelj 8 do 7 kron, katera cena pa se je pozneje zvišala na 10 da 11 kron. Kljub tej dobroti sn mnogi, mnogi ljudje to podjetje gledali jio stisni in mu želeli skorajšnji konec — pogin. Toda njih želje s® ni69 uresničile. Frvo leto delovanji se jo aadrugi obneslo dobre in vsestransko. Zadruga si j« od svojega dobička ustanovila lep reservni toiid in veliko ("»rovala v dobrodelne namene. Naklonil« jo tukajšnjomu kat. izobraževalnemu društvu za nakup knjig 100C kron in šolskemu vodstvu za na-kuj) šolarsko sastave 2000 kron. — Ker so farani zložili denar «a dva avans, je zadruga sama naročila veliki zvon, ki bo tehial okoli 15.0(10 kg isi nosil napis »Zadružni zven«. Zato želimo naši zadrugi veliko srečo in uspeha tudi v b»:Seio«, sledeče: Postopanje slovenskega poslanca g. Vošnjaka je napravilo zelo neugoden vtis. Zemljeradnički klub je imel lasten ustavni predlog, kateiega je pomagal izdelovali sam dr. Vošnjak kot član strankinega odbora in ta predlog je podpisal poslanec g. Pucelj kot predstavitelj slovenskih samostojnih kmetov. Dr. Vošnjak pa je glasoval, kakor že omenjeno, proti predlogu zemljeradniškegn kluba za vladni načrt. Tako postopanje je v parlamentarnem življenju popolnoma neznano. Dr Vošnjak pa se je, ne meneč za to, proti klubu pregrešil še na drug način. »Dcmokraiija*, glasilo bclgrajskih demokratov, je priobčila uvodni članek, v katerem napada ustavni predlog zemljcradniške stranke. Opremljen je članek z izrecno pripombo: »Oporube niso naše, nego od g. Vošnjaka, torej od enega izmed voditeljev zemljeradniSke stranke.« Torej dr. Vošnj; k jc glasoval zoper račrt. ki ga je rani sestavljal, samo zato, da se je liberalcem prikupil in bo zato dobii mastno državno službo, kakor poročajo listi. iStlo« poziva slove: kc sa-mostojneže, naj izstopijo iz kluba zemljeradnikov. p Nekaj ra contraliste. Živinske potno liste imajo naši kmetje in trgovci z živino večkrat v rokah. Hrvatje listu pravijo MarviusUa putnica, Srbi pa Stoena isprava. /.a viovenc° ta list velja, za Hrvate vrijedi, za Srbe pa važi. Slovenec prilepi nanj kolke, Hrvat biljegovke, Srb pa marke. Slovencu so predn^-f.ne pristojbine, Hrvatu pristojbe, Sibu pa tal-se, katere Slovenec plača. Hrvat podmiri, Srb pa plat'. Slovenec je živine lastnik. Hrvat murv.- \lastnik, Srb pa stoke sopstvenik. Slovenec potrebuje gonjača, Hrvat goniča, Srb pa sprovodni-ka. Pri slovenski živali se vidijo posebni spo-znatki, pri hrvatski oso i: ta obilježja, pri srbski pa osobeni znaci. Med slovensko živino vlada nalezljiva bolezen, med hrvatsko P°g'-beljna pošast, med srbsko pa zaraza. Vse to je ujedinieno na enem samem listu, katerega, ko je pritisnilo pečat županstvo, v Sloveniji podpiše občinsko predstojništvo, v Hrvatski občinsko poglavarstvo, v Srbiji pa opstinski sud. To je divno: Tri osebe, pa en Bog; trije jeziki, pa en narod! p S kolom. Samostojneži so imeli v nedeljo shod v Novem mestu. Ker vedo, da med ljudmi vlada vedno večje nezadovoljstvo, ker so samostojneži v Belgradu izdali slovenskega kmeta belgrajskemu centralizmu in brezverskim liberalcem, so se samo- stojni govorniki bali ugovorov. Zato je ta. koj v začetku samoslojnež Avsec povedal: Kdorkoli bo zinil besedo, temu ne garantiram, da bo s shoda odnesel zdrave kosti. Ker so nekateri ljudje vendar ugovarjali lažem samostojnih govornikov, so bili te-peni. Med drugimi so v blato vrgli 701el-nega starčka. £>omače novice. d Sokolski duh, V Črnomlju je nekaj Sokolov ponoči odprlo kapelico Matere božje, katero podobo so potem pijani nesli po vasi s spremljanjem harmonike in jo nato pustili v nekem jarku. Stvar je že doka. zana, a na pristojnem mestu so vso zadevo potlačili. Sokolski duh bo res izvrstna vzgoja za naše ljudske šole. d Proti brezverski vggoji otrok. Poroča te nam: Župnija Vel. Poljane je poslala brez razlike s t r a n k na pristojno mesto naj-odločnejši ugovor zoper nameravano sokol-sko, to je brezbožno odgojo v naših šolah. — Ali nimajo belgrajski ministri nič nujnejšega in koristnejšega dela. kakor da vero preganjajo? In pri tem pogubnem delu jim slovenski demokrati iu samostojneži ne le pomagajo, ampak jih celo k temu suntajo! Ljudje božji, ki sle se dali preslepiti, da ste Zrjave Pucelj-nc iu take možakarje volili, čes taj niso zoper vero, ali jili sedaj vidite, kako so vas naiar-bali ? Ako vam je še kaj za vero iu versko vzgojo vaših otrok, pokličite javno svoje poslance na odgovor ter jim zabičajte, du naj vero pri miru puste! Naši poslanci Ljudske stranke se odločno iu možato vojskujejo zoper nregan jalre vere in grobokope države. Slava jim! d Vseh bolnikov je bilo lansko leto v bolnicah cele Slovenije 16.005 moških in 14.919 žensk. Od teh jih je umrlo 832 moških in 702 ženski. Na vsakih 100 bolnikov jih je umrlo približno 5. Največ je bilo bolnih na gatjah (2808), n« katerih pa ni nihče umrl. Na drugem mestu so razne poškodbe (2508), vsled katerih jih je umrlo S7, griže je bilo 659 slučajev, umrlo 162, spolnih bolezni 1270, pljučne jetike 487, umrlo 201. d Moška bolnica usmiljenih bratov v Kandiji je dobila pravico javnosti. Odrejena je nrstopna oskrbnina: za III. razred 25 K, za II. razred 100 K, za 1. razred 150 K za osebo na dfin. d Rakek dobi carinarnico. Ker so Italijani že zapustili Rakek, se ustanovi tam carinarnica. Italijanska carinarnica bo v Pcilojni. d Nov denar. Ministrstvo financ je sklenilo v najkrajšem času izdati papirnati denar po 25 par ali eno krono. Denar bo tiskan v Zagrebu. d Kov drobiž po 10 par oziroma 40 vinarjev je že v prometu. >1 Poleiiipga časa ne bodo letos uvedli — na Če? k eni. Kako bo pri nas, še ue vetno Ker Jugoslavija povsod rine za Cehi le tedaj, kadar ti kaj neumnega ukrenejo, je malo verjetne, da bi naša vlada posnemala češko vlado. d Obrtnikom. Slovensko obrtništvo potrebuje kot vsak drug stan duševne hrane, ki ;<> najde goiovo v glasilu »Jugoslovanski obrtnike. Zadnja številka je polna zanimivih člankov. Evo glavnih: >0,'ti časi« razkriva žalostno stanje, velikokrat neutemeljeno priti3' kanje državnih oblasti na obrtnika, ki se mu že itak rame šibijo pod velikansko težo neznosnih bremen; kaže na nezdravo, sedanjim časom neprimerno politiko. Razmotriva pa tudi druge krivce in okolščine, ki onemogo-čujejo obrtni razvoj. — »Delovanje urada za pospeševanje obrti v Ljubljani« kaže zasluge, ki si jih je omenjeni urad pridobil za obrtništvo. — »Davek na poslovni promet« je Eelo važen članek, ki je sicer samo vsaj po večini izvleček tozadevne objave v Uradnem listu. Vsebino bi moral poznati vsak obrtnik, ki se zanima za svoj obrt in poklic; kaže ti v glavnih potezah, kdaj, kje in kako si prizadet pri zloglasnem davku. — »Kaj pa to!« kaže v posebni luči propadanje velikopoteznega smisla za razvoj naše obrti; osvetljuje vzrok vsaj delne današnje brezposelnosti iz katere izvira toliko in toliko gorja. — To so najvažnejši članki. Ne manjka pa manjših potic, resolucij in strokovno poučnih vesti. »Razno« ti tudi nudi vse manjše važnosti ki se gode pri in okoli nas in ki se tičejo več ali manj obrtnega stanu. Kot je Domoljub, tako bi moral biti »Jugoslovanski obrtnik« udomačen v vsaki obrtniški hiši. Celoletna naročnina znaša samo 24.— K; glasilo izhaja vsak mesec enkrat. Naročite se pri upravi glasila v Pražakovi ul. št. 3 v Ljubljani. d Umrl je 6. t. m. v Hrašah pri Smledniku župnik v pokoju in duh. svetnik g. Jernej Ramoveš v starosti 79 let. Njegova zadnja služba je bila v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer je pastiroval nad 45 let. Bog mu bodi večen plačnik. d Nesreča v Logatcu. Na logaškem polju so Italijani pustili polno žic, kosti, starih bomb in druge ropotije, ki je niso mogli vzeti seboj. V ponedeljek so otroci pobirali kosti. Neki deček je pobral tudi bombo, ki jc eksplodirala ter ga težko poškodovala. d Smrtna nesreča na Bohinjskem jezeru, Janez Gašperin in njegov 16 in polletni sin Jernej sta zahodno od Bohinjskega jezera prevažala les. Ko sta se popoldne vračala domov, je šel oče s konjem po poti južno ob jezeru, fant se je pa drsal s sanmi po jezeru, toda ko je bil kakih 7 metrov proč od obali, se je vdrl komaj 1 cm debel led in Jernej se je s sanmi vred potopil. Prihitelo je več ljudi, ki so Jerneja potegnili iz globočine 6 m, toda fant je bil že mrtev, Vtopljenca so pokopali v Bohinjski Srednji vasi, d Požar. Dne 25. febr. popoldne je pogorel hlev kajžarju Fr. Sojec v Podgorici pri Ljubljani, v nedeljo dne 27. febr. pa je bil med popoldansko službo božjo ogenj v Dragomlju. Pogorela sta dva posestnika p. d. Begelj in Peter, bližnjemu Mihovcu pa je zgorela delavnica. Škoda je v današnjih razmerah zelo velika. Živino so rešili, zgoreli so pa gospodarski stroji, seno in drugo. Požarne brambe so ogenj omejile, V obeh slučajih so zažgali otroci. d Goljuf. V Ljubljani je neki Leon Štrukelj lovil izseljence po Sloveniji in Hrvatskem, jim preskrboval potne liste ter jih pri tem tako goljufal, da si je nabral naravnost ogromne vsote. Policija je prišla tem goljufijam na sled in Štruklja zaprla. d Ogenj. Dne 25. februarja popoldne je pogorel hlev kajžarju Fr. Sojer v Podgorici pri Ljubljani, v nedeljo dne 27. febru- arja pa je bil med popoldanjo službo božjo ogenj v Dragomlju. Pogorela sta dva posestnika p, d. Begelj in Peter, bližnjemu Mihovcu pa delavnica. Škoda je v današnjih razmerah zelo velika. Živino so rešili, zgoreli so pa gospodarski stroji, seno i. dr. Požarne brambe so ogenj omejile. d Zahvala. Javno se tem potom zahvaljujemo vsi pogorelci iz Dvorske vasi pri Vel. Laščah za obile darcve in veliko pomoč od vseh strani poslano in žrtvovano v težki in hudi nesreči požara. Najprisrčnejše se zahvaljujemo g. dun. svetniku Francu Krumpestar-ju, g. županu in celemu obč. odboru pri Sv. Gregorju, ki so največ pripomogli, da so fa-rani darovali tako lepe in velike darove z lesom, in brez katerih pomoči bi skoro ne mogli v tako naglem času priti pod streho in bi razen tega imeli še strašno večje in težje stroške in izdatke. Istotako so tudi z drugimi stvarmi radodarno priskočili na pomoč. Naj-prisrčnejše se zahvaljujemo župniku Jak. Ramovšu kakor tudi kaplanu iz Vel. Lašč, ki sta se tako vneto in goreče trudila ter nabrala tako ogromne vsote denarja ter različnih drugih stvari, posebno živeža, in se nista ustrašila nikakega napora in dela. Nadalje se srčno zahvaljujemo g. župniku Kovačiču na Brezovici, ki se je spomnil nekdanjih župljanov in nam poslal tako velike darove z lastnim trudom nabrane v njegovi fari. Zahvaljujemo se tudi grajščini Ortenek, ki nam je darovala tako obilen dar v lesu, kakor tudi dovolila prosto rezo lesa in nam obilo pomagala z drugimi stvarmi. Zahvaljujemo se vsem župnim uradom, kakor tudi organizacijam, društvom in družbam, ki so se potrudili, da so nabrali lepe zneske in nam tako pomagali v naši nesreči. Končno se najtopleje in najprisrčneje zahvaljujemo vsem ostalim darovalcem in daroval-kam, ki so nam priskočili na pomoč in nam olajšali naše gorje. Iz globine src želimo, da bi vse darovalce in vsi, ki so se trudili za nas, Bog obvaroval pred nesrečo in nezgodami, enakimi našim. Tisočera zahvala in Bog povrni vsem skupaj! — Za vse pogorelce: Franc J Ivane. j d Vračajoči se ujetniki iz Ruskega se naprošajo, če kdo kaj ve, kje se nahaja Anton Umnik iz Predoselj pri Kranju. Imenovani je služil pri J. Jugosl. polku v Sibiriji, a meseca februarja 1920 je odšel v bolnico v Irkutsk ter ie baje tam umrl. Natančnih informacij proti povračilu stroškov prosi: Franc Umnik, mizar Predoslje 64, pošta Kranj. d Kdo ve kaj o Francu Matjan 17. pešpolk oddelek strojnih pušk št. 1. Ranjen SO. avgusta 1914 in ujet v Rusiji; ni pisal več. Prosi se uljudno, naj dotični, kdor kaj ve, blagovoli naznaniti proti povrnitvi stroškov rodbini Matjanovi, Svibno št. 9 Radeče pri Zidanem mostu. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ V NOVEM MESTU. »Slov. krši:, socialna »veza« pripravlja izobraževalni tečaj z* celi novomeški okraj, ki se bo vršil dno 19. in 20. marca v Novem mestu. Začetek tečaja na Joželovo ob pol dveh popoldne v Rokodelskem domu. Naša društva in odseke prosimo, da revnejšim v linancielnem oiiru pomagajo in jim omogočijo udeležbo. Fante h oddaljenejših krajev, ki re-tlektirajo na prenočišče, naznanite najkasneje do 16. marca na naslov: Tajništvo SLS v Novem mestu. — Upoštevajte pa, da bo mogoče Io malemu številu preskrbeti prenočišča. Tečajniki ne bodo imeli drugih izdatkov kakor za večerjo in kosilo. Druge stroške poravnamo mi. Fantje iz posameznih župnij naj se zberejo in pridejo skupno. Naša nadebudna mladina naj raz-prede agilno agitacijo, da bo udeležba sijajna. Nekaj govornikov smo naprosili iz Ljubljane, drugi bodo domačini. Fantje, pustite ta dva dni drugo delo in skrbi na strani, ter poliitito v Novo mesto, kjer so pripravlja za Vas velika duševna šola. Skrbite, da no bo naše dolo za Vas zastonj. Na svidenje v Novem mestu 1 — Pripravljalni odbor, NOV IZOBRAŽEVALNI TEČAJ V KAMNIKU. 0 lepem uspehu tečaja v januarju emo že poročali. Od več strani smo pa izvedeli, da jim je poučen tečaj delovno dni zelo nepriličen. Mnogo fantov v bližnji in daljni kamniški okolici je namreč zaposlenih po tovarnah ali pri drugačnem nujnem delu. Izrazili bo željo, da bi se tečaj kako nedeljo ponovil. Tej opravičeni želji je dekanijski odbor Slovenske krščanske socialne zveze« v Kamniku drago volje ugodil. Nov tečaj se bo vršil 19. in 20. marca, torej praznik in nedelja. Nekatera predavanja bodo ponovljena, druga pa bodo nova. Zlasti je nekaj predavanj namenjenih posebno delavcem. Natančen spored jo na vabilih, ki jih te dni razpo-šljemo. — Udeleženci prvega tečaja, agitirajte med tovariši za obilno udeležbo! Razložite jim pomen poučnega tečaja! Sam? pridite vsaj k tistim predavanjem, katerih prvikrat niste slišali. Na svidenje! Dek. odbor »Slov. kršč. socialne zveze«. n Društva, včlanjena v S. K. S. Z. se opozarjajo, da se obračajo v vseh društvenih zadevah na tajništvo S. K, S. Z., ki jim bo šlo v vsakem oziru na roko. n Ježica, V nedeljo, 13. marca, ponovi telovadni odsek »Orel« na Ježici v društvenem domu Finžgarjevo igro »Divji lovec«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnice se bodo prodajale v nedeljo po drugi sv. maši od 10.—12. in od 2. ure dalje. — K obilni udeležbi vabi odbor. (K) Devet govorov o neveri. — Dr. Mihael Opeka. Slovenci nimamo preveč knjig, ki bi se po-globljevale v vprašanje, kateri so pravzaprav vzroki, da veliko ljudi izgubi vero v Boga, vero v neskončno Dobroto in Lepoto, vero v vse nadnaravno. To vprašanje je postalo pereče predvsem v naših dneh, ko se brezverstvo širi kot nalezljiva bolezen, ko se njega sadovi kažejo tako v zasebnem kakor v socialnem življenju v obliki brezsrčnega izkoriščanja, kopičenja krivično prisluženega ban gasiva in brezmejne razuzdanosti, ko milijoni siromakov stradajo in prezebajo. Zato je bila zelo srečna misel da je dr. Mihael Opeka zbral devet svojih govorov o neveri ki jih je govoril v ljubljanski stolni cerkvi in so bili vzbudili veiiko zanimanje v knjižico in jih podaja zdaj širši javnosti. To je knjiga za vsakega našega izobraženca sploh za vsakega, ki se količkaj zanima za velika vprašanja naše dobe, knjiga, ki bo globoko učinkovala po svojem prepričevalnem, krepkem jeziku, po svojih globokih mislih, pretresljivih zgledih, neizprosni logiki. Dr. Opeka z barvami umetnika slika nevednost, napuh, razuzdanost, breznačelnost, vihravost in pa plitvost našega časa, kaže na žalostne socialne posledice teh pregreh in na podlagi teženja in hrepenenja našega srca, ki ga končno vendarle nič ne more popolnoma zadovoljiti, dokazuje potrebo, da so človeštvo vrne k Bogu, svojemu Stvarniku in končnemu cijlu. Knjiga bo mnogim odprla oči, pretresla dušo, ponudila rešitev za marsikako pekoče vprašanje, tembolj ker pisatelj združuje znanstve-nost z živim načinom pripovedovanja, poznavanjem življenja in globokim vpogledom v dušo. — Dobi se v Prodajalni Katol. tisk. društva n. Ničman in stane 15 kron, po pošti naročeno pa 1C kron. d »Vrtec« in »Angelček« št. 3—4 izide še pred Veliko nočjo. Oba lista skupaj staneta za vse leto 26 K, Angelček sam 10 K, Starši store dobro sebi in otrokom, če jim naroče naša mladinska lista. Dobi se Se »Angelček« leta 1919 (5 K), 1. 1920 (6 K), Položnice so na razpolago. Naslov! Uprav« ništvo »Vrtca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 80. Gospodarski oSjssorrall«. Gospodarski in tržni pregled. g Ljubljanski trg. Ljubljansko tržno nadzoru ištvo objavlja: Tržno življenje ostaja ži-vahneje. Mesni trg je dobro založen z blagom. Govejega mesa je dovolj. Izvoz živine in zaklane govedi postaja od do dne živahnejši. Ceno živi leži volor srednje kakovosti se giblje med 18 in 20 K za kilogram. Vsled nemogočega izvoza telet bo domači trg s telečjim mesom dobro založen, in je pričakovati močnejšega padca ceno telečjemu mesu. Od srede, tf. marca naprej se znižajo cene telečjemu mesu od 26 na 24 K I. vrsto in 22 K II vrste. Slanina S9 drži na ceni 48 K za mešano blago; svinjsko meso 32 K I. vrste, II. vrste 30 K; mast 54 K. Sadni trg jo dobro založen, a še nima dovolj prometa. Velika množina jajc prejšnjih tednov ja nenadoma izginila, tako da trg ni zadostno založen z jajci, vsled nakupa jajc za izvoz potom prelcupcev. Cena je poskočila na 2 K za komad. Tržno nadzorništvo opozarja trg, da se bo vsako prodajanje in nakupovanje jajc višje kot po 2 Iv najstrožje zasledovalo. Nakup jajc od strani prekupcev se mora takoj sporočiti tržnemu nadzorniku. Mlečkih izdelkov j« za dnevno porabo zadosti. Cena se še vedno vzdržuje na 18 K za kg moke št. 0. g Mariborski trg. Kilogram špeha stane 44—50 K. Cena govejemu mesu jc poskočila na 25—27 K. pri kologramu, krompirju pa padla pri kilogramu od 2 K 20 vin. na 1 K do 1 K 50 vin. Cene jajcem so tudi padle in stane 1 kos 1 K 60 vin. do 3 K. Drugo blago je obdržalo večinoma stare cene. g Vinske cene. V Mariboru stane liter starega vina 32—40 K, novega pa 28—36 kron, na Češkoslovaškem 10—12 češkoslovaških kron, v Avstriji 60—65 avstr. kron, na Mažarskem 28—30 mažarskih kron, v Italiji 2 liri 30 centesimov do 2 liri 50 centesimov. g Na zadnjem mariborskem stmoju je bila cena za plemenske in pol pitane svinjo za kg žive teže 26—30 K. Sest do osem tednov stare prašičo so prodajali po 300 do 400 kron 1 kos. g Cena lesa na Štajerskem. Rezan mehki les, mešan 1 kubični meter se kupuj« po 11 tisoč kron. Tesan mehki les se prodaja kubik po 700 K, kupuje pa po 500—600 kron. g Cene losu na našem trgu. Hrastova debla I. vrste 1.500—2.400 K, II. vrste 800—1.000 kron turniri 2.600—3.200 K, hrastove deske do 5 cm debeline 3.000—4.500 K, nad 5 cm 4.000-5.000 K, surovi lrizi 3.000 -3.500 K, štatli 4.200-5.000 K, bukova debla I. vrste 450 do 600 K, bukovo žagano parjeno blago 2.000 —2,100 K , neparjeno 1.100—1 300 K, javorje-va 'debla I. vrste 1.000—2.000 K, jeaenova debla 1. vrste 1.200—1.600 K, železniiki hrastovi pragi 160—210 K, bukovi 110—130 K, vse za kubični meter. Oglja ia vagon 1.5—17 tisoč kron. g Cene na Hrvatskem. O s i j e k. Pšenica 1000—1020 K, nova koruza 410—420 kron, oves 340—345 K. Koruze se največ proda v Češkoslovaško in Nemčijo. — Vinko vel. Pšenica 1000—1010 K, nova 5' koruza 420—430 K. oves 340—350 K. Na trgu jc veliko število inozemskih kupccv. Cene veljajo za 100 kg. g Cene v Dalmaciji za 100 kg: Pšenica 1200 K, bela moka 1800 K, pšenična moka 1300 K, koruza 450 K, koruzna moka 530 kron za 100 kg. g Cene žitu. V Somboru stane 100 kg pšenice 970—960 K, koruze 360—370 K, ovsa 330—340 K, v Zemunu 980—1000 K pšenica, oves 340—345 K. g Cene v Bački za 100 kg: Pšenica 920—940 K, ječmen 520 K, oves 320—330, koruza 340—350, moka 0 1480 K. Svinjska mast kg 43—45 K. g Svetovni žitni trg. Po poročilih iz Rima sc je letos posejalo z žitom 3 odstotke manj j>ovršine kot lansko leto. Isto se je opazilo pri bombažu. Razvoj cen pa od-visi v prvi vrsti od izpada žetve. Zmanjšanje površine ne bo imelo posebnega vpliva. V Indiji je posejano tri in pol milijona oralov manj, kakor v pretečenem letu. V Avstraliji znaša letošnja žetev štiri milijone ton nasproti poldrugemu milijonu lanskega leta. Anglija in Francija sta si zagotovili za tekoče leto potrebno množino žita. V Angliji padajo ccne žita in mlinskih izdelkov. O Italiji ni zanesljivih podatkov. V Nemčiji je vreme gorko in ugodno za pomladanska dela. — Iz naše države in sicer iz Vojvodine, prihajajo ugodna poročila o razvoju bodoče letine. Cene pšenici so padle na 960 do 940 K za meterski stot. Vzrok padcu cen je padec ameriškega dolarja, ki onemogoča vsako konkurenco banaške moke z ameriško. g Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolarji 144 K 25 v; avstrijska krona 21 v; bolgarski lev 1 K 60 v; češkoslovaška krona 1 K 75 v; 20kronski zatnik 490—496 K; francoski frank 10 K 53 v do 10 K 55 vj nemška marka 2 K 28 vj ru-munski lej 1 K 94 v; italijanska lira 5 K 27 vin. g Vrednost denarja v SrbijL Ameriški dolar 36 dinarjev 50 par; francoski frank 2 dinarja 63 par; italijanska lira 1 dinar 40 par; rumunski lej 49—50 par; češkoslovaška krona 45 par; avstrijska krona nekaj nad 5 par. g Vrednost denarja v Avstriji. Ameriški dolar 723—727 K; nemška marka 11.50 kron; francoski frank 51.80 —52.20 K; italijanska lira 26,62 — 26.82 K; dinar 19.48 do 19.69 K; poljska marka 78—80 vin.; rumunski lej 9.47—9.57 K; carski rubelj 2.97 do 3 K; češkoslovaška krona 9.08—9.14 K; mažarska krona 1.63—1.65 K. Vse se razume v avstrijskih kronah. g Sladkorna trgovina v Trstu zastaja. Is Trsta poročajo: Jugoslavija dobiva sedaj skoro ves sladkor naravnost iz Češkoslovaške. Vsled tega trgovina s sladkorjem v Trstu skoro popolnoma počiva. Javanski sladkor stan« sedaj v Trstu okoli 370 lir za 100 kg (okrog 20 naiih kron za kg), dočim stane Jugoslavijo češkoslovaški sladkor U čeških kron za kg v Češkoslovaški (okrog 26 jugoslovanskih kron za kilogram). Cena jaranskega sladkorja no nudi sedaj Jugoslaviji nobenih prednosti pred češkim sladkorjem, ker je javanaki sladkor, da-siravno jo cenejši, zato toliko slabejši. g Padanje con živini na Češkoslofaškoml Na zadnjih sejmih na Češkoslovaškem je pad. la cena žive goveje živine za 30—50 odstotkov zaklane pa do 50 odstotkov. g Cene na Mažarskem. V Budimpešti stane 100 kg koruze 1250 K, ovsa 1500 K, belega fižola 1300—1400 mažarskih kron.' g Cene v Bolgi-riji za 1 hektoliter: Pšenica 211.70 leva, ječmen 134.70 leva, koruza 129 levov, oves 80 levov, fižol 380 levov za 100 kilogramov. g Jugoslovanska zavarovalna banka. Liberalni minister dr. Kukovec, ki je sedaj minister za trgovino in obrt, je dovolil liberalnim bankam in sicer: Ljubljanski kreditni banki, Jadranski banki, Kredit, nemu zavodu za trgovino in industrijo v Mariboru ustanoviti delniško družbo z imenom »Jugoslovanska zavarovalna banka« v Ljubljani. Ker je ta zavod banka, od katerega bodo imeli le delničarji svoj dobiček, zato za naše kmečke posestnike, ki se hočejo zavarovati, pri tem zavodu ni prostora. Svoji k svojimi g Odprava potnikov in prtljage na progi Jcsenice—Podroščica se vrši od strani naših postaj do postaje Podreščica na podlagi naših tarifov in sicer na ta način, da sc oddaljenosti do Jesenic prida 15 km. Z avstrijske strani se takisto oddaljenost do Podroščice podaljša pri odpravi do Jesenic za 15 km. Osebne listke za Podroščico izdaja samo postaja Jesenice. g Sejmi v Javorju nad šmartnom se bodo redno vršili za živino, konje in krmo na prvi torek po tihi nedelji, drugi na dan 8v, Jerneja. g Blagovni in živinski sejm ▼ Lukovici, ki bi se imel vršili dne 26. marca, je, ker pada ta dan na Veliko soboto, z dovoljenjem oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani preložen na sredo dne 16. marca. g Na državni kmetijski šoli na Grmu se priredi petmesečni vinogradniški tečaj za sinove vinogradnikov in viničarjev, in sicer mesca aprila, maja in junija, septembra in oktobra. Tečaj se začne s 1. aprilom t. 1. V tečaj se sprejme do 6 mladeničev v starosti od 17—20. leta, ki so končali z dobrim vspebom ljudsko šolo. Tečajniki dobe brezplačno hrano, stanovanje., poduk in mesečno 50 K nagrade. Podučevalo se bode: vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, živinorejo, pridelovanje krme, spisje in računstvo. Prošnje, katerim je priložiti rojstni list ali domovnico, zadnje šolsko izpričevalo in zdravniško izpričevalo, )e poslati do 23. marca t. 1. na ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. g Na državni kmetijski Soli na Grm« se priredi petdnevni sadjarski tečaj od 5. do 9. aprila t. 1. za kmetske mladeniče v starosti od 17. leta naprej. Pouk bo teoretičen in praktičen. Tečajniki dobe prosto hrano. Prošnje za sprejem v teča) ie poslati do 23. marca t. L na ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grmu pri NJ" vem mestu. g Nemčija pripravljena vrniti 80 milijonov v zlatu. Nemška vojska je svoječasno zaplenila rumunskemu državnemu zakladu 80 milijonov v zlatu. Sedaj je Nemčija pripravljena vrniti ta denar. g Koliko odškednine m»ra Nemčija plačati v zlatu? Ni še dolgo tega, ko je na račun vojne odškodnine poslala Nemčija Francoski štiri vagone zlata. Toda to je le neznaten košček nasproti temu, kur morajo Nemci že plačati. Od njih se zahteva 226 tisoč milijonov nemških mark v zlatu. Če bi vse te zlate marke stehtali bi dobili 90 tisoč ton (tona = 1000 kg) zlata. Ce bi hoteli to zlato odpeljati, bi bilo tretja 9 tisoč vagonov. Ako računamo, da je en vagon dolg 10 metrov bi bil vlak dolg 90 km ali 18 ur hoda brez prenehanja. g Trgovska pogodba z Italijo. Iz Bel-grada poročajo, da se prične trgovska pogajanja z Italijo takoj, ko zapusti italijanska vojska zasedeno ozemlje. g Pred obdavčenjem vina v Italiji. Italijanski parlament namerava obdavčiti vino s 30 lirami hektoliter. g Povišanje cen zlatu in srebru v Avstriji. V Avstriji se je povišala s 24. febr. cena zlatu od 200 tisoč na 300 tisoč kron za kilogram, srebru pa od 7 tisoč na 9 tisoč avstrijskih kron za kilogram. Tako stane zlatnik za 10 K 900 avstr. kron, 20 kronski zlatnik 1800 in 100 kronski zlatnik 9000 avstr. papirnatih kron. Ena srebrna krona stane 37 avstr, kron, en dvekronski komad 74, en petkronski 193 in en srebrni goldinar 99 avstr. papirnatih kron, g Nov drobiž. V Zagrebu natisnejo za našo državo za 50 milijonov dinarjev drobiža po 25 par. g Koliko papirnatega denarja je na svetu? Papirnatega denarja je danes v prometu na celem svetu okoli 335 tisoč milijonov, tako da pride na vsako zlato krono, frank itd. 89 papirnatih, pred vojsko je pa prišlo samo 64 papirnatih. Zato je danes vrednost papirnatega denarja tako majhna. g Brezposelnost na Angleškem nara-lla. Mcseca oktobra 1920 je bilo na Angleškem brezposelnih 300 tisoč ljudi, meseca februarja pa že 1 milijon 39 tisoč ljudi, Povest. Prevaja *" * (Konec.l Albert je nagnil svojo ostriženo glavo v spoštovanju — ne siccr pred tem človekom, akoravno ga še nikdar ni videl tako velikodušnega in plemenitega kakor v te uri, marveč pred Bogom, ki je po ustih tega moža, ki se je tako dolgo in tako strašno boril zoper njega in njegovo Cerkev, izpričal nepremagljivost sv. Cerkve, Ozrl se je okoli po patru Melhiorju. Ta je že popreje z Najsvetejšim zapustil sobo. , Albert je spodobno pozdravil sodnika, ki tega niti ni zapazil. Odrevenel bled in nepremičen je stal ob mrtvaškem ležišču. Videl je pred svojimi nogami strta kraljestva in svo-ega mrtvega ljubljenca, nad seboj pa roko, ki je tehtala in štela njegove prihodnje grenke dni. Albert je v eni roki držeč svečo, v drugi Pa ključe šel na mestni trg, na katerem je va- lovala nešteta množica ljudstva. Mnogo sc jih je gnetlo k njemu, ker so hoteli vedeti, kaj se je zgodilo notri, on pa ie odgovoril: »Henrik llendel je skesano umrl v katoliški veri,« in je stopal naprej svojo pot. Tisoč pogledov in mrmranje tisočglave množice ga je spremljalo, ko je spel proti stopnicam farne cerkve. Ko je prišel vrh stopnic, se je mimo farne cerkve, okoli katere so se tudi gnetle goste trume ljudstva, podal proti kapelici sv, Mar- 1'ete, ki stoji zahodno od farne cerkve, le ne-taj korakov od nje oddaljena. Tu je bilo strašno veliko ljudi zbranih, ki so vsi klečali. Nosilci so po Albertovem povelju na nosilnici počivajočo krsto s truplom pobožne Štefane postavili pred kapelico sv. Marjete, ker je sod-ni'<: pustil odpečatiti. Okoli in okoli je klečalo lju''st"o in je ravno molilo litanije vseh svetnikov. Stari farni cerkovnik je molil naprej: Sveta Marija Magdalena, prosi za nas! Sveta Neža, prosi za nasi Sveta Cecilija, prosi za nasi Albert je stopal skozi klečeče vrste, ki so se mu spoštljivo umikale, h krsti, v eni roki držeč ohbajilno svečo Henrika Hendelna, v drugi pa ključe farne cerkve in kapelice sv, Marjete. Najpreje ni ničesar izpregovoril, priklonil je pred krsto eno koleno in se je ozrl na ponižno, tiho dete, ki je v njej počivalo, in duhovno veselje, ne žalost, lliu ie sevalo z obraza. »Štefana,« je rekel, »glej, kaj ti prinašam!« Sklonil se je k tihi spavačici, katere obraz sc je tako ljubo in nedolžno kakor v življenju smehljal izpod cvetličnega venca, in je k njej v krsto na njeno levo stran položil okrvavljeno obhajilno svečo Henrika Hendel. Množica je, kakor bi slutila, da ima pater Albert nekai povedati, prenehala glasno moliti. Albert pa jc stoječ ob nogah rakve dvignil ključe in je rekel: »Linbi moji, štajerski sodnik, čegar sin je ravnokar skesano umrl v katoliški veri, mi je izročil oba ključa, ključ kapele sv. Marjete, da moremo dostojno položiti na mrtvaški oder devico Štefano, in pa ključ farne cerkve, kjer naj se pokoplje njegov sin.« , Ko je Albert mirno izpregovoril te besede, ki so jih inogli slišati le tisti, ki so bili blizu krste, je vai strmenja, začudenja in veselja izpreletel najpreje množico, ki je klečala okoli krste. Ta vai raste, postane šumenje veletoka, inorja, in na mah so se okoli fa*ne cerkve razlegali proti nebu tako veseli klici, kakor jih Štajer do tistihmal še ni slišal: »Cerkve! Cerkve! Nazaj bomo dobili svoje cerkve, stotisoč-krat Bogu čast in hvala!« Ta nepopisna radost, to sveto navdušenje dobrega ljudstva ja silno pretreslo in do solz genilo palra Alberta, ki je še vedno nepremično stal pri nogah krste. Množice so se lioteč dati duška svoji hvaležnosti gnetle proti njemu: Vse se mu jo globoko priklanjalo, vse je hotelo poljubiti njegove roke in njegovo obleko. Kakor človek, ki ga je zasul plaz snega, je spočetka stal Albert v gneči in se ni mogel ubraniti dokazov hvaležnosti: pozneje se mu jc posrečilo, izviti se iz gneče in se oprostiti ljudi, ki so mu poljubljali roke. Visoko jih ie dvignil nad množico in je na ves glas zaklical: »Štajerci, kaj se zahvaljujete meni, ki nisem ničesar storil; tukaj je ona, ki ste jei dolžni hvalo. Ona, ki ie po svojem junaštvu odvraila kugo od Štajra, je po svoji ncdolz-nosli, po svojem pobožnem življem«, po svojem trpljenju, po svoji gorečnosti za božič kraliestvo, posebno pa po svoji mučeniški smrti od Boga prejela tudi ta največji čudež milosti: razpečatenie in povrnitev katoliških cerkva! Za Bogom gre najpreje njej čast in hvala!« Ko je Albert izpregovoril te besde, so se v hvaležni molitvi sklenjene roke jele stezati proti nežni mrtvi junakinji v krsti, sto in sto brkatih usten je poljubilo pajčolan njene krste, se je spoštljivo dotaknilo njene borne oblek-ce. Ona pa smehljajoč se izpod cvetličnega venca se je na videz vedno globlje pogrezata v revni krsti, kakor bi kot nekdaj v življeniu hotela reči: »Za božjo voljo, saj na meni ni nič.« Toda Bog je tako hotel, njena velikost in krepost, ki jo jc dvignila do časti sv. Neže, sv Cecilije, je bila sedaj razodeta vsem, ki so jo kot ponižno deklo spoznali v hiši njene ma- tere, ki so v njenem življenju ne meneč se zanjo šli mimo nje. Že sta dva moža, Luc in Radlmajer. od patra Alberta prejela ključa, že so se odprla vrata kapelice sv. Marjete, in vreščavo so se iz svojih skrivališč dvignile v zaduhli zrak ponočne ptice, medtem pa je skozi zaprašena, poči.iela okna zlato solne posijalo na pozlačeni oltar... V tem hipu pa je kakor živo bitje, kakor mal duh iz brezdna, zakričala ključavnica na velikanskih vratih farne cer-. kve, ko se je v n|ej zavrtel ključ. Grmeče so ss odprla vrata ln — o groza razdejanja! V ladji go bili stoli in klopi vse križeru postavljeni, stene razgaljene in brez vseh svetniških po< dob, oltarji so biii oropani vsakega kinča kakor na kaioliški veliki petek, samo luteranske: biblije so ležale na njih. Vse to razdejanje in oskrunjenje je pričalo, da ie bila cerkev že določena in pripravljena za luteransko službo, božjo. Albert je sedaj sporočil patru Melhiorju, ki se je bil z Najsvetejšim vrnil v župnišče, kjer se je še mudii pri bolnem župniku z drugima dvema garstenskima gospodoma, naj prinese Najsvetejše v farno cerkev, ker je vsled Hendelnovega povelja bila ravnokar odprta. Pričakujoč trenutka, ko se bo to zgodilo, je Albert z ljudstvom molil rožni venec ob Šie-faninem mrtvem truplu, in pri vsaki češčena-mariji, ki jo je izmolil, mu je vedno lepše in jasneje stopalo pred oči čudovito življenje in ločitev svetega otroka. Poleg krste se je še vedno neutolažljivo, jokala mati, Uboga mati, ubogo meso in kri! Tudi zate, uboga mati, pride ura, ko boš spoznala slavo svojega otroka in ti bo jasno, zakaj se je vsled božjega sklepa to ko zgodaj moral ločiti od tebe ,,, Takrat boš klicala svojega svetega otroka in se ne boš več jokala. Toda danes je pregloboka tvoja rana, preveč je trpelo človeško meso .., Zato, uboga mati, se le jokaj danes, kakor se spodaj v mestu joka oče ob mrtvem truplu svojega sina, ne smemo ti braniti. — O častito dete, o častita smrt! Menihu je prišlo na misel, kar pripovedujejo o veliki španski svetnici, sv. Terezi Jezusovi. Ko je namreč ona umrla, je na odru začel poganjati in brsteti suh rožni grm, — Štefana! Pri tvoji smrti niso vzklile rože iz suhega lesa, toda zgodili so se večji čudeži: Henrik Hendel, tvoj morilec, je sveto umrl, in Hendel, štajerski sodnik, mož hudobije, Antikrist, je oropani Cerkvi vrnil njeno last, in vse to se je zgodilo po oni sveti, ki nam jo je prerokoval umirajoči oče, ko je ležal na pepelu. Iz župnišča je prihajal pater Melhijor, bil je v roketu in je nosil ciborij z Najsvetejšim. Pred njim je z drobnimi koraki tekel majhen deček z zvončkom. Vse ljudstvo je padlo na kolena v prah, tolklo se je na prsi in je glasno in pobožno vzklikalo: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Režnje Telo. In umikale so sc vrste In duhovniku delale gaz proti odprtini vratom farne cerkve. Toda pred kapclico sv. Marjete, kjer je še stala no-silnica s krsto, se je ustavil, obrnil se je proti Albertu in mu je rekel v latinskem^ jeziku: »Gospod, ki vas nismo poznali in smo vas vsled vaše svete gorečnosti tolikokrat zaničevali, ki ste toliko storili za Štajer, prosim vas, vzemite vi v roke Najsvetejše! Spodobi se, da vi zopet nazaj »esete Najsvetejše tja v hišo božjo, iz katere ga je z žalostjo odnesla vaša roka.« Albert je rekel: »Gospod, sedaj sem tu tujec.« Melhior pa je rekel; »Pravico imate.«.-i' In ljudstvo je jelo prositi in klicati: »Gospod Albert, o storite to, gospod Albert, prinesite nam nazaj Zveličarja in dajte nam 8 svojo roko sveti blagoslov.« Albert se je vdal. Prejel je ciborij iz Mel-hijorjeve roke. Toda moč utrujenega, krepkega planinskega in neutrudljivega apostola, ki je danes že: raztrgal mrežo satanskih obrekovanj, ki je podrl Babilon prevzetnega Hendelna, ki je umirajočega grešnika spravil z Bogom in je ljudstvu vrnil dve cerkve, je za trenutek odpovedala, zdelo se je, da težko drži zlati ciborij^ Tedaj ie. kar so večkrat storili duhovniki v katakombah, postavil kelih na krsto, na srce svete rajne Jezusove neveste, in vse, ki so to videli, so od ganotia polile solze. . Albert se je takoj zopet zbral, vzel je ci-borii s Stefaninih prsi, blagoslovil ie 1 udstvo in je šel proti cerkvi. Deček z zvončkom je tekel pred njim, za njim pa se je v nepreglednih trumah gnetlo ljudstvo. Žalost mu jc objela srce, ko ie stopil v cerkev, v kateri so bile križem postavljene klopi, stene razgaljene in oltarji oropani. Hči sijonska, vsa si oropana! Ki so hodili po poti; mimo tebe, so mogli sikati in v roke udarjati nad teboj, toda ne žaluj! Hči sijonska, tvoje bogastvo, tvoje solnce in tvoje življenje, tvoj £D1 Aftert' je stopal proti velikemu oltarju. Na orglah se je oglasila raztrgana, trudna predigra. To je bil stari Kirlispergar, organist. Ko je zvedel, da se Zveličar vrača v farno ccrkev, se je, čeprav ves mrtvouden, dvignil s svoje postelje in se je vlekel v cerkev. Marljive roke so prinesle goreče sveče, ko je Albert že stal ob velikem oltarju. Tudi kadilnico so prinesli, in kmalu jc bel oblaček plaval okoli ponižnega prestola Kristovega, in dve sveči sta goroli njemu v čast, toda tudi mnogo tisoč src, mnogo tisoč ljudi, ki so v farni cerkvi brez glasu v tihi molitvi klečali v prahu pred Najsvetejšim. Albert je dvignil ciborij v svojih sunili, spokornih rokah, zgoraj na koru pa je stari organist začel peti z zlomljenim glasom: Tantum crgo saeramentum Veneremur ccrnui... Kmalu nalo se mu je pridružilo deset, sto, tisoč glasov, in prastara pesem v čast najsvetejšemu zakramentu se je kakor božji vihar, ki podira hraste in snežene plazove žene v dolino, zmagujoče razlegala po hiši božji, po katoliški hiši božji v Štairu. Albert je dvignil zakrament preti aahodu, kjer je ležalo mesto Štajer s svojim v prah ponižanim trinogom, mesto, ki je danes nanovo rojeno za katoliško vero; in proti jugu, tam je Italija, dežela, kamor ga sedaj kliče Bog, kjer v neoslablieni moči daje postave ia bo dajala do konca sveta rimska stolica, zmagovita mati krščanstva; ia proli severu blagoslavlja, tam je grobnica, kmalu Ho dvignjen kamen z nje. kjer bo poleg svojih katoliških pradedov pokopan Štefanin morilcc, Henrik, spekornik; nato je blagoslavljal proti vzhodu, kjer zlato sije solnce kakor vrhovi božjega mesta. Tam pri blaženih angelih biva blažena Štefana. Ko je z Najsvetejšim blagoslavljal proti vzhodu, jo v srcu pozdravlja z onim pozdravom, ki ga jej je prvi vzkliknil umirajoči spo-kornik in ki ni bilo lepšega: »Sveta Štefana, nevesta Kristusova, prosi zame.« Nato je Albert proti nebu dvignil svoje oči in je glasno molil to-le molitev, — vsa srca, ki so bila v božji hiši, vsa so jo ž njim molila v svetem pretresenju: »Jezus, ki zopet bivaš med nami v čudovit cm Zakramentu, ker ti je kri Tvoje ponižne neveste zopet odprla zapečatena vrata, ostani pri svojih otrokih, ker noč je prešla in napočil ie dan, in ne zapusti jih nikdar več! Jezus, naš Kralj in Gospodi Ki si v najsvetejšem Zakramentu pričujoč kot Bog in človek, naj luč svete katoliške vere, katere častito solnce si ti sam, o evharistični Kralj, vsikdar sveti nad Schicht tem mestom, nad to deželo in nad vsem svetom in naj ne zaide nikdar, ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Sv, Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen « _ Ste prshlajeni? Imate bolečine v pršili? V grlu? Ali kaštjate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih dneh Vam je Fellorjev Elza-Fluidl 6 dvojnatili nli 2 veliki špcc.ijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj In prsne bolečine 1 steklenica 1) kron. Flaba hrana Vam Jo pokvarila želodec? Fellerjevo prave F.lza-krogljlce ga spravijo v redi 6 škatljic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. F e 11 e r , S t u -bica donja, Elsatrg št. 16, Hrvatska. 1) t c a donja, F 1 s n t r g 51. 16. H r v. H. Varčna gospodinja rabi edino lc Leno liosesivo: SSrS^^Sjs travniki, z«ra5čen gozd, skupul oralov, proda Mat. Lnuder, Koprivnlk 27 pri Kočevju. S/litli z vozom 1 n opremo naprodaj za 25.000 K itUii! Dr. Kozma HbačlC, Tržič. 3/4 VilllP VD k'c sc nBhaia Jakob Trobec, VV B IlUtfl »G Wilson Bx. 27, Baherstown, Pa, Nord Amerika, naj sporofi Mariji Trobec, Utik št, 11 poŠta Dobrova pri L;ub,juni. 795 Večji samostan na Dolenjskem sprejme v službo več pridnih PlaCa po dogovoru —Zahteva se priporočilo župnika. Naslov pove upravništvo Domoljuba pod Stev. 6^2 ki je najboljše in najceneje. m * v ■ • ■ Izdelujem dosedaj zna- CebelSFU pogor! ne.najbol praktičnem trpržne (zrcetaHniec rnu«j (Sclileidermabchiiie) znamka „Valcs*. NaroČila sprejema N. t-ustinek, klepar, Sevnica ob S, Piexia te Mm ¥ ŠkoffH L&kB predm. Karlovec ?t. 19. — Polzvc sc p: i lastnici Marija HribemlV, Puštal 9, posta Siofjaloka. m. mizarsko obrt se tnkoj sprejme. — Ivan fiVliar, rnhor, St-nežiCe, S4. Vid nad LJ. BRINJE rdefe prvovrstno blago se dobi dokler zaloga po K 650 za 100 kg pri Fr*cc Pogačuik-n, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. JAJCA ISčemo zvezo s sol-ventno tvrdiio (prvo-vrstnebanCnc reference). COHDES&Co. trgovina z jajci na deuelo. Frankfurta fldatn-SUd. PreiiaMšezvrio® (za umerite!) Proda se hiSa v Dobu §t. 43 s trenil sobami, kietio in jedilno shrambo, koncem hiše pod isto \treho živinski hlev za 8 goved. Zraven hi5e en joh vrta. — Ponunba je ilaviti na župui urad v Dobu pri Domžalah. volne, cefir, iis« v tnonl predvojni kakovo»ll danet v naslednjih velikostih: Vt kg komadi, 2-dclnl. i/, kg komadi, 4-dclnl. fcasfop»tv<5 za Slovenijo Ima ivrdka J. Globočnlk in drug v Ljubljani. (šveiarle) ■ borove, bukove in hrastove drva in oqlje, » fi kupi po najvišji ceni Fr. Skrbeč, JUlklo- J ! Sičev« cesta 81 (nasproti hotelo Union.) S ■tn«. c.' * mamm*M»»mKtimmmmmiia^u»u kieicvi CeeovaiK je iz^el. ter ga pošiljamo zastonj. Pišite ponj. Trgovina s foment SE VEH & no mg. v Liubljanl, Woltova ul ca št 12. aj zaVas! Mučili Vas glavobol? Trganje po udih? Gihtlnrevfiiatizeni? PrsJilaJonje? Nesp8-vanic? Hervoznnst? Poizkus<~e fcufli ^A^ollpr-ev pravi EIpa FLuid. Čudili eo oodet* m «valili Feilertev F.lsa .>laid kot dobrega prijatelju v uudih časih! 8 dvoinatih sli X voli k i RPiioialn« steklenici 42 - K. Lievmn prašek m tableto zoper rovm* 15"- K. Aspirin pratiki !£•- K. Ali fcažljate? Sluz odatvan nje in kašelj tolaži Zagorski prem sok 0 - K U ega-pl o š<: i ce (prsne pustilie zoper ka-6olj) 7*60 K. Bonboni is slada in trpotca od 3 • K naprej. Prsni čaj proti k asi ju 8- K. Fiak*r«M prah 8 « K. Guasakot ji-ru»> na zdravniški pre-.i-piB 40 - K. liipov čaj 8 -K. Glavobol? Kavno tako pripraven, kakor zanosili v v uporabi io Folloriov m«ntolnt črt-nik „Klsa" 18 - IC. Prašek »oper glavobol 15- K. Kinin , rasok, prašek ho-por mrzliro 30 - K. Zobobol? Zobne kapljice 6-- K. Kolono oljo 30 - x. Očesna voda v- K. Srbečica, garje. Mazilo zoper garjo 12'- K. Naphtolno mazilo 10'- in 20 - K. Zvopljeno mazilo 12 - K. Vsa ostala mazila kakor Zinkovo mazilo, belo svinčeno mazilo, aroinationo mazil", lavo-rovo mazilo v škatljah po 3 -, 7 - in 12'-K. Mazilo za rano 15-- K. Otročje mazilo in kalmi ovet l. - in «0 - K. Mazilo zoper ozeblino 15'- K hiabilon ob-liž, repni obJii 2 - m 4'- li. Cvet in mazilo zoper golšo 16'- K. Zdravila za živino. Živ uski prah l škatlja 7-50 K. Mazilo za konje 2.V-K Arniku 0- • in 30 - K. « renka sol 3-- K Kreolin II - R. 'IVrpontinoso olj« «•- m 30'- K. Gosti ter-pentin fi-- m io-- K Mazilo r.opor uši 8 - ni I2-- K Pri vprašanju na,) se n rx 1 o ž e poštne znamke za odgovor. Ali Vam želodec ni v redu ? Težka prebava? Nimate teka? Oi, kotco boelete zadovoljni, čo poir.kuaito Keller-ieve prave El^a-krogljice! Te so resnično dobro! «5 škutl.jio is - K. Hagrada Barber 12 - K. Želodce okrepčujoča švedska tinktura 20 - K. Balaam m Življenski esenc 6*- K. Pravi Hevhoterjev balanm 15- K Za prebavo I Prebavni prašek 4'- K. Soda bicarbonica 3 - K Otvarjai >ča r.eiodčna sol (i- K. Karlsbatfska sol O - K. Kegcnorol znamka wHega" tftr.ioloake -oli po prot. NoaB«er-ju, l škatlja 25 - K. Najfineišr* rici-novo oljo C - in 80 - K. Tamarind^n pastilio 2-60 K Caj za čiščenje krvi 8 Senosovo lis«je in Mut.«»rbleter od 8 - K naprei. Slabokrvnost? Tekoui železni ekstrakt :0--K. Železni albumlnat 40« K. Na zdravniški predpis Arsotorrmtekto-lottos iz lokarnek sv.Duhu na Dunaju 25'- K. Hcga-terrin 45*- K. Aineni tn lezui sirup 20 - K. Blaud-♦ektok-ttiB 15-- K. Pravo najfinejšo ribje olje ^Elsu-4 85'- K. Sredstvo zopčr gliste. Elsa glistovni sladkorji 1 vrečica 7'5u K. sladnnno ali čisto glistovno aeme na tehtnico od 4 - JI na- orc Proljev, diareja? Bastierjeve kolera kapljice 16* K. Krčne kap-l-ice 10'- rl. Glmatovo kapljico, Uoltstiv cvet, Kamilčno \a:-ljice. Kira-love kaplj'06. Promin-tovo Kapi Ice, Baldr-an knpljioo. H o Uma novo kapljico trialn FtoKlonica , - K velika 30 - K. Bobrove kafliio«(BibergMl-tropNni za ien* 3 - K Državna trošarina se računa pri nlkonoinih piopnratib poaelvno, ampak aaino po lastnem •tri-ikn. Omot in poštnina se račnna posebno, toda naioeneje. 1'riporoča se več na enkrat naročiti, kaiti stroški na več robe rHZdeliem. i anj znašaio. II. Naroči a si? adresira^o na? EVGEN V. FELLER, lekarna, Slnblca donja, Elsafrg 16. Hrvatska. v krmo, nngleShi krmilni praSek za živino, po poiti 5 zami.tkov po ', kg za 50 kron. Glasom ukBza dcže.ne vlede v L ubljani smejo p.oda|ati Mastin lekarnarji, trgovci, kramorii, kmetijske m konsuinne zadruge. — Dalje oa teh zahtevajte: hrana za dojcnfke, za otroke. Krepek ^ajutrelt 20 odrasle, daje bolnikom kri, mof, zdrav e. Z njegovo upoinbo se prihrani mleka in sladkorja. To doltnzu e n» ti^o^e /-ehvfinih pisem. Po poŠti 5 eamotkov po lU kg 100 kron. kraste, lišnie odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha In ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po poŠti 15 kron pri mm\, ieim, mm s^a sis. Ozijiii zav§rovsfsica 1 v Ljubljani, Dunajska cesta Dt. 17. jj Sprejema v zavarovanje; 1. Proti požara. 2. Zvonove piot! razaok lil preloma. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenj' skem oddelka zavarovanja. D 0 D P 0 a 0 " D DC3C3C3l^l=3C3C3C2C3CSC3C3C3t=3C3a Sbnpno areniasaaio sKusne težavel SkoPHsvoH IBlii - štete - icif^i in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. in splotno hvaljena sreditva kot: proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za ttenice 15 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši prt živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjadi unič, rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J0NKER, Petriniska ul. 3. ZAGREB 1. HjfiH (trčan) garantirani čebelni pitanec, med llitu za pecivo, namizni med, d kg 60. K pošilja se po poŠti in železnici. 1'oStm zavoj 4 kg K 240 — Iranko tam. A. Maček, čebelar, Vrii-nlka 243 IV. JAX IN SIN- Dnnsjska cesta št. 15, LJUBLJANA ŠšeaSsS sfroU in strnil za plsfenie. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. — Ustanovljena. 1. 1867. — Došlo je ravnossr večje Število strojev za vsako obrt. Vezen)e poučuje brezplačno. Pisalni strofi ..ADLER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa Iz prvtb tovarn t. Durkopp, S-uria, Waffenrad. in li s1 priporočamo avoio veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukoa, volnenega Dlaira na možice m ženske obleKe. različno perilno blago, Kakor platno, Sifo e cefirje, tis^anino v nainovejSih vzorcih ia bogati izbiri, dalje različna volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bomhažaste robce za na glavo itd. Opozar amo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. l L Sifift da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. postno-čekovnega urada. Pazite, da bosie naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Rndi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaiu kot neopravičene. Večkrat se dobe iludje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denerja, čeS, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, Izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči postati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svoiim sorodnikom v Ameriki pošil ati denar potom naSe banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo. ¥mnu SAKSER STATE BANK 82 CORTUINDT ST«E«iT, NEW YORK, N. Y. J Poroč. prstani Double verižice S.enske u e Builke Že ->e ure Uhaui Hajst?re]Sa trgovina ur,zlntnlre Ir srebrnlne p# ČUDEN LJUBLJANA 22, Pre ernoval. Zahtevate ponudbe! Prvovrstna švicarska svilena Ullfllil! "mlinska sila (pajleini), kakor tudi pristna volnena sita, 24 in 32 cm široka, priporoča trgovina Avgust Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 i asfii oti „Stare Tišlarieve gostilne" iiTSiii! domače izdelave v vsaki velikosti priporoča po najnižjih cenah IVAN KAPELJ, kotiar Vevče 18 pri L ublfan;. Mi Mito leršp vsi za domača hiSna dela. Pismena vprašnnjj na ses re milosrdnice, Kraljeviča pri SuSaku, Sa-nitorij-Privremenn bolnicn. S53 Vajenca za sodarsko obrt s preskrbo lir^ne. sta no-_ vanja in perila sprej- me Framo Reoič, sodarski mojster, Ljubljana, Ko-lezijska ulica 18. — Istotam se sprejme tudi dobro Izvežhf-ni sodarski pomočnik. Kdor si hoče za Veliko noč kupiti lino In trpežno obleko in prav krasno svileno ruto, naj si ogleda največjo izbiro svilenih rut ter rajnega sukna za moške in volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših barvah In po jako znižanih cenah sos^ „Pri Ivanki" v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev, 29. t ERJAVEC & TURE | " : TRGOViiNA Z ŽELEZNIKO S J pri „ZLA7I IC PATI" pre e HemmerschirudJ (^ilhleisen) Ljubljsi a, Valvasorjev trg it. 7, — r.aspro>l KriSar.ske cerk e. — gap** Zalega cementa. "Tgsg Posiudiie »se fteporabno siate 'a sreara s;sr čeaar, toar-E, sre-Simikc, a ataSfee Ifcer liam vse to ieži d;; m a v shrambi brezobrestno, iardki mraw i. HHgastiii, Liublana, Dunaja cesta slep. 36. Preselitev manufakture. Tvrdka brata Vokač v Ljubljeni naznanja, da jc svojo veliko maniifakturno trgovino -preselila v bivšo Marovo hišo na Krekov trg št. 10 ziaven Vodnikovega (zeliadnega) trga. Zahtevajte cenik novega bi ga. V. S. ■"iS -SE^SK-S-aE Ituifca JVBBX* Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. fellilfellllllilillli •(p ter vse dele in opremo priporoča J. GOREČ, Ljubljana Gosposvetska cesta št. 14. Menjalnica Slovenske eskomptne banke i]QEi]j\m nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah, : \m posiljen teši oiffieli- PreKirna m banDns pes!;. Telefon Jtev, 3. Zastopstvo za Jugoslavijo: Jag^slavonska banka, d.iLj Zagreb. Odprava potnikov J., II. in III. razredu preko TRSTA in C1IERB0URGA v NEW YORl\. Sprejema naročila za prostore na parnikib za Grčijo, Anglijo ln Ameriko ter cbratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: CllNARD LINE, ZAGREB, VRHOVCEVA ULICA 15. KBIBBDOBKOI(GBEBH3EEBE8SnRflBDBBBHB3BSBHHBSBS2BBBK95S5X 1 Trst—Amerika j Angleška parobrodna družba CUNARD LINE. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. v Ljubljani posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I. PedruSnlcit SOMBGR, SPLjT. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečh Državne Razredne Loterije. Izplačuje svojim klijeniom vsak znesek brez odpovedi o gotovini. Izdaj« konzorcij »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton Sušoik v Ljubljani, Titka Jugoslovanska ti»ka/o».