JUTRA
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
MaarSborsM
FosmTffa pfažana v gotovTrft
UerTa 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 228
Maribor, sobota 6. oktobra 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11,409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica it.4
Vznemirjena Avstrija
V PRIČAKOVANJU USODNEGA 7. OKTOBRA V WIENER NEUSTAD-TU. — IZZIVALNO POSTOPANJE OBČINE. — PRVI SPOPADI. — VSE MESTO V RDEČIH ZASTAVAH. —VSEPOVSOD SILNO RAZBURJENJE IN VZNEMIRJENJE.
DUNAJSKO NOVOMESTO, 6. oktobra. Z naraščajočo nervoznostjo pričakujejo po vsej Avstriji potek jutrišnjih prireditev Heimwehra in Schutz-bunda. Čeprav je bil po dolgih pogajanjih dosežen sporazum v toliko, da se bosta vršili obe prireditvi strogo ločeno in čeprav so izvršile oblasti najobsežnejše varnostne ukrepe, se vse boji, da pride do prelivanja krvi.
V okolici mesta je včeraj tekla kri.
V	Weissenbachu je ključavničar Anton Kuban z nožem zabodel bivšega socialističnega župana in ga tako težko ranil, da bo najbrže umrl. Med delavstvom je zavladalo radi tega silno ogorčenje. Kubana so delavci v minuli noči tako pretepli, da so ga smrtno nevarno ranjenega odpeljali v bolnico.
V Badenu je bilo sinoči aretiranih 9 komunistov, ki so hujskali delavstvo k prelivanju krvi. Komunisti so sinoči razdeljevali letake, v katerih pozivajo delavstvo, da naj jutri obračuna s kapitalisti. Policija je letake takoj zaplenila in izvršila številne aretacije.
Občinski svet v Dunajskem Novem-
Beograč u znamenju pro-slaue
BEOGRAD, 6. oktobra. Mesto je popolnoma v znamenju proslave desetletnice prebitja solunske fronte. Dopoldne sta prispeli semkaj češkoslovaška in rumunska vojaška delegacija. Na kolodvoru ju je sprejel vojni minister general Hadžič s častno četo. Člani vseh delegacij so se vpisali v dvorno knjigo in bodo sprejeti od kralja v skupni avdijenci. Pred poslopji inozemskih delegacij stoji častna straža v polni bojni opremi.
Nettunske konuencije izgubljene
BEOGRAD, 6. oktobra. Veliko senzacijo v vseh političnih krogih je vzbudila danes vest, da so v Beogradu deloma izgubili listine, ki. se nanašajo na beograjske in nettunske konvencije. Radi tega tudi še doslej ni bila izvršena izmenjava ratifikacijskih listin.
Demokratski shod u Beogradu ,
BEOGRAD, 6. oktobra. Za danes napovedani demokratski shod je odgoden do 12. t. m. Na shodu bosta govorila Ljuba Davidovič in dr Marinkovič, ki se Vrne v. četrtek iz Pariza.
Ogromno tihotapstuo u Rmeriki
NEWYORK, 5. oktobra. Carinske oblasti so zaplenile včeraj veliko število zabojev opija v vrednosti 900.000 dolarjev. Blago je bilo na parniku »Praesident Harrison«. Lastniki par-Hika so bili kaznovani z denarno globo 400.000 dolarjev, ki se mora Izplačati še predno zapusti parnik pristanišče. Oblasti so aretirale štiri Kitajce, ki so liotcli utihotapiti blago v Ameriko.
mestu, ki je v socijalističnih rokah, je dal vsa občinska poslopja okrasiti z rdečimi zastavami. Občina je dalje postavila na lastne stroške celo na prostoru, ki je določen za nastop Heiimvehra, velike slavoloke z rdečimi zastavami. Tudi na hišne posestnike se izvršuje pritisk, tako da skovo ni hiše v mestu, ki ne bi imela rdeče zastave. Rdeče blago za zastave je bilo kmalu popolnoma razprodano in je zato občina na lastne stroške nabavila večjo količino še z Dunaja. To postopanje občine je izzvalo seveda v meščanskih krogih silno ogorčenje. Še bolj pa so razburjeni Heinrvvehrovci. ki zahtevajo odstranitev rdečih zastav za časa svoje prireditve.
Napetost narašča od ure do ure. Veliko vprašanje pa je tudi, kako se bo jutri razvijal promet na kolodvoru. Poleg številnih rednih vlakov, ki vozijo na tej progi, je napovedanih še nad 30 posebnih vlakov. Bati se je, da bo sploh promet zastal in tudi železniške nesreče vsled preobremenjenosti postaje niso izključene.
Ogromna stauka u Codzu
VARŠAVA, 6. oktobra. Vsled stavke tekstilnega delavstva v Lodzu je ustavljeno delo v vseh večjih tvornicah poljskega tekstilnega revirja. Število stav-kujočih se ceni na 70.000 in se bo še povečalo. Dosedanje posredovanje poljske vlade je ostalo brez uspeha. Stavki so se pridružile tudi vse naeijonalne in krščan ske organizacije.
Letalska katastrofa u Pirenejih
PARIZ, 6. oktobra. Francosko poštno letalo, ki vzdržuje promet na progi Per-pignan-Casablanca, se je včeraj v Pirenejih ponesrečilo. Letalo, ki je bilo najbrže preveč obremenjeno, ni moglo doseči prave višine in se je zaletelo v gorovje. Aparat se je takoj vžgal in zgorel. Trije potniki in pilot so mrtvi.
Poskusna enoletna ženiteu
Na Dunaju je imel znani zdravnik za živčne bolezni dr. Urbančič zanimivo predavanje o seksualnosti. Predavatelj, ki iz svoje prakse prav dobro pozna ljudi, je povdarjal kategorično zahtevo, da se ne bi smel skleniti noben zakon brez enoletne poskušnje! Kakor na Japonskem! Urbančič je dejal, da se ljudje, ki hočejo v bodočnosti živeti srečno, ne bodo vezali za'vse čase kakor neznanci. Oni ostanejo namreč vkljub svojim čustvom medseboj vendarle neznani, če se ne spoznajo tudi s seksualne strani. Zato bi bilo treba uvesti poskusen enoletni zakon pred civilnim ali cerkvenim zakonom in bi ga morali starši naravnost zahtevati za svoje 0-troke, kar bi bilo za deco baje mnogo boljše od vsega pojasnjevanja v šoli in cerkvi.
Brivska.
— Vaše olje za boljšo rast las ni vredno počenega groša! Izpadli so mi že skoro vsi lasje!
— Veste, novi lasje potrebujejo Drostorai:
v zapor
BLODNJE ZNANEGA SLEPARJA MEJAVŠKA PO INOZEMSTVU IN NJE* GOVA NEPRIČAKOVANA ARETACIJA.
Maribor, 6. oktobra.
Počasi, a še vedno zanesljivo meljejo mlini božje in človeške pravice! To nam prav drastično potrjuje naslednja dogod-bica, ki je postala za nekatere prizadete nad vse usodepolna, za druge pa šele bo.
Dne 12. septembra so razpravljali pred mariborsko poroto o znani sleparski zadevi Antona Trpina iz Ranč, ki je opeharil Mestno posojilnico za 10.000 Din in Posojilnico v Narodnem domu za
40.000 Din. O celem sleparskem postopanju in o obravnavi smo takrat obširno poročali. Na zatožni klopi je sedel edini Trpin, ki je prejel nagrado dve in pol letne ječe, med tem ko se za dva njegova komplica iz teh »transakcij« ni moglo dokazati kaj natančnejšega. Iden titete one ženske, ki je za 1.000 Din pomagala ponarejati na listinah podpise, sploh niso ugotovili; o drugem sotrudni-ku, ki je imel na prisleparjenih tisočakih levji delež, so pa vedele le toliko, da se zove Mejavšek, da se je izdajal včasih tudi za Mejana in da jo je pravočasno odkuril preko meje kmalu potem, ko je izvabil od Posojilnice v Narodnem domu
40.000 Din.
Na zunaj je bilo videti po tej porotni razpravi, da bo ostal le Trpin jagnje, ki prevzame nase vse zakonite posledice velike prevare in da se mu bo Mejavšek še dolga leta ali za vedno v pest smejal izza obmejnih gričev. A prišlo je drugače. —
Pred dvema tednoma se je oglasil na našem konzulatu v Diisseldorfu izmučen
popotnik Slovenec, ki je poprosil za podporo, češ da mu je bilo ukradenih na potu iz Belgije več sto frankov in vsi dokumenti. Dejal je, da se piše Anton Mejan in da bi rad domov v Maribor. Dobri gospodje na konzulatu so mu dali potno dovoljenje in 38 mark za jedačo in pijačo ter za vozni listek. Komaj je revček Mejan zapustil vsem Slovencem znani Diisseldorf, je pritisnil na kljuko tamošnjega konzulata SHS drugi Slovenec in razkrival uradnikom čudovito zgodbo o Mejanu, ki da se piše v resnici drugače in da je odšel na veselo rajžov svojo domovino, kjer bo dvignil zaklad blizu četrt milijona prisleparjenih dinarjev, ki jih je zakopal blizu Maribora...
Pisalni stroji na konzulatu so zaškreb-ljali in naša oblastva so bila obveščena, da pride neki Mejan, za katerim je bila izdana že tudi tiralica, sam domov. V Mariboru so takoj vedeli, koga imajo pričakovati in so orožniške stanice primerno obvestili o obisku visokega gosta. Po nekajdnevni pojačeni pozornosti so orožniki zasačili predvčerajšnjim nič hudega slutečega Mejavška, smrčečega na koz&lcu v neki vasi nedaleč Maribora. Mož je svojo lumparijo priznal in dodal, da je potoval iz strahu pred našimi oblastvi križem kražem po Avstriji, Nizozemski, Belgiji in Nemčiji.
Sleparskega strica, ki je prišel po svoj zaklad, so oddali za zapah v Marib* bor, kjer bodo šele ugotovili vse njegove podrobnejše avanture.
Obrtniško zborouanje u Dolnji Lenčai/i ‘
Iz Dolnje Lendave nam poročajo: Pretečeno nedeljo popoldne je sklicala tukajšnja kolektivna zadruga zaradi volitev novega odbora, ker je obrtna oblast ovrgla prve volitve, izreden občni zbor.
Zborovanje je bilo izredno živahno, ker sta si stala nasproti dva tabora, na eni strani Madžari z Nemci, na drugi strani Slovenci. Volitve so tokrat ponovno izpadle za slovenski del obrtništva neugodno, kar je bilo pričakovati, ker je ob nedeljskih popoldnevih le težko dobiti podeželskega obrtnika v mestu, posebno iz takih daljav, kakor je to potrebno v dolnje-lendavskem okraju. Vkljub vsem tem neprilikam pa je razlika v glasovih bila zelo malenkostna, pri volitvi predsednika celo samo dva glasa, Ako bi na slovenski strani bila agitacija malo živahnejša, bi bila zmaga Slovencev gotova? za prihodnje volitve pa jim je sigurna, za kar je skrajni čas.
Za podnačelnika je bil pav izvoljen mož, ki se rad hvali, da slovenščine ne razume. Pač pa mu dobro teče madžarščina in nemščina. Ali je taka oseba na mestu v vodstvu organizacije, ki mora poslovati izključno slovensko, o tem naj premišlja gospod srezki poglavar, predno bo volitve vzel na znanje- Po našem skromnem mnenju bi to ne smelo biti dopustno, mislimo, da sta navzoča vladna zastopnika izvolitev pripustila le zaradi tega, ker njima Schaffhauserjeva jezikovna nesposobnost ni bila znana.
Slovencem bi vsekakor priporočali za prihodnje slučaje nekoliko več zanimanja za take pojave v našem mestu, zavednim obrtnikom pa še posebej nekoliko več pozornosti in složnosti.
Nesreča pri delu.
Franc Kaiser, 17letni ključavničarski vajenec iz Vrbanove ulice si je pri delu na ostri pločevini močno obrezal roko.
—	V Vukovskem dolu je brcnil konj 43« letnega viničarja Konrada Stiksa ter mu poškodoval levo roko. — Na Sladkem vrhu se je zvečer, ko je šel pogledati k živini v hlev, spodtaknil 511etni posestnih Mihael Niki ter si pri padcu tako zv« palec leve roke, da so popokale mišice. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici.
Najdeni predmeti,
Pretekli mesec so bili pri policiji oddani sledeči najdeni predmeti: vrv, 8 m dolga; star rjav moški klobuk; par zbir tih ščipalnikov; par moških naočnikov; dvokolesna zračna sesalka; 3 bankovci po 10 Din; par otroških čevljev; siva ženska torbica; moški dežni plažč; u-snjata rujava torbica; 2 bankovca po 100 Din; črna usnjata listnica z denarjem; zlata damska zapestna ura; več bankovcev po 10 Din; rjava aktovka z eno knjigo; mladi lovski pes; pozlačena verižica; rujava otroška ročna torbica; veC blagajniških ključev; komad platna; o-mpt ponošenega perila; črna denarnica z vsebino in rjava ročna torbica z denar« jem
Koledarji »Jadranske straže«
bodo razposlani v prvi polovici tega mesca. Oba koledarja — mali žepni in veliki ilustrirani »Naš mornar« — izideta letos v večji in bogatejši vsebini in obliki. Zanimivega gradiva je še enkrat toliko kot lani. Cena je pa ostala ista — Din 10.
fnominlaite te CMD
Na potu po zaklad
K Doloialu koroških Slovencev
Znani duševni vodja celovškega »Hei-matdiensta«, glavni intelektualni povzro čitelj sistematičnega preganjanja koroških Slovencev po plebiscitu, nemšku-tarski učitelj I. Fr. Perbovnik, doma iz Borovelj, je izdal kmalu po plebiscitu knjigo »Heimat in Not«, kjer opisuje boje za slovenski del Koroške od jeseni 1. 1918. do usodnega plebiscita 10. oktobra 1920. Na koncu knjige je nad odkritosrčno vsemu svetu povedal, kaj nameravajo Nemci z našimi brati na Koroškem in kako hočejo z njimi postopati. Naslovil je namreč na tedanjega nem-škonacijonalnega deželnega glavarja poziv, v katerem med drugim pravi:
»Deželni grof, bodi trd, neizprosen! v postopanju s koroškimi Slovenci oblasti ne smejo imeti nobenega obzira, nobenega prizanašanja. Ako bodo pri tem posamezne osebe hudo prizadete, se na. to ni treba ozirati. Ne toleranca, ampak brezobzirnost napram voditeljem koroških Slovencev je edinole na mestu. Strogo je treba paziti na to, da si noben Slovenec ne pridobi domovinske pravice ali posestva na Koroškem. Za to naj se sestavi posebna komisija. Slovencu, ki ni nemškega mišljenja in zato deželi nevaren, naj se vzame domovinska pravica. Vprašanje šole in cerkve, učiteljev in duhovnikov se mora rešiti z neispros-no odločnostjo. Enkrat za vselej se je treba iznebiti onih, ki so oskrunili sveti mir svoje domovine. Napram tem nobenega prizanašanja, samo zaničevanje in brezobziren obračun.«
Vse, kar je Perhovnik v imenu »Hei-matdiensta« tako naivno urbietorbi povedal o namerah koroških Nemcev z našimi brati tam preko, vse, vse do zadnje pike navedenih zahtev se je izvršilo. Kakšen krik in vik bi zagnali naši maloštevilni Nemci po vseh nemških, pa tudi drugojezičnih svetovnih časopisih, ako bi naše oblasti postopale z njimi tako, kakor so na podlagi teh »Heimat-dienstovih« zahtev ravnale s koroškimi Slovenci državne in deželne oblasti na Koroškem.
Njih prvo delo po plebiscitu je seveda bilo, da so takoj skoro vso inteligenco koroških Slovencev, v kolikor se niso že prej sami umaknili različnim grožnjam, pognali preko državne meje in jih na rodni grudi oropali domovinske pravice, misleč, da bodo potem s pripro-stinf ljudstvom, oropanim duševnih voditeljev, lažje in brez kontrole širšega sveta postopali po začrtani poti. Kaj jih je pri tem brigala dolžnost prevzetih mednarodnih obveznosti! Koroški Slovenec, ki je znan v svoji občini kot narodnjak, ne more kupiti, in, naj je še tako bogat, novega posestva; v Celovcu namreč obstoji takozvana »Gruridver-kehrskommission«, ki dobiva informacije direktno od »Heimatdiensta«. Ako ta Iz narodnoobrambnih ozirov izreče
svoj veto, je kupčija in vkn^a nemogoča. Iz ljudske šole so izgnali, kar. je še bilo pristno slovenskega. Nemški učitelji, ki bi tu pa tam, ker so poštenjaki, radi s slovenskimi otroki slovensko govorili, tega ne znajo; nemškutarji pa tega načelno ne marajo, ker bi jih bilo sram, če bi njihovi učenci zvedeli, da so Slovenci. V božjih hramih, ki jih poseča-jo izključno ljudje, ki znajo moliti samo slovenski očenaš in razumejo samo slovensko božjo besedo, molijo in pridigu-jejo nemško tujerodni duhovniki ne le Korošci, ampak ponekod tudi Bavarci, ki jih je namestil tod celovški škof, sam bavarskega rodu. Pred oblastmi se koroški Slovenec sme posluževati samo nem škega jezika; ako tega ne razume in zato nič ne opravi, ako vsled tega tožbo zgubi, je to njegova krivda. Pripetilo se je, da je sodnik med obravnavo vprašal stranko, kako je pri plebiscitu glasovala in da je potem z razsodbo takoj bil na jasnem.
Položaj koroških Slovencev, kakršnega je za nje ustvaril celovški »Heimat-diertst«, ni rožnat v nobenem oziru. Toda če pogledamo osem let nazaj in si predočimo njihove boje in napore, da si ga zboljšajo, in se poglobimo v način, kako se kot narodna manjšina skušajo uveljaviti, mirno lahko rečemo, da se naklepi, izbrisati zadnje sledi slovenstva na Koroškem, do sedaj niso uresničili. Jedro narodno zavednega slovenstva na Koroškem, ki se je kristalno-čisto pokazalo v onih poplebiscitnih mesecih naj hujšega preganjanja in pri občinskih, deželno- in državnozborskih volitvah 1. 1921. in še pozneje, je ostalo zdravo, bolj zdravo kot plesnivo nemčurstvo in njegovo število se je prej pomnožilo nego skrčilo. Sila in moč koroških Slovencev slonita na slovenskem kmetu, ki nad vse ljubi in z veseljem in ljubeznijo ob-dehije svojo, od pradedov podedovano domačo grudo. V hiši njegovi je doma stoletna tradicija, ki nevidno z naravno silo oklepa v svoj krog vse, ki bivajo pod isto streho. Samo tam, kjer visoki dimniki označujejo sedeže industrije in nestalnih delavcev brez lastne strehe in lastne zemlje, je slovenstvo v nevarnosti. Kojoški Slovenec pa je tudi že od nekdaj vajen preganjanja in zapostavljanja. Zato ni napram temu preveč občutljiv. Dasi na zunaj ne kaže posebne agre sivnosti, ali celo bahavosti in tudi ne posebne notranje odporne sile, je vendar v vsem svojem bistvu silno vztrajen in potrpežljiv, kf zna mirno prenašati vse udarce narodnih nasprotnikov in se ne da spraviti s poti, ki jo je kedaj spoznal za pravo in pravilno.
Položaj koroških Slovencev v avstrijski republiki je približno isti kot je bil v avstrijski monarhiji. Ta jih ni mogla ugonobiti, tudi ona jih ne bo. Dr. Fr. M.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 6. oktobra ob 20. uri »Hlapci«, ab. A. Premijera. Otvoritvena predstava.
Nedelja, 7. oktobra ob 20. uri »Moj oče je imel prav«. Premijera.
Pondeljek, 8. oktobra. Zaprto.
Torek, 9. oktobra ob 20. uri »Hlapci«, ab. B.
Mariborski kulturni vestnik »Zrnje« začne zopet izhajati. Prinašal bo komentarje k gledališkim predstavam in koncertom, pa tudi drugo zanimivo gradivo. Prva številka se bo že prodajala v gledališču pri otvoritvi.
Točnost v gledališču. Predstave se bodo pričele vedno točno ob napovedanem času. Zato opozarjamo občinstvo, da že nekaj minut pred začetkom zavzame svoja mesta, da ne bo nepotrebnega motenja, ki nervira pravočasno došle kakor tudi igralce na odru.
Otvoritvena predstava v mariborskem gledališču danes, dne 6. tm. ob 20. uri
z vprizoritvijo efektne Cankarjeve drame »Hlapci«. Sodeluje vse osobje. Med včerajšnjo notico smo pozabili omeniti, 4a igra med drugim učitelja »Hvastjo« & Rasberger. — V nedeljo, 7. tm. pa bo
premijera izredno efektne francoske komedije od Guitry-a »Moj 'Oče je imel prav«. Nastopijo lOletni Sladek, g. Grom, gg. P. in J. Kovič, ga Bukšekova, ga Savinova, gdč. Kraljeva in g. Tovornik.
Knjižnica Delavske zbornice
v Mariboru je bila otvorjeiia I. julija in je imela do 30. pretečenega meseca 241 članov, 1405 obiskov, izposodila je pa 2568 knjig in sicer 2318, leposlovnih in 153 znanstvenih, nemških 1599, slovenskih 918, srbohrvaških 64 — dohodkov je bilo 3766 Din. — Knjižnica se izpopolnjuje z najboljšimi deli in kompletnimi izdajami največjih sodobnih pisateljev. Dobro so že zastopani Tolstoj, Gor kij, Upton Sinclair, Jack London, Rolland in drugi.
Vajeniška in pomočniška razstava.
Slovensko obrtno društvo obvešča vse razstavljalce, da bo razdelitev diplom dne 14. tm. ob 9.S0 v društveni pisarni
v Narodnem domu. Odbor je sklenil, da se bo vršila prihodnja vajeniška in pomočniška razstava v drugi polovici meseca aprila, ali pa v začetku maja 1929. Obrtniški naraščaj se že sedaj vabi, da se naj pridno pripravijo s svojimi izdelki, ker bo tekma leta 1929 veliko večja kakor je bila letos.
Mariborski in dnevni drobil
Proslaua proboja solunske fronte u mariboru
V proslavo 8. oktobra kot desetletnico proboja solunske fronte se bo ob prisotnosti zastopnikov civilnih, avtonomnih in vojaških oblastev ter uradov vrši-
lo	v mariborski stolni in mestni cerkvi ob 9. dopoldne zahvalno bogoslužje.
Istega dne, ob 10.30 priredi vojaška oblast skupno z Udruženjem rezervnih oficirjev in ratnikov slovesno blagoda-renje na malem vojaškem vežbališču kraj magdalenskega parka. Po verskih obredih se bo vršila defilacija mariborske garnizije pred komandantom mesta.
Državna poslopja in' drugi javni uradi razobesijo ta dan zastave.
V vseh državnih uradih počiva delo ves dan, v trgovskih in obrtnih podjetjih pa samo v času proslave.
Razobesite zastaue!
Te dni proslavlja vsa država spomin na slavno prebitje solunske fronte, ki so je pred 10 leti izvršile naše in zavezniške čete in s tem končale stoletno borbo za skupno državo. Splošnemu veselju, ki navdaja ob spominu na ta dogodek vc^ državljane, se pridružuje tudi mariborsko mestno prebivalstvo. Da to veselje tudi na zunaj izrazimo, vabim meščanstvo, da okrasi svoje hiše jutri v nedeljo in pa v pondeljek z zastiva-mi. Zupan: dr. Juvan.
Odlični Čehoslouafci u fTla-riboru
Od raznih inozemskih delegacij, ki se udeležujejo te dni velikih slovesnosti v Beogradu, smo imeli priliko pozdraviti včeraj v našem mestu oficijelno delegacijo bratske češkoslovaške republike, ki se je z včerajšnjim opoldanskim brzovla-kom peljala skozi naše mesto v Beograd. Kakor pri vsakem obisku Čehoslo-vakov je tudi včeraj mariborsko občinstvo prav dostojno sprejelo milie goste ob-vstopu na naše ozemlje. Peron je bil poln članstva najrazličnejših narodnih in patrijotičnih društev. Izstopivšim odličnim predstavnikom. čSR so se predstavili kot zastopniki oblastev mestni župan g. dr. Juvan, g. general Spasič, dvorni svetnik g. dr. Stare, predsednik oblastnega odbora g. dr. Leskovar in drugi. Zlasti veseli so bili Čehoslovaki, sami bivši dobrovoljci, svojega starega znanca in soborca nar. posl. g. dr. Pivka. Župan dr. Juvan je povabil 20 Člansko delegacijo gostov, ki Jo je vodil general Njevskovsky in v kateri je bil tudi bivši minister ČSR dr. Ivan Markovič, na zakusko v kolodvorsko restavracijo. Tu so bile tekom kratkega razpoložljivega časa pol ure izrečene prisrčne napitnice. Za mesto Maribor je pozdravil najiskrenejše prijatelje Jugoslovanov s slovanskega severa župan dr. Juvan, ki mu je odgovoril v slovaščini bivši minister ČSR dr. Ivan Markovič. Nato je izrekel prisrčno dobrodošlico bivši dobrovoljec in član pripravljalnega odbora za proslavo Ruskovič, ki je prišel v družbi majorja Spusiča kot odposlanec vlade delegaciji nasproti do Maribora. V imenu marljive naše JČ lige je spregovoril nar. posl. g. dr. Pivko, nakar' se je poslovil od Maribora vodja odposlancev general Njev-skovsky.	-
Mestni avtobusni promet.
Z jutrišnjim dnem, nedeljo, 7. tm. se ustavi redni avtobusni promet med Mariborom in Rogaško Slatino. — Povodom jutrišnje blagoslovitve cerkvenih zvonov v Selnici vozita razen rednega avtobusa ves dan še dva posebna voza, in sicer veliki »Renault« med Mariborom in Selnico in manjši »Chevrolet« med Brestrnico in Selnico.
Himen.
Danes se je poročil ptujski okrajni sodnik 'g. F. Muhič ’L učiteljico gospodično Gabrijelo Cujnik. čestitamo!
Čas proslave
v pondeljek, ko morajo bili trgovine zaprte, je od 9. do 11. ure za vse mestno področje, da se . ne bi eden ravnal ?o tei. drugi oa po drugi nroslavi.
Ljudska univerza v Mariboru
Na prvem predavanju letošnje. sej:lje pridejo do besede naši esperantisti, širi-telji tega svetovnega j*ezika. G. dr. Win-terhalter bo na kratko razmotrival problem z jezikovne strani; sodni svetnik dr. Travner se bo bavil z vprašanjem »Esperanto in nacionalizem«, prof. Rakuša pa z zvezo med esperantom in šolo. Ta zanimiv večer esperantov bo v pondeljek, dne 8. oktobra, ob 8. zvečer.
Avtobusna Proga
Maribor—Rogaška Slatina, ki je dosbj poslovala redno ob nedeljah in praznikih, se jutri ukine. — Popoldne od dveh naprej bo pa vozil jutri avtobus v Radvanje.
Učiteljska premeščenja.
K prosvetnemu oddelku velikega žfl-pana mariborskega je premeščena učiteljica Irma Komavli iz Hajdine r k Sv: Jakobu v Slov. goricah Ana Kotnik, učiteljica pri Sv. Ani in v VučjO vas Frančiška Senčar, učiteljica v Radoviči.
Ustavitev letalskega prometa Zagreb-Beograd.
Z današnjim dnem je do 15. februarja 1929 ustavljen letalski potniški promet na progi Zagreb-Beograd in obratno. Vsi štirje aparati, ki so obratovali na tej progi, niso imeli ves čas niti najmanjšega defekta m se ni zgodila nobena nesreča. Promet je ustavljen samo radi tega, ker je dobilo društvo za letos podporo samo za 400 letov, ki so sedaj izvršeni. Od 15. februarja 1929, ko bo promet zopet obnovljen, bo ta proga podaljšana do Maribora, ter od Beograda do Skoplja.	,	7	'	'
Bolno svinjo je hotel spraviti nekdo v denar, pa, ttlti nakana ni uspelo. Danes zjutraj, med 7. in 8. uro, je kakor običajno pregledovala na trg došlo blago uradna zdravstve. na komisija pod vodstvom uradnega ži-vinozdravnika in dospela do zadnje £toj« nice, kjer je zaplenila precejšnjo količino mesa od bolne živali. Kako obsežna katastrofa bi lahko nastala, če, bi se brez vestnemu Špeharju posrečilo, po nizki ceni spraviti zelo opasne bolezenske ka-
li	— v denar!
10. X. 1920—10. X. 1928.
1 Klub koroških Slovencev v Mariboru vabi Korošce in prijatelje Korošcev, da se udeležijo v sredo, dne 10. tm. bb 20. spominskega večera v dvorani pri »Zamorcu« v Gosposki ulici. Spomnimo se vsaj ob 8. obletnici prebiscita našega tužnega Korotana in pokažimo v dejanju, da smo ostali zvesti prisegi, da nikdar ne pozabimo krvnih bratov, ki jih je nemila usoda na krut način oddvojila od nas.
Mariborski podružnici Ciril-Metodove družbe
vljudno vabita vse Člane in prijatelje podružnic na svojo sejo v pondeljek, dne
7.	tm. ob 7. zvečer v restavraciji Narodnega doma, kjer bo poročal n^š delegat g. nadučitelj I. Hren o poteku glavne skupščine CMD v Novem-mestu. Vsi, ki se za družbo in njeno delo zanimajo, imajo pristop.
Udruženje rezervnih oficira I ratnlka —• Maribor. 'JI
Ob priliki proslave desetletnice Zmagoslavnega proboja solunske fronte se bo vršila v pondeljek, dne 8. t/jji'. ob 10.30 svečana služba božja na vežbališču pri magdalenskem parku, kateri morajo prisostvovati vsi rezervni oficirji (tudi tisti, ki niso člani Udruženja). — Obleka svečana za stroj z belimi-rokavicami. Člani, ki nimajo uniforme, naj se udeležijo službe božje v civilu z znakom. Predsednik pododbora: rez.-peš. kapetan I. ki. Jakob J. Perhavec. Prosvetno društvo »Triglav« v Mariboru ki pridno deluje med našo mariborsko mladino, rviredi v nedeljo, dne 7. oktobra ob 16. uri v Krčevini v gostilni »Wombek« vinsko trgatev. Vstopnina znaša 5 Din. Poživljamo prijatelje mladine, da podprejo s posetom to naše napredno društvo.	'1921
Pobrežje.
Gasilno društvo priredi v nedeljo, ob 3. uri vinsko trgatev pri g, Rojku. 1884 Ure, zlatnina na obroke brez novica- — Jlger, Maribor. *5o moška ulica 15.	K
VMariboru, dne 6. X- 1929
Mariborski V f P f> P K T V luTrš
mfsirr
Obuoana mladina
V BERLINU JE VSAK SEDMI SAMOMORILEC MLADOLETEN.
MLADINSKE TRAGEDIJE.
VZRO-
Iz Berlina je naslednja strašna statistika: V Berlinu je okroglo 769.000 ljudi od 6. do 20. leta. Med temi je 370.000 obiskovalcev javnih šolskih zavodov. V starosti od 6 do 15 let so končali s sa-morom trije, v starosti od 15 do 20 let pa 110. Ob skupnem številu samomorov v Berlinu 1779 je razvidno, da je bil vsaki sedmi samomorilec — mladoleten. Še hujše je razmerje, če se pri-rierja število naravnih smrtnih slučajev s številom samomorov v mladih letih.
V	enem letu je umrlo naravne smrti 1514 mladoletnih, umorilo se jih je pa 113. Od 1627 smrtnih slučajev je torej vsaki šesti samomor.
Na Pruskem je umrlo v starosti od 5 do 15 let 9900, od 15. do 20. leta pa
39.000	oseb. Od teh je bilo veliko število samomorov. Samomor je izvršilo v starosti od 5 do 15 let 50 dečkov in 9 deklic, v starosti od 15 do 20 let pa — 2159 mladeničev in 861 mladenk.
Iz cele Nemčije ni statistike samomorov, zato je pa točen pregled kriminalitete mladoletnih. Od 14 do 18 let starih mladoletnih je bilo obsojenih
69.000. . Od teh je bilo obsojeno radi tatvine okroglo 40.000, radi nenravnosti
1759.. radi umora in uboja 36, radi telesne poškodbe 2247, radi nasilja 288 mladoletnih itd. Značilno je tudi to, da je 1240 mladoletnih nosilo orožje brez dovoljenja in da je 1155 od njih kršilo predpise in postave glede zabav in za-bavališč.
Podobno statistiko dajejo tudi druga velemesta in povsod po svetu narašča število mladostnih samomorilcev.
Med vzroki je na prvem mestu večni konflikt med očetom in sinom. Očetje bi radi sinovom'prikrojili življenje po svojem nazoru, poslužujejo se pri tem slabih metod in mladina še upira.
'Takoj za tem povodom pride šolska kriza. Vsem učiteljem so znani približno
taki ugovori očetov in mater: »Ne razumem, kako da je naš tako slab v latinščini, ko je pa doma tako prebrisan, da popravlja vse električne napeljave in da se na radio boljše razume kot moj mož. Ali: kako je to mogoče, da je padel, ko prebere vsako knjigo, ki mu pride v roko, ko se razume na vsaki motor, ko vedno nekaj piše in riše itd-
Takim starišem ne gre v glavo, da bi morali otroka posvetiti ravno oni stroki, za katero se toliko zanima, ter ga rešiti muke splošnega višjega šolskega pouka. Šola se je modernizirala, dijaki priznavajo sami, da učitelji niso več nekdanji tirani in čudaki, temveč prijatelji in tovariši maldine, a kaj pomaga, ko se pa stariši v svojem lizi-ranju niso dosti spremenili in ko je tudi mladini pred očmi kriza poklicov.
Te krize pa mnogi. stariši ne vidijo. Otroke pošljejo v šole ter se pri temne vprašajo, če bo sin, ko šole dovrši, sploh našel posel in zaslužek. Mladina, ki hodi
v	šolo po volji starišev, pa na to mnogo misli in ko se ji dozdeva, da ima sama boljše življenske načrte, zapade cesto v tolik obup, da si jemlje življenje.
In končno je sodobna mladina še v erotični krizi. Eni pravijo, da je veliko preveč poučena o erotiki ter napadajo gledališča, kino, šport in razne zabave, drugi pa menijo, da je poučena še premalo in neprimerno ter zahtevajo, naj vzame ta pouk šola v svoje roke- Ce bi se to storilo, kaj bodo rekli konzervativni stariši, ki smatrajo nevednost za največjo srečo?
Največ je pač odvisno od starišev. Če stariši ne pomagajo, je tudi delo najboljše šole v premnogih slučajih brezuspešno. Do malih izjem bi postale vse mladinske tragedije, če bi otroci lahko dejali: Stariši so naši najboljši prijatelji, stariši nas od vseh ljudi najboljše razumejo, starišem zaupamo vse.
Dražba zgočouinskih dokumenten
Napoleonovo pismo prodano za '0.400 Din.
V Berlinu se je vršila te dni dražba zgodovinskih dokumentov in podpisov iz zbirke dr. Baedekerja. Nekdanji lastnik teh zgodovinskih Hstin se je desetih desetletja trudil, da jih je zbral in uredil.
To so v prvi vrsti spisi velikih politikov, slavnih vojskovodij, pisma privatnega značaja, dokumenti, ki se nanašajo na svetovne zgodovinske dogodke, — in tudi sami podpisi.
Največjo ceno je doseglo pismo, katero je dne 13. oktobra 1813 pisal Napoleon generalu Macdonaldu. Pismo vsebuje odredbe za bitko pri Lipskem. Pismo obsega dve in pol strani in se je Prodalo za 10-400 Din. V Berlinu je bilo zaporedoma že več dražb zgodovinskih listin, zanimanje za te dražbe je bilo veliko, a še vedno ne toliko kot v nekaterih drugih svetovnih centrih. Najdražje so se doslej zgodovinske listine prodajale v Londonu, v Berlinu so se pa sedaj nekatere prodale tudi pod prvotno določeno ceno.
V Londonu se je prj zadnji dražbi (prodalo pismo prvega ameriškega predsednika VVashingtona za 33.600 Din. Sedaj v Berlinu je pa stalo NVallensieinovo
'Pismo 960, Piccolominijevo 3200, pismo dr. Eck-a, največjega nasprotnika Martina Lutherja pa 2000 Din. Katalog dražbe je obsegal 800 številk. Zastopane so bile razne kulturne dobe.
Latinsko pismo burgundskega kneza Karola, ki je bil velik pokrovitelj umetnikov in velik labkoživec, je doseglo ceno 2204 Din. To pismo izhaja iz leta 1473. Menično pismo trgovskega Patricija Jakoba Fuggerja iz dobe 16. stoletja, ko še niso poznali menic, je stalo 800 Din. Pismo se je glasilo na 15 cekinov.
Za 1600 Din se je prodalo zanimivo, osem strani obsegajoče pismo nekdmjc nemške cesarice Auguste. To pismo je bilo proroško. Cesarica je 1. 1849 pisala svojemu sinu med drugim sledeče:
»Prav lahko pride dan, ko bodo narodi obračunali s svojimi knezi. Če ga doživiš, prenašaj vse dostojanstveno in mirno, bodi pa vedno pripravljen, da si pridobiš kak poklic z lastno sposobnostjo.«
Neprodanih je ostalo samo par pisem Franca I., soproga Marije Terezije.
Arabca, pridobiti toliko popularnost med arabskimi plemeni, da so se Arabci obrnili po večini proti Turkom, ki so pomagali sovražnikom antante. Sedaj pa se zopet čita o veliki pustolovščini, ki jo je pričel Lawrence. Potem ko je 1. 1922. pod napačnim 4menom služil v angleški avijatiki, se je odločil »nekronani kralj Arabije«, kakor so ga imenovali med vojno, da bo v Pundžabu pobijal prodiranje boljševizma. Iz Lahore javljajo, da se je nastanil Lawrence, ki govori domala vse orijentalne jezike, v Pundžabu, kjer ga smatra ves narod za svetega mohamedanskega preroka. Angleški polkovnik stanuje v neki borni kočici, kamor ga hodi obiskovat ljudstvo od blizu in daleč, da posluša njegove pridige: matere pa mu nosijo deco, da jo blagoslavlja ...
Neroden poziv.
Predsednik obtožencu: »V svojem zagovoru ste se zapletli, kakor sami vidite, v velika protislovja, ki še podkrepljujejo sum, da ste kriv. Kako boste to pojasnili?«
Obtoženec pogleda izzivalno svojega zagovornika: »No, gospod doktor, sedaj pa še vi malo spregovorite zame! Čemu sem vas pa najel?«
Napredovanje.
— Kateri državni uslužbenec ima največ možnosti do napredovanja?
— Pismonoša!
Z drugimi besedami.
— Obtožitelj je prisegel in s tem ste
vi	pokopani. Imate kaj pripomniti?
— Da, gospod sodnik, prihodnjič pri-
sezem jaz
Spori
Nepričakovana karijera Rngleža
Oni, ki so čitali med vojno razne velike svetovne novine, se spominjajo na ime angleškega polkovnika Lawrence-a. Mož si je znal med vojno preoblečen v
Kdo bo hazenski prvak?
Jutri ob 11. bomo torej videli v Ljudskem vrtu odločilno tekmo za hazensko prvenstvo Slovenije. Kakor smo že zabeležili, ima tokrat naša domača družina najlepše izglede, da si pribori časten naslov prvaka. V obeh taborih se vestno pripravljajo za jutrišnji nastop. Ilirija je izvršila neke spremembe v svoji postavi: obramba je poverjena izvrstni Brodarjevi; vrata bo čuvala Kozele; krilska vrsta je poverjena Tratnikovi in Šifrer-jevi. Predvsem je pričakovati spremem-v napadu, ki še ni definitivno določen. Družina ISSK Maribora stopi na zeleno polje z istimi igralkami, ki so v Ljubljani tako uspešno predstavljale naš šport.
je} od nekdaj bila znana po svoji ,
fe s hudobnosti.
RS**-1***
Danes pa je cela hiša vesela, čeiudi se pere perilo, ker se rabi
''■■■■ 't Prvenstvo v Mariboru.
V prvenstveno kampanjo vstopijo jutri tudi prva moštva. Določeni sta bili
tekmi Rapid—Ptuj in Železničar—Svoboda. Ker pa je SK Ptuj odpovedal svoj nastop, je zgubil na korist Rapida dve točki in tri gole.
Železničar bo moral postaviti neka! rezerv, ker še ne smejo igrati vsi igralci za prvenstvo. Zmagal bo seveda kljub temu.
V predtekmi se srečata v boju za točke mladini Železničarja in Rapida. Obe tekmi bosta na igrišču ISSK Maribora; dopoldne ob 10: pa sc na Rapidovein igrišču poskusita rezervi Rapida in Svobode.
Na tri fronte
se ima jutri boriti naš prvak ISSK Maribor. Hazčna bo skušala na domačih tleh odvzeti SK Iliriji prvenstvo Slovenije, prvo moštvo pojde v Beljak, rezervno pa v Celje. Villacher SV je na najboljši poti, da si pridobi nekdanji svoj sloves, ki ga je preteklo leto skoro čisto zgubil. Poslednji rezultati Beljačanov kažejo, da so njihovi nogometaši že zopet toliko pridobili na svojem znanju, da so za vsako moštvo sila opasen nasprotnik. Vkljub temu upamo, da bo ISSK Maribor popravil svoj poslednji poraz, kj ga je doživel od Beljačanov na lastnem igrišču. — Tretja fronta je v Celju, kjer bo igrala rezerva ISSK Maribora s prvim moštvom SK Celja ob priliki taimošnje-ga športnega dne. V tej težki tekmi, bodo naši »rezervisti« pokazali, koliko zrno rejo tudi v srečanju z moštvom, ki je remagalo Primorje, Ilirijo in Atletike, oštvo odpotuje ob 9.15.
?r
M'
Plesno šolo
otvori SK »Železničar« v pondeljek; dne
8.	oktobra v Gambrinovi" dvorani. Vaje se Bodo vršile ob pondeljkih in'sredah od 20. ure dalje. Prijave s prijavnino Din 20.— sprejema trgovina »Sana«, Aleksandrova cesta in trgovina z usnjem Kosi na Kralja' Petra trgu. Odbor 1883
M. Inli. liliji!
Da preprečite prehlad in si obvarujete zdrave noge, da imate neutrudljivo hojo in izvrstno razpoloženje, so na Vaših pohodih neobhodno potrebni vsestransko zanesljivi KARO lovski, turlstov-skl in smučarski čevlji.
Vsi drugi
ki bredete po jesenski in zimski cestni brozgi, za Vas so KARO Strapac cestni čevlji. . 1914
Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jos. Moravec, Maribor, slovenska ul. 12. Najstarejša po-pravljalnlca za gumi čevlje.	1848
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-vellr. Maribor, Gosposka ulica 15. X
Opremljena soba
za enega ali dva gospoda se odda. Zidovska ulica 12/I-, vrata 10.	1904
Odda se soba z vso oskrbo po zmerni ceni. Sovine, Aleksandrova cesta 51, II-, dvorišče. 1917	Kavarna Park sprejme abonente na dobro domačo hrano. 1875 za brivske aparate, G i 11 e 11 e, M e m, Mond, Exra in vse brivske potrebščine nudi najugodneje Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ulica 26. 1920
Električne Inštalacije popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. XX.	
	Pletenine vseh vrst se izdelujejo solidno po naj-nižji ceni v Mariboru, Rotovški trg 4/1. 1S91
Radi preselitve se poceni prodaja v Rušah poleg kolodvora, v hiši Marin dne 7. in 8. oktobra različne stvari, kot: 2 popolnoma nove posteljne žimnice in drugo posteljno opremo, preproga, različne porcelanaste, steklene in kuhinjske posode ter druge hišne potrebščine v najboljšem stanju. 1880	
	Vagon novega dalra. vin. mošta ravnokar dospel ter se toči v restavraciji »Vetrinjski dvor«, Maribor, Vetrinjska ulica. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič. 1903 Rezila t
- Sobo-in črkoslikanje
 šuje po ceni, hitro in okusm
Ambrožič, Grajska ul. 2.
1348
Sveže kislo zelje
10 najboljše kakovosti priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg svobode. ' M838
Važno za vse!
Popravila, šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-' nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh.| delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Guštin- J čič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.'
1879
Martfiorsfc? VEf FPVTTf TuTra
V MarflToru, cine 6. X.’1928
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din "2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati m snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Najmodernejše in prvovrstno
izdeluje plašče in kostume od Din 100.— naprej. Naslov pove uprava lista.	1882
Služkinja za vse, k rodbini z malim otrokom za Lju-oljano se išče. Naslov v upravi. U
Dva toplodara,
1 mali žel. štedilnik (Sparherd) in mala pečka (hišni prijatelj) se poceni proda. Vprašati Aleksandrova cesta
št. 16, I., desno.___________________1905
Ugodna prilika za 6—10 hiš.
Stavbišče z že obstoječo hišo ob treh ulicah Maribora. Le resne ponudbe na »Mojmir«, Kreditno-Stavbna zadruga, Maribor, Koroška cesta 10.	1908
Pouk v glasovirju
za začetnike dajem. Naslov pove uprava lista.	1910
V vili »Julija«,
Tomšičev drevored, oddasta se 2 solnčni, lepo opremljeni sobi le boljšim osebam.	1909
Prodam črno moderno gredenco
za jedilno sobo, kuhinjsko gredenco, otomane, madrace po jako nizki Ceni. Vprašati Rotovški trg št., 4.	1906
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Vojašniška ulica 18. ______________________________________1907
Suha bukova drva,
premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.	•	1872
15ietno dekle išče mesto sobarice, gre tudi za varuhinjo otrok. Naslov pove uprava lista. 1902
Velika izbira sukha
za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	XX
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvon} pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1837
Park kavarna
črez zimo odprta. Dnevno
koncert.
1900
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Brosch«> Posežite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14,
1887
II
Danes	19)3
Jesenska nož“
Sodeluje vojaška godba. -Vstopnina Din 5’—. - Za ' ples je priskrbljeno.
Spomnite se CMD!
Illillllllllllillllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllll
Tapetniška dela!
Popravila žičnih vložkov prvovrstno in najcenejše. Garniture, otomane, žične vložke, preproge, zavese, madrace, sobne in kuhinjske opreme itd. dobite ceneje kakor povsod drugod
pri Servatu Makotter-ju, Maribor,
Krekova ulita ši. 6	1911
HllllIHinilllllUIIIIIIIIIUIIIHIIIIIUIIinililllUHUllllllllllllllllll
Prevzem branJeriie!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzela
branjeriio v Erjavčevi ulici št. 10
Vneto si bom prizadevala, da bodo cenj. odjemalci naglo in solidno postreženi. Na zalogi bodem imela najboljše blago. Dnevno sveže mleko in pecivo. Prosim za dober obisk in naklonjenost ter se priporočam 1916
Marija Vodenik.
Nova zaloga najno-vejših dunajskih modelov. Cene zmerne. Popravila v hiši.
priporoča
modes Maribor, Gosposka 40
Naznanilo preselitve
S tem naznanjam svojim cenj. strankam, da sem preselil svojo brivnico iz Slovenske ulice št. 2 v
Slovensko 12
ter prosim, da me tudi v naprej počastijo s cenj. poseti. Z odličnim spoštovanjem
1915
Anton Zahradnik
Drva in odpadke
'Miiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin''
od žage (v kolesih) ima vedno na zalogi
Attemsova lesna industrija v Slovenski Bistrici
Kmetovalci pozor!
Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prešlče:
H
1HSTEMN'
zakonito zavarovana znamka
Samo poskusite in prepričali se bodete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi In v glaval zalogi
A. KOSEC, MARIBOR
E 305|28-23
Draibenf oklic.
Dne 9. novembra 1.9-28 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: 1. Mesto Maribor vi. št. 98, 2. k. o. Kozjak št. 44, 3. k. o. Radvanje vi. št. 139,	4. k. o. Radvanje
vi. št. %22r, cenilna vrednost: ad 1. 720.456 25 Din, ad. 2. -dDfci, ad 3. 259.100 — Din, ad 4. 6.230 — Din; prftikfcnej: 2490 — Din in 2400*— Din; najmanjši ■ ad 1. 380.230*— Din, ad 2. 46.780*— Din, ad 3. mfr— Din, ad 4. 4.454 — Din.
V ostafem se opozarja na dražbeni oklic, tei je nabit na uradni deski okrajnega sodišča v Mariboru.
Okrajno sodKče v Mariboru,
dne 23. septembra 4928.
PUNRTAL
ZE1SS
PUNKTAL STEKLO
SAMO
NE ZADOSTI!JIEI
Temeljni pogoj dobrih očal in,zboljšanje vida je,pravilno sedlo. To uvidite takoj/če si nabavite
Petainova očala z Zeltt-punktal steklom.
Ta najnatančnejša umerjena očala so najpopolnejša opora. SpedJslM delavnica za očesno optiko pod vodstvom diplomiranega optika I.PITU.N, absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni.
I. PETELN
Maribor, Ooaposka 5
^orn/e
'Štampiljk
lT. SOKLIČ,
Zastopniki sa iščejo 1
livarski
koks
in angleški kovaški premog ‘dospel. Kovaški in kurilni koks stalno vzalogi
Me jo všek
Tattenbachova 13, tel.4S7
Naznanilo!
Prispelo je novo dalmatin* sko vino in se toči v gostilni pri ,.Starem mostu*1
v Dravski ulici štev. 13 Na drobno in debelo I Za obile* obisk se priporoča
1893	lastnIK
plačuje najvišje
M- Ceršak &Co.
Ljubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli).
Telefon 2329	1913
Koline
(furež) in sladki vinski mošt. Domače pečene jetrne in krvave klobase. Ljutomerčan, Framčan in breskov bovle. — Godba.
Hotel Mariborski dvor — Oset
kakor selitve z avtomobili na deželo, ali-tovorne prevoze z avtomobili ali konji Vam napravi najceneje z garancijo samo veletrgovina s surovinami ter tovorni prevozi 1933
IVAN SLUGA* MARIBOR
Telefon 272	Tržaška	caata	5	Telefon,271
BATERIJE
za žepne svetiljke	1919
drobnarija, parfumerijo, pletenine, papir, šolska potrebščine, motvoz, čevljarske potrebščine Itd.
na debelo in drobno priporoča
PRAGO ROSINA.
Vinski mošt
dalmatinec, prvovrstni filtrirani beli m* črni, »se# toči
Prvi dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica štev. S
K obilnemu obisku se ,priporoča Jos. Povodltlk
KavarnaJadran
19 vsako sobote in nedeljo ||
I KONCERT ||
Ni Vam treba kupiti
Oglejte si le največjo, iz 150 razIKnth vrst sestoječo zalogo k r Z lI S pri tvrdki
L. Ornik, Keroik«&<9
in našli bodete to kar rabite.-Začudiie Vas bodo izredno nizke cene in ugodne plačilne olajšave W87
L« umol
te urno!
___________J.
Mtin,	v	Ljubljani;	predstavnik	Izdajatelja	in	urednik: F(m Brozovliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna <L d-.w»dete«ntk
Stanko Detela .v. Mariboru
♦