,/j. : yr- V m J'* * Z iii-.^' B5JŠ i " ■ - - 'T" *" WWI'IIBI 1 Največji alomuld dnevnik ▼ Združenih državah i Velja. za vse leto - • . $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 9 Z« New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7,00 List slovenskih delavce? T Ameriki, I- The largest Slovenian Daily in the UnitcJ Suites. — Issued every day except Sundays and legal Holidays. rtLSrOH: C0STLANDT 2876 jz .,. Intend u W 01am Hatter. »t UML tU Port Office at W— York. ■ T. under Lbt of Gonjrrooo of Mar j a 1879 NO. 2P5. — ŠTEV. 285. TELEFOW OORTLAWDT 387» NEW YORK; TUESDAY, DECEMBER 6, :927. — TOREK, 6. DECEMBRA VOLI1 MB XXXV - LETNIK XXI- Briand bo zastop MRZLIČNE PRIPRAVE FRED OTVORITVIJO SEJ LIGE NARODOV Francoski zunanji minister Briand vodi v Ženevi pogajanja za evropski mir. — Dobil je privoljenje sovjetov, da se pridružijo razpravam o načrtih za dogovor. — Boj proti opoziciji na Ruskem. 2ENEVA, Švica, 5. decembra. — Izjava sovjetov, da bodo razmišljali, če naj se pridružijo splošnemu evropskemu mirovnemu programu, je bila glavni rezultat pogovora, ki je trajal včeraj po poldne dve uri med Maksimpm Litvinovom, ruskim zastopnikom pri razoroževalni komisiji, ter francoskim zunanjim ministrom Briandom. Konečno zavrnitev Sir Austen Chamberlaina, angleškega zunanjega ministra potom Brianda kot posredovalca, da sprejme ruske delegate, je smatrati za drugi najbolj važni razvoj na predvečer sestanka sveta Lige narodov. Zavrnitev se je završila na temelju izjave, "da bi predstavljalo to preveč veliko zadrego za konservativno vlado v sedanjem času." Traiicoski državnik, ki je sprejet kot starina Li-ginih delegatov, je otvoril včeraj zjutraj svoj glavni stan v hotelu, kjer stanuje. Objavil je, da bo sprejel vsakega, ki bo prišel, da pa sam ne name PREM0GARSTV0 JE 2E ZASTARELA INDUSTRIJA V New Yorku je imel delavski voditelj Margolis predavanje, v katerem je imenoval premogarstvo zastarelo industrijo. — Strakopetnost Ameriške Delavske Federacije veča aroganco delodajalcev. BRATIAN0VA POLITIČNA ZAPUŠČINA — Premogarska industrija je težko bolna, —-. je --izjavil v nedeljo zvečer Joseph Margolis v svojem Koalicijski načrt z a o-J predavanju v Labor Temple na iztočni 84. cesti v brambo Romunske. —New Yorku. Kljub snežnemu viharju se je zbralo Ni bilo mogoče pridobiti precej poslušalcev, ki so prišli z vseh strani poslu-opozicije z izjavo, d a sat govornika. STRAŠNE ŽRTVE INDUSTRIJE Na bojnem polju dela v Združenih državah obleži vsak dan 63 mrtvih. — Nikjer drugod se ne pohabi toliko delavcev kot v Ameriki. — Tajnik Davis je v teoriji za višje mezde. WASHINGTON, D. C., 5. decembra. - Vsled nezgod, katere bi bilo mogoče preprečiti se ubije vsaki dan v ameriških obratih 63 delavcev, — je iz ?avil delavski tajnik Davis v svojem letnem poročilu, ki je bilo včeraj objavlj« leno. — Noben drugi industrijski narod ne proizvode toliko blaga in v j nobeni druži deželi se ne ubij»> ali pohabi toliko delavcev v industri Nobenega petja brez vina. bodo sovražniki RomunV '.......----- — 1 -------- ------- • » lll1ll|->l|i- ske Drofitirali iz seda- L 7 |,n ™ °°veku' pn'd{'la in Tni,':joni- ki morajo jah. - je izjavil tajnik Davis. _ LOŠ ANGELE« C,l d.-, - Ske proritirali iz seda-(Jcatcr,ni blU najbolj slami>,radati in zmrzovati. dočim pri-! Naša industrija v mirnih časih u- Petdeset članov italijanske! f.o- ^ znanstveniki m apecijaLsti vse u-|de 60 odstotkov ustvarjenih vred- bije vsako I,to več ljudi hn jih rutinskega zbora ki piuije, so se tudi krog premolar-|nosti enemu odtoiliu prebivalstva clra in/1ii»»! «n »k... 11 _____y*__i___• . njega položaja. vsi mogoči v korist. BUKAREŠTA, Romunska! 5. ske industrije zbrali decembra. — Liberalci ali vladna šušmarji in sleparji, da prodajajo stranka sa utemeljili svoj poziv svojo metnost. čeprav je očividno, na narodno kmečko stranko, naj da je industrija v svojem dosed i-se pridm/i stvor jen ju narodne njem vodstvu popolnoma uničena, vlade, z izjavo, da bi enotnost pre- — Razcepljena v sedem tisoč prečila ^vralnikom Romunske, premogartldinS iz Los Angelesa od zasle- Ob čatsu Jacksonville dogovora dovHlcev u tretJe skupine dve mi-je bilo še sestdeset odstotkov pre- ^ j"^10 od Kanosh. Utah. . jpogarjev v industriji mehkega PrPVe(11' s0 v Provo, 1'tah. premoga organiziranih in aprila kj°r ^ l>ri?nal krivim ropa 1927, ob hprtju. ki je do vedi o do bailke v Peasant Grove. Nekako še sedaj trajajoče stavke v Peru- *1200 se Je na51° I>ri sylvaniji, Ohio in* West Virginiji, 5,1 1l,di cigareti o škatljico je bilo organiziranih le šc 25*od- v obliki r-volverja. s iratero je iz-stotkov delavcev. ,vedel napr.d. Potem !:o je govornik podrobno,---- opisal boj premogarjev v Pennsyl-vaniji in Coloradu, je opozoril na; to, da je Jovedla naravnost nevr-! jetna strahopetnost Ameriške Delavske Federacije napram vlada-1 i gostuje se- pa j« izjfibila Amerika v evrop. daj v Lo< Angele,, j.» naslovilo skih bojnih poljih v svetovni včeraj v svojega impresari j,;, vojni. Frank H^r.leya, ultimatum, v k;j- Dtlavsl.i tajnik s«» zavzema v terem se glasi: svojem poročilu za teorijo višjih — Nikakega petja brez vina!_ plač kot .iih zagovarja tudi Ann- Pevei da bodo opustili na- riška Delavska Federacija. Na- daljni <1«*1 svojega potovanja, kupna sil* delavca je v večji merT — Amerika je najbolj čudovita temelj prosperitetc deželi kot pa dežela na svetu. — so hrzojaviii velik izvoz. — je izjavil. Heaievu. — a mi smo dosti dolgo — Popo-noma vseeno j«>. > kak- trpeli na pomanjkanju vina. šno utemeljitvijo se to zgodi. \ ------- znižanje jo si,.« Pogajanja med kitajski- politika. -- Nobena dežela z nizki , ' f h- " ' mi plačan i ne prosperira in mi 1111 »akciJami. smer s številkamn in dejstvi doka- Viharji v Kaspiskem morju. zali. da r» uspeva danes v Združenih državah nobena industrija z nizkimi m -zda m i. Delodajalec j<* mogoče nekaj čas«i uspešen, če plačuje svojim ljudem mezde pod življenjskim standardom, vendar pa pustii enostavno javnost plačati v obliki neplačanih živil mezde, kateri bi moral dajti on. — t'e hočemo biti odkritosrčni, moramo r-'i. da okrade podjetnik, ki plačuje nizke mezde, občinstvo, in to velja tako glede kake eele ]industrij' kot glede posameznih pod ietnikov. Korenjaški delavski tajnik, ki ni očividno št ničesar eul o priza-devan.iih tekstilnih baronov l»-r magnatov mehkesra premoga za skrčenje plač. trdi v svojem poročilu : t — Minul je čas. ko se je mojrlo kako industrijo ali kakejra pod jet- SANGHAJ, QKitajska. 5. dee. Včeraj zrečor je bila otvorjena tukaj seji centralnega kmiiteji Kuomintar-r ali r.aeijonalistir-!..' stranko. Zastopniki fakcij iz Nankin«ra. Kantona in Hankova so se izrazili obleke 11a °l)T'ni'sti«"en način !'l izgle Pclož:!iih m0*k" nastopiti. S) vila tozadevni dekret.___ prednost le ]>oljskim delavcem M?siiti morajo kot misli stranka. Razkriti in navesti .liberalna rlada zavrnila skoro vse m0?Ia ink* orod'1 ^pitalbfične^^ i:-ii.lu-ui-lu.lu_.._:u„l ._l..Ml.____________^■.■i-u-u-ii-u-u-u-j-u-iu-.......: morajo ta j iz stranke. Liga obnovila cd individualnih "Yellow dog' raz prve glode madžarsko-romun kontraktov. skesa zemljiškega -pora. i ~ Ije Vs,e<1 dejstva, — je na- daljeval Margolis. — da je bila et,nbra- - Med dragim se je zavzel Davis tudi za registriranje vseh inozem- ---cev pri nsturalizaeijskih uradni- JERUZALEM. Palestina. 5. de- kili in za razširjenje sistema, so-Listi Pravda. Izvestja glasno s katerim b: se dajalo pred- Ameriška Delavska Federacija židov.ski list Emes, ki izhaja- nost onim priseljencem katere se ^ Romunci" še redn0 pripravljena privoliti v vsa- vsi v M'*kvi. -.o bili v Palestini najbolj potrebuje v ameriških in- 1 ' * " * * • - - •• ' ~ 5 • je dajalo POZOR CITATE1 J1' mnwwMmvsrjrir.vjF KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v UIBIJANI m bi!« odposlane tistim. Ki so jfli naroiili. — Sprejeli so deee knjige: VODNIKOVA PRATIKA za leto 1928: HIŠA V STRICI, povest: VLADKA IX MITKA, opisi; VODNIKI IN PREROKI, (zgodorinska razprav s). CENA VSEM ŠTIRIM $1.50 Narorila pošljite na. — "Glas Naroda 83 Cortlardt Street. New Vork morajo tajne organizacije, če nočejo, da bi jih vrgli,stvari- kat 're storil Pre» sLchrcmaker J , 3 & J ' } ' J B jnistrsld predsednik Averescu tc- dajati^mjukcije", ki so napravile i kom svojega obiska v Rimu. bivanje nn cesti ali v cerkvi za zlo- Predložil je V svojem govoru izčrpno poročilo gle i Ozrl se ie bo tudi naokrog po tor o»uogoeit; Interborough e notranje in zunanje politike stranke ter zaklju-i13™^ Jrl"de da ** ">*** C°' di' ^TV*"' ■i , U^A^rr,;. .napolni ž,- skoro prazno romunsko J««kcijo' h, h. prepovedala trem de čil z besedami: — Komunizem bo zavojeval našo deželo, vojeval bo ves svet! J državno kašo. za- Pristaši La Folletta v • poraženi. MADISON. Wis, 5. decembra. Progresivna ..skupina La Polleffa v Wiwon^'mi je doživela nepričakovan por";:, ko je izvolil državni komi tej republikanske stranki dva pristala Coolidga, da zastopata Wisco'ir;in v narodnem komiteju. Mjt f-1^ ' ' ■ Izza ^dvajsetih let. so "vstaši" neomejeno vladali v Wisconsinu. Poljska posadka v miljonom delavcem širjenje ideje strokovne ra organiziranja. Le vsled pod*-* strahoj>etnosti in malenkosti Ameriške Delavske Federacije ob ?asu 1 \V W zasledovanj. Za večjo prodajo trdega ! VAR'sAVA. Poljska« 5. decern- je moglo priti tak«- daleč. nrsnnt — Poljski diktator Pilsudski V ^adal;nem poteku svojih iz- P __f Jc izdal, oglasno z včeraj objav- vanjanj je skušal "govornik dok^- ljenim -poročilom, v svoji lasnostj kazati, da je obstoječa kapitali-V She^adoah, Pa., so ustauovili kot vojni minister dne 30. oktobra stična dmžba doprinesla dekaz, da premo ga rji ^ trgovci s premogom tajno pov-ilje. soglasno s katerim ni v stanu uporabiti na korist cč-in zastopniki javnosti stalni komi- se je ustanovilo v Gdnnskera polj- lokupnega naroda neizmernih tej, ki naj bi z reklamo odporno-sko posadk«. Ustava proste drža- sredstev, ki so ji na razpolago, gel slabi prodaji trdega premoga ! ve Gdanik prepoveduje izrecno, Kljub vel:kanskemn razvoju indu-Znani na^jrotnik administracijo da bi ka. bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem m^stu. % Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpostevali naio zanesljivo ter točno p&trežbo. 1Mb. Din. Din. DhL Dta. Dinarji 800 .. tooo S.60C ... •.000 .. 10.000 . f t.40 $ 18.90 $ 46.88 9 98.00 9198.00 Lir Lir Lir Ur Lir Lire 100............$ 6.10 800......$11-00 900 ......$17.8« 800 $88.78 1000 ............986.80 Za pošiljat™. Id presegaj« Desettiui Dinarjev ali pa Dvatisoi Lir daraljajeaM p—cfcta sandra ptiwum popust. - Nakazila pa fcrwlww pisara izvršuJemo v najkrajio) (an ter nhmmmo sa stroSke $L— FRANK SAKSER STATE »ANK 82 COETLAHDT 8TBEET rhone-. CORTLAXDT 4687 HEW YORK, N. Y. POSEBNI PODATKI1 Pristojbina sa iipla-flit dolar- jev t Jocodaviji in Italiji mate kakor sa $25, ali taesek 79 «n-S tov; od $25. naprej C * not. po 8 oorto Za voCjo mir po pl> l aJŠ - GLASNARODA (BLOYENE DAILY) Conemagnh, Pa. Leto 1927 se približuje svojemu koncu. Veseli Božič je pred durmi Vsak se bo zabaval v tem času. kakor bo vedel in znal. Plesov Place of business of the corporation and addresses of above officer« ;lin veselic ^ navadno v tem Ča- Owned and PublUked by 8LOVENXC PUBLISHING COMPANY; (A Corporation) Shrank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, htued Every Day Except Sundays and Holiday*. Za celo Mo velja list za Ameriko in Kanado ■MMIMIMNMH HM ••« • $6.00 Za pol leta .. flWfMIIWIHIWMIMH ..$3.00 Za Setrt leta____ New York City, N. Y. dosti. Slovensko pevsko in izo-11 G L A S NARODA," jbraževalno društvo "Bled" pa je (Voice of the People)__.sklenilo, d* priredi za vse svoje prijatelje /abavni večer, i Rojaki, prijatelji, ki ste nas Za New York m celo Za pol leta_____________________$&50skozi let« podpirali, pridite Za inozemstvo ta celo leto JpJ)0\dn* 25. decembra na zabavo, ki ~.%1j50 Za vol leta_______~____jjo bo društvo priredilo za Vas. Na petje, šaljiva Subscription Yearly $6.00. programu imamo: Advertisement on Agreement. pošta itd. Mize bodo okrašene s [potico. Pripeljite tudi svoje otroke seboj, kajti sveti Miklavž je "Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemši nedelj »n prgtnikov. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar !zagetovo obljubil, da se udeleži za blagovoli pošiljati po Money Order^ Pri spremembi kraja ^ ^ Vstopnina je pro- tudi prejšnjo bivali&e manam, da hitreje j " 1 ! stft za vs^. kov, prosimo, da se nam najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. SLOVENSKO ČASOPISJE NA PRIMORSKEM j Pred leti so se tukaj v okolici Johnstown ustanovi jala različna 11 izobraževalna društva. Bile so 'godbe, tarr.buraški zbori, drama- i . tiena društva, pevska društva, ti- West Frankfort, HL Ker m i Cum, da nam kmalu poteče naronična. st? bojim, da bi kaj zgrešila. Posebno s ]>oves-tmi in romani sera zaposlena. Torej naj ob tej priliki se malo opišem t;; kajšnje razmere, ker od, tukaj nisem še viilla dopisa že par let. Mesto šteje okoli 20.000 prebivalce. Slovenec^ ni prav veliko, vee je Poljakov in Italijanov. Tukaj se je nahajal šest tednov znan kričač Billy Sunday. Jaz ga nisem šla poslušat, pač sem pa či-tala vsak večer v mestnem papirju njegova članke. Seveda v prvi vrsti je olral pijance, (teh ne rao-ic videti-, potem butlegarje m precej tudi inozemce. Mi smo mu trn v peti. Pozival je svoje pristaše, naj nas pripravijo. A<\ bomo bolje spoštovali postavo in po kolenih prišli poljubit C. zastavo. V nasprotjem slučaju nas hoče poslati t ja. koder smo prišli. Obenem se je tudi predstavil, da bo 'kandidiral za predsednika i; i suhaškem tiketu. Potem bi ime'i pa res predsednika! Tudi Pe^ei Jfrraga naj se ne vs seli takega predsednika, zakaj, če pride Bil'v na stol. bosta Peter Zgaga in njegov musolini šla cd koder sta nrišla. Za Mussolini ju bi bile lahko, ker nima daleč za Izhaia le še par listov. Tudi te bo v najkrajšem ča- da od vseh obstoji danes samo še • . . j slov. pev. društvo "Bled" in slov. su zatrl Mussolini. ^ Lcdba na Moxham Ker so vsa krajevna imena poitalijancena, morajo. Tznisd v,.eh roj:.ki Iiajbolj po- slovenski listi, ki so še ostali, poročati takole: . (grešajo d imatiko. igre. "V Triestu dne . . Iz Poštnini je poročajo. . . V! Vsak lahko gre v gledališče, Fontani del Conte. ., Na postaji v Monte Chilovi, . . Ce v,dl lzu6enc » *Tk ± imiaiJi uci vuuit. v j ^ fejj mi ri- razumemo. Prvič zato sta iz Aurisine v San Pelagio in odtod preko Goriana, Co- nJ y J. Brett a v Plezzo ill odtod preko Caporetta v Libussino. . .;odru. Grofov, baronov in drugei H kraju naj še poročam, da po Iz Triesta v Fan Dorligo in Valle. . . Kdor ima opravka gospode smo že tako siti. j končani stavki so delavske raz - Castelnuovo d'lstria, ki pripada sedaj okrajnem sodi-l. Zato «i« naše odločilo!mere §e no volji. . „. .... ,, , m je dne 22. oktobra vpnzoriioj Tako toplega vremena nismo s-n V B,sten» V f,UmS.kl1?*°™*»-:; . ji,*« "Hrbtenic-. Igra je v»ta i,LiJakovali Tukaj n,- rabimo voli- Ne, to niso kalabreška mesta, prijatelj. Jživljenja slovenskih majnarjev vjfc0 ?orkot . ker nam jo Bog pre- To so naši rodni kraji na Primorskem. . . STBAJK V coloradu Ameriki. To je prava živa slika vevežev majnarjev Sieer je bilo za skrbi. Obenem bi še pripctočila Glas * ^ Kor S|epCl v srari aomovim. vas zna dobro posnemati. Vsak, ki| pozlirav čitateljem C.las je igro videl, je priznal, da ga j- (la in stavkarjem f.a želim z mladina presenetila. Zal pa je ro- onkrat vprizorimo na Moxliam in sicer dne 31. decembra. Naše društvo je velikokrat pomagalo drugim društvom k lepšemu uspehu, zato prosimo vsa društva v oko-( liei Johnstown, naj ne prirejajo j veselic na ta večer. j Pridite pogledat delavce maj narje, ki predstavljajo boj za svo Kapitalistično časopisje noče ničesar poročati o štraj-ku premogarjev v Coloradu." Le sempatam je med oglasi skrita kaka ponižna notica, katero povprečni čitatelj ponavadi prezre. Ta molk je pa izredno dobro znamenje. Kajti, če bijjaitom v okolici Moxhama, ker se zamogli ti časopisi priobčiti vest, da so bili eoloradski ko-i igre zaradi oddaljenosti niso mo- pači mehkega premoga poraženi v svojih naporih, bi jo^u udeležiti. Da pa bo tudi Vam , . , , „ . v , . . , . - i mogoče. «4«no sklenili, da igro š» objavili z debelnm črkami na prvi strani. Ta molk se opaža šele en teden. Prej so bili precej zgovorni. Dne 28. novembra so vsi upali, da se bo štraj izjalovil Časopisje jc z v$o odločnostjo prerokovalo to izjalov-ljenje in je imelo menda dobre informacije. To novico je razširila državna industrijalna komisija. Iz vseh krajev so prihajala poročila, da se štrajkarji zVpev'sko in izobraževalno dVu-vračajo na delo. Napočil je težko pričakovani pondeljek. In kaj se je zgodilo1? Štiristo nadaljnih premogarjev se je pridružilo št raj kar jem. Voditelji I. AY. W. so na izziv državne industrijalne komisije odgovorili s tem, da so postavili"pikete v južnem premogovnem polju. To je imelo dalekosežen učinek. Pa tudi državne oblasti niso držale rok križem. Aretirale so Pavla Sidelera, Huga OecMerja in Auro-ro Samsou, ki je navdušena agitatoriea. Kaj se je zgodilo ž njimi, ni znano. Nekateri domnevajo, da so jili odvedli v severni del premogovnega okrožja ter jih zaprli. Ker so premogarji trdni v svojem sklepu, da bodo vztrajali do konca ter se ne bodo uklonili pod nobenim pogojem, je tudi Colorado Fuel and Iron Company price-la uvidevati, da s svojo trmo ničesar ne opravi. Potom posredovalcev že namiguje, da bi se v skrajnem slučaju začela pogajati z majnarji. SJjen predsednik Wellborn, eden najbolj zagrizenih delavskih sovražnikov v Coloradu, če ne v vseh Združenih državah, je tekom svojega zadnjega pogovora z go ver nerjem Adamson marsikaj popustil. Rekel je celo, da bi soglašal z vsakim načrtom, ki bi ga v to svrho govemer Adams sestavil. Ker je govemer pozval Rockefellerjevo korporacijo, naj se pogaja z njegovim nestrankarskim odborom, se bo Wellborn brez dvoma začel pogajati. Vse to so dobra znamenja, na katera se pa štrajkarji seveda ne smejo preveč zanašati. Toda boljše je nekaj kot nič. ZačuJtra* jim ni treba drugega kot vztrajnost. nas malo tPŽko, ker nimamo sta-jXaroda. naj malo pogleda na stav-rejših članov med seboj, kar je ob-jkujoče premogarji' naj vsaj po-enem tudi žalostno. Vendar pa je ka^e spoš+ovanje do tukajšnjih bila igra /a razmere dobro igra- Lijakov, ki trpijo skoro ravnotako na. Naša nladina je pokazala, da kot siepei v starj domovini. Xa rozina fro >I. Ivochevar. ZAROTA PROTI ROMUNSKEMU KR0NPRINCU New York Edison Ura 6:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 'I itM raHrov '.KM kiim-ikluv i Overturm * Figarova ienitev . .... Mozart VaMek.. Višnjeva U>un ... Strauss GOSTUJE IMETNIK HORACE BRITT, celist Romanca .... Saint-Suensi Intermezzo......Lalo Sevenada.......Popiier Kitara.......Pupper Kratek govor. Ljubavna pesem . Danse de Colinette Krvisler <;retr\ Caneonetta iz godbenega kvarteta .... MomU-lsuhn; sv. Ceciliji Otrtuiod The Edison Ensemble Josef' Bonime . . □avid Robinson. . Edwin Bachmann Samuel CMlatein Wifiiam Schubert Horace Britt . . Leon Ziporliiv. . . Arthur Lcra . . Albert Chiaffarelli Peter Henkelmzn Harry Glantz . . . piaiiist-ravnatelj . . solo-violinist .....violina T . . . vinlina. ..... viola ...... t-t-Uo . . . dvojni buj« ..... flavta .... klarinet ......obo- .... trompetn The New Tork Edison Company Vam na razpolago. NOVICE IZ SL0VENDE Smrtna nesreča v kamnoloma v Trbovljah. V kamnolomu podjetnika Hau- Nova Fordova kara ie res nekaj cha se je smrtno jwnesrwil strel- posebnega. Poni je dokazal, da je m mojster Deželak. Njegova ne- mcjster v izdelovanju avtomobi-nadna smrf je presenetila vse nji0v. gove prijavlje. | Xekaj fe ]to pozabil {)0Vedati Strelni mojster Deželak je bil ,)rj tem no-em produktu stalno nameščen v kamnolomuj Namre,'. kje naj elovek, ki kll]>i Haucha. ki je znan. kot dobavitelj njejforo kar0 na obrokr, dobi Vsak gromaza za slov. okrajne eestejmesec potreben Podjetje it* v zadnjem času dobi- ^roke plačal. denar, da bo o- lo več na.'Ot"il, ki jim je bilo treba ugoditi Strelni mojster I)eže- — Pre i i'e je reklo: — |10č lak je imel mnogo dela. Ko je tn;,ia b0(i0 ljudje slabo govorili o tedni vrtal v veliko »kalo. se je ta |>i. se por-ti. ; predčasno zrušila in ga zasula. Po-j Ta pregovor je še dane* velja-■moe je bilri takoj na mestu, venčen. todfi dandanašnji je boljše j dar se je i*, težkih telesnih poškodb)r^en0: j,or.eš idioti vse sro-sklepalo, da ponesrečenec ne bo o-(hc> kater> si napravil v življenju stal pri življenju. Odnesli so ga m katerih nisi napravil, se progla-,domov, ki- r je poškodovan podle- ,si Z14 političnega kandidata. Takoj Igel kljub vestni zdravniški |>o-jprvi dan bodo grehe našteli tvo-inoei. )ji nasprotniki. I 9 Smrt slove.nskega častnika v Ku- manovu. I Vsaka ka,;a ceytnp železnice je V svoji gamiziji v Kumanovu da v' loh P-«^ je 22. novembra na legarjn iimrl^r ''aka« ,,ani°- kapitan,M iks Kobler i/ znane na-' rodne rodbine Kobler-Logar. | M,at,a ,1('klk"a ,oži'a: ~ Pokojnik je bil z vso dušo vojak r0(ln° ^ e ima r'lcvok stare jšo m--m se je 'cot bivši jugoslovanski str°" Pro-' sem mora,a P«nositi vs» dobrevolj e posvetil z vsem nav- »i™ sta"° obU'kp- S(1{laj kn SP'" dušenjem svojemu poklicu. Bil je *ara & l>a M^Io odličen častnik, katerega so cenili kr0" m*nr žemni- katero Pusti ona tovariši in visoko spoštovali pod-,na cet^l]u-rejeni veji«! i. T'mrl je v najlepši moški dobi 30 M. ! Mlad je zasnnbil hčer .vaškega bogatina. Smrtna kosa. | _ Stra?no jo imam rad. — je V Ljubljani je umrla po dolgi r„kel njenemu očetu. - Dovolite in mučni bolezni llelera Kržišni- Uli ja sr p0ročim ž njo. kova. Stari se ie zainisld in r lkimal: V St. Vidu nad Ljubljano je Ne b i nič. fant. si napravil ;umrla Marija Rozmanova, rojena HVojem življenju že preveč Rezek. \ nosil. neuin- | — V Ljubljani je umrl po krat-« „ PrLv^am, vam, da bo to za J ki bolezni Alojzij Kepee. uslužbe n ja govor, je potegnil revolver ter oddal name šest strelov. Kro«rle pa me ni-so na srečo zadele, in le ena je prodrla mojo zimsko suknjo. [ nec. ])ri tvrdkj Viktorja Medena, j Kakorhitn- je končal s strelja-j _ y Ljubljani ie umrla po dol-! njem, je zbežal, a spoznal sem ga m m:i£nem trpljenju Marje- Mlad zakonec* ie pr.pov.\V.va1: vendar. ta .fugovič^va. soprog« pregledni-! — Su' -ie rečem, ra ' i.o .m svo- 3L Marneseo je nudil nato opis ^jj finančne kontrole. j.io ženo. -mo strašno n-'nofrlava moža: o katerem je rekel, da gaj _ y Žirovnici i>ri Cerknici je jc. Ko sv.i s.- Jani poročila, je u'4- jo spremljal neki prijatelj. Oba umr]., po kratki bolezni Angela kega dne vro/.ila želj ■ la bi ra- Šega. rojena Benčina. j da imela motorno koi . Vako. ki iima dva -edeža. »Ta/ s i doka- išče sedaj policija Kljub precejšnjemu skepticizmUj ki je posledica dejstva, da ima jiolicija pogosto opravka z ljudmi preveč bujne domišljije, so bili določeni v ta namen poajbni oddelki. Romunec trdi, da so ga naprosili, naj ubije Ka~ rola* — Pravi, da mu je ponudil rojak v Parizu svoto $4000. PARTZ, Francija. 5. decembra. Povest, da so mu ponudili 100,000 frankov -di nekako $4000, če bi zavritno umoril prejšnjega ro- stvo "Bled": Frani: Nograšek, predsednik. Chicago, HI. Kljub slabim delavskim razmeram in x*eliki brezposelnosti v slamnikarski industriij .je'zanima- ^ muiK-kcga prestolonaslednika Kanje za unijo med čikaškimi slan - rola, je navedel včeraj francoski nikaricami zelo živahno. Vsi eho- i policiji Gregorije Marinesco. mleo di in seje so dobro obiskane romunski natakar, kai erega so na-uspehi z?..inijh par mesecev, zelo t šli pred p r dnevi v Bo i d de Bom l>ovoljni. ilognie kot žrtev nekega napada. Dne 10. decembra pa priredi Rekel je. da je bil mož. ki ga Joint Board Cap & Millinery je napade1, isti mož, ki mu je po-Workers of Chicago veliko plesno nudil den-ir ter trdi. da je bilo veselico v dvorani Logan Square dejstvo, dn ni izvedel napada if. Masanic Temple na 2451 No. Karola, v/.rok napada nanj. Kedzie Ave. ter vabi vse pri jate-[ — Sestal sem se žn j.:m pred ne-lje in prijateljice organizacije, da kako dvešiv, mesecema v neka 'na- se te veselice udeleže. i varni a* Passy, kjer sem de],;'- ob Opozarjam tudi slovenske slam- ^ dotičneni času. — je rekel M. Ma-nikarice na sejo dne 15. decern-(rineseo. — Potem ko je govoril z bra v Altg^in dvorani na 2001 menoj neka; časa, mi je poka za! 22. St. in Robev St. Članice naj demar ter mi rekel, da je bil iz-skušajo pripeljati vsaka vsaj šsbran od skupine Rom unče v. da' eno novo članico. Po seji bomo najde nekoga, ki bi umoril prir. imeli domačo zabavo, da se bolj cat. VpraiLu me je, če bi hotel spr seznamo in si tako vstvarimo vee jeti to nalogo. Rekel sem mn. da medsebojne zaupnosti. M. Alesh,. VELIKA PRATIKA ' a kotd in mlfttiSi bodo morali, hočeš, noee^ ugoditi njUio- -V« -št ■i'.. I bom razmišljal o celi stvari. To sem storil, da pridobim dovolj ča-da posvarim enega osebnih služabnikov princa. Vsled tega sem se dogovoril glede drugega sestanka. j — Ko %m se drugič sestal ž njim, sem mn povedal, da bi to rad opravil, na kar sem ga zapustil. Ker pa nisem imel nobenega namena, da nadaljnjem celo afero, je bilo to zadnje, kar sem storil v zadevi. — Pretekli petek, ko sem Sel rtvno ppeko Bois, pa sem.se naen-teat aaiel pred njim. Vpraaal ■mt. je, ujmi tm g* pustil nt ce. in ne da bi čakal na moj od- '■-SUA* :> ■ Stavka avstralskih pristaniških delavcev. SYDNEY. Avstralija. 5. dee. — Stavka pristaniških delavcev v avstralskih pristaniščih, ki je o-hromila cefo avstralsko {jarobrod-stvo, je prišla danes pred razsodišče. * /t % S- - mMm i tyftvij; V $ POPEAViiK. V obj'a»") glede zlate poroke g. želodčna t«»nika r zadnjih as lotili, so J. Kaplja in njegove žene Helene zastojiaue na sliki. Se je vrnil "i pomota. Zlata poroka! Trinerjei- Kolediir dobite bWlaCno se ni vršila v župni cerkvi v Doni- zoval. da .ie avtomobil boli počni kot na dobro iuotorr.o kolo. Av-1 jtouiobil bi kupil, motornega kole-ipa ne. Tn'ako sva se začela jn-epi-»rat.i. koj tir v i dan po poroki, fhui: — Jaz bi rada motorno kdo. nv-toniobila t-c maram. — Jaz pa: — KRAS TRINER.IEVEGA STENSKE- ("v hoče avtomobil, j^ prav, mofor-GA KOLEDARJA ZA L. 1938 , , , . r> Trinerjevi stenski koledarji vzbu- "^ga kolesa: ti T>a ne knpim. - I re- jajo vsako leto splošno pozornost, am- pirala vsa se kar naprej, mesece p:.k novi koledar za 1. 1!>2S je iia. različnih narod nošah jej . , , . , i).ranih skupaj in med njimi je Uudc ~ 0,1» f ^aqrala. kaj ne. -Sara. Slike je res krasno delo harmo-.so mu rekli prijatelji zaj»mebl.m*o. nija barv. Vse narodnosti, kateriui slii-j —. Xe. — je odvri.il. — Niti v.\ Trlnerjevo prenko vino. nojl.oljsa Mia nj jH7 Sprrazumcla sva se, da kupiva otroški voziček. p!i drugristn. ali pa pošljite lOe v jmi-Jiritje pašiljalnih stroškov na Joseph Žalah, pač pa v Dobu pri Domza- Trin#r Co 1333 So .v-hiand Ave.. lah. Chicago. III. — Adv't. Hudičeva noga. Ena najboljših povesti Conan Doyla, v kateri slavni detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj. To je kizmet. Nas rojak Frank Okleaen, ki se ie par let mudi v San Salvadom, je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod. Naše »tare korenine, V tem sf ira nam je Matija Pogorele predstavil nekaj naiih najstarejših priseljencev v Washingtonu inMinnesotl To» it nakatift a—od iniuHrih ZMMHMVoafcL ki 1928 SeJaj v modernem ča^ii mj taki j oerovori na dnevnem redu: — Ali i*na vaša hči ši* razmerje s tistim fantom T — O. že dolfio ne. — Kaj? Ali sta se skregala? , — O ne. poročila sta se. * Modrijan je hodil ves zamišljen po pokopališču. Pogled iMi je obstal na spome-iniku. na katerem je bilo vklesano: .Tukaj počiva velik politik in mož — pošt en jr,k. Modrijan se jc zamisli: — Presneto vendar. — je zamr-^mral. — zakaj so pa dva pokopali v en «rrcb? * Dve rojakinji Kta mi potožili, d4 jima je dolgčas, če ni moža ponoči domov. O, rad verjamem. Zdi se mi pa. da je še bolj dolg- čas možu, če je ponoči sam doma. * Življenjj se sodi po sladkostih, ki ti jih nudi. j Življenje je toliko vredno, koli- kar je sladkosti v njem. * Čimbolj se odpovea samemu sebi. tem večja in plemenitejša jc t v« ja ljubezen * Zakaj bi tehtal in presojal srečo? Oe sam ne po j miš in ne veš, kako-si ^eeen, jeJtaesmiselpo ,do-aanjftfci, kako srečen bi bit lahko. GLAS N4K0DA, 6. DEC. 1927 Spomini z Vrhnike. Piše Jože Zelene. M. ZOSČENKO: Dva dni je Timofej Vasiljevič iakal svojega nečaka Serjožo Vla-sova, našel pa ga je šele tretji dan, st oprav pred odhodom, slučajno: na tramvaja. Timofej Vasiljevič je .stopil na tramvaj in izvlekel de.setak, da plača listek, ko mu pade pogleu na sprevodnikov obra'z, ki se mu je zdel znan. Timofej Vasiljevic ga pogleda še enkrat; v resnici, nobenega dvoma, — to je Serjoža Vlasov v lastni osebi, zdaj kondukter. — Hej! — je zavpil Timofej Vasiljevič. — Serjoža! Ali si to i i. prijateljček? Sprevodnik je bil v zadergi in zavijajoč po nepotrebnem jkolo-barček voznih listkov, je rekel: — Takoj strici . . Moram samo še dati vsem vozne listke. — Dobro, dobro, le opravi, — Tf-če stric vejselo. — Jaz lahko počakam. — In smeje je razkladal sopotnikom: — To je moj nečak veste, Serjoža V lasov, siai mojega brata Pjo-tra. Nisem ga videl že .sedem let.... To mrcino! Timofej Vasiljevic jc /. zadovoljstvom, gledal svojega nečaka in mu zaklieal: — Ali pa veš, Serjoža. da te. prijateljček moj. že dva dni okoli iščem? Rijem po mestu, ti si pa tukaj! Kondukter.... Iskal sem te na starem stanovanju, v Raznočiuia-ji ulici. Ni ga tukaj, so mi povedali, preselil se je. Kajn. vprašam, se je pa*preselil? Povejte mi no, pravim! •laz sem njegov rodni .stric. Ne verno, so mi rekli....'A ti si, glej ga, tukaj. i;i koudukter, ali ne? — Da! — je potrdil nečak liho. Stric se je ves srečen smejal in zaljubljeno gledal svojega nečaka. Ta pa je bil vidno v zadregi in v V STRIC moj! Stopim v tramvaj, pogledam okoli sebe, in glej: obraz tega kon-dukterja se mi adi tako znan. Pa bi to ti! Lahko si misliš, kako sem vesel in zadovoljen.... Sprevodnik je prestopical z ene noge na drugo in slednjič rekel. — Ampak plačati morate stric — Morate vzeti listek.... Kam se peljete ? Stric se je blaženo smejal in 1 lesi lil z roko po sprevodnikovi torbi.... — Seveda bi bil plačal, pri moji veri, plačal bi bil, če bi bil stopil v kakšen drug tramvaj ali .pa tegale zamudil. Pa bi bil šel moj denar.... Peljam pa «e, Serjoža. prijateljček moj. do kolodvora. — Dve postaji, — je dejal spre vodnik službeno, gledajoč proč. — No, kaj tu govoriš! — je vprašal stric začudeno. — Ali to resno misliš? — Mora se plačati, stric, — je dejal sprevodnik tiho. — Dve postaji. Tako je prepis, da se ne sme niliče voziti brez listka. Timofej Vasiljevic je razžaljeno stisnil ustnice in strogo pogledal svojega nečaka. — Kaj pa hočeš prav za prav? Svojega lastnega strica oropati? Sprevodnik je pusto gledal skozi okno. — Ti si inaroder. — je dejal stric besno. — Jaz te, presneti poba. celili sedem let nisem videl, ti pa.' Zahtevaš od mene denar z« vožnjo! Od svojega rodnega strica ! Xikar tako ne mahaj z rokami Čeprav si moj rodni nečak, ao tvojih rok nič ne bojim. Nikar tako ne mahaj, pravim, in ne. daj ljudem tu vetra. — Timofej Va-siljevič je obrnil svoj desetak še j parkrat med prsti in ga spravil v žep. — Kaj se pa to pravi, — se jc potem obrnil do sopotnikov, od lastnega strica zahteva! Dve po- brisal znoj s čela in je naenkrat potegnil za zvonec. — Izstopite, tovariš stric! — je rekel nečak strogo uradno. Ko je Timofej Vasiljevič videl, da stvar postaja resna, je zopet izvlekel svoj desetak, a ga nato zopet spravil. — Ne, je rekel, — ne da mi srce, da bi tebi. smrkavec, plačal. Rajši izstopim,- Timofej Vasiljevič se je dvignil Nastopno nedeljo je bil dan tu-|ku. ko je v prvem nadstropju cer-kajšnjega športnega društva z kev. pod -.erkvijo dvorana, v ka-vsakovrstaimi dirkami in veselico teri se vsako večje *lavje završi z pr; Jurci. godbo in pJesom. poti dvorano jo Že dopoldne so bile kolesarske'pa še klet. z vsakovrstnimi dobr«-' in tekaln? dirke na različne raz- tami. dalje. | V tem ?zir« je pač lepše biti! Pri tekmi na 4 km. je zmagal kristjan v Ameriki kot tukaj. Joško Grom (Travnov). Privozil V splošiem pa dobi človek vtis J je namreč na cilj v šestih minu-|da tudi tukaj živijo ljudje bolje! tab- • i kot kdaj poprej, posebno če se so ! Izmed tekačev pa je bil najbolj- di po mnogobrojnem obisku v go-' ši gostilničarjev sin Ivan Oblak, 'stilnah in na veslicah. ml. I Gostiln na Vrhniki je 18. Izboren kolesar je brez dvoma' Najbolj obiskane so pri .Ivaro-tudi Stane Jesenovee, kateri j- lu in Ivanki Draper (bivši Koren-zmagal pri "polževi dirki" ter po- čanovi). potem v Mantovi pri Na-! tem izvajal na križpotu vsako-|cetu in v Društvenem domu, kjer vrstne kolesarske umetnosti. Ni- sta Kacjancov Miha in njegova svečano in ogorčno, pri izhodu pa j to pa je prevozil aivakrat pot k žena Mežnarjeva Mici za "birta" se je s? enkrat okrenil: j sv. Trojici od sv. Lenarta mimo ' Najmanj obiska pa je menda — Strica.... rodnega strica pod iš( Cankarje ve rojstne hiše in Poljan- pri Kovaču in pri Francu. Kljub ven. — je rekel besno. — Jaz bi te škove, ne da bi stopil kaj raz kole- temu pa vseeno noben ne "falira". za to, prokleti poba.... Jaz bi te za 6a- Kdor P~'zna to strmo in vijuga-f »Razume pa se, da kakor drugo 1 to.... ustrelil bi te najrajši.... Imamsto Pot> ^ bo gotovo strinjal, da tudi tukaj l.e manjka revščine, a protekcijo.... Timofej Vasiljevič je,*0 ni _ tista se# drži le boli v ozadju skri- vrgel na nečaka uničujoč pogled inl ,se ie j?rala na Mnla-Jta. So siromaki, kateri mogoče c*-j izstopil iz tramvaja. D ENARNE pošiljat ve kot Božična darila so v pretežni večini že na potu v stari kraj. Vendar pa prihajajo še vedno naročila za izplačan je pred Božičem, kar nam je mogoče izvršiti potom brzojavnega pisma. Kdor toraj želi, da izplačamo nakazani denar tekom enega tedna, naj nam po-šlje se en dolar za stroške takega brzojavnega pisma. Postrežba kot vedno najtočnejša. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Polet mornariškega aeroplana. ;>o taki množini bi se pač lahku jevi seno/Fottball tekma. Zajlo leto vin i niti ne pokusijo. Tak. nameček J)a je naplavil Jelovškov domače r^-eže je videli, le ob pet-'sko. Na častno mesto m» posadili Maksi še par krasnih skokov.kih, ko hodijo sključeni od hiše očeta gospodinje. Mihaela Če-(fancy diving) raz most poleg!do hiše. ter ti za dinar znioli cel pirlo. Jurce v n. raslo Ljubljanico tjr očenaš. želi in ti kliče v zalivalo. Bilo j> navzočih v družbi tudi obenem pokazal, da je tudi izbo--vse dobrote tega in onega sveta.' par karablnerjev, par učiteljev. ren plava'-. Lanska lete je memlajdasi jih j- revež sam najbolj po-' učiteljica, še zavedna Sloven-'krat do 10 hekto mešta za stavo Uročil o Božiču raz m*rih serpentinah v Črni lo domač * dekletce v trgovino, se iHriji. Tam smo prišli Kaj prijatelji vinske kapljice barko vozilo. Pre.še pi imajo tri na hidravlični pritisk, !:aterih vsaka da naeu MANAGUA, Nicaragva, 4. dec. Major BrrJnard, ki je vfldil neki pri Verdu ter plaval do mostu p.-i| Prvi m-sec bivanja doma je ml-] monoplan mornariškega' zbora'posti ter atavo dobil. Mogoče bo|nul. da nisem vedel kdaj. Kako Združenih držav, s katerim je od-.kdaj kot prvi Vrhničan preplaval tudi ne. Vedno veselice in zabave. potoval iz Aliami.'Fia., včeraj zju- še angleški "kanal, traj, je pristal ob štirih popoldne Xa Mali šmaren*pa j- bilo zopet v Tela, Horduras. Mainard je var- veliko slavje. Vršilo se je namreč no pristal ter dospel danes v Mana guo. običajno "'žegnanjf smo šli popoldn«1 po na vasi ter vampe Tela se nahaja ra severni obnliiPraznovanj'* seveda ne bi bilo po- Hondurasfi in kraj je oddaljen približno 250 milj od Manague. Skupna razdalja iz Miami v Managua zm^ša nekako 1035 milj. Avijatik je v-led lega premeril nekaico 7.-5 milj. izvrševanju svojih službenih dolž- 1)ravj j£a? nosti ni prav vedel, kaj bi rekel 4n kako bi se zadržal nasproti stricu. — Tako, — je začel stric znova, — Konduktor si torej? — Pri tramvaju.? — Da, kondukter.... — Glej no. kakšno naključje to! Slišiš, Serjoža, prijateljček Zagotovo odpravi BOLEČINO. Obupani ljudje, ki trpe vsled oetrlh bolečin kot da bi jih kdo zbadal z nožem. Id trpe na Jed i cab, lahko dobe dobrodošlo pomoči ako si prilepijo Johnson's Red Cross ledični obliž. To jih bo skoraj takoj rešilo strašnega trpljenja ter ne bo motilo zdravljenja, ki ga je predpisal zdravnik. Johnson's Rod Cross ledifnega obll-Sa sc ne sme smatrati kot kakorsno* koli zdravilo za organske bolezni — v slučaju takih bolezni morate veda# vprašati svojega- zdravnika za svet. Johnson's Red Cross ledični oblil g roj h in pomirja. Njega blagodejni uspehi trajajo tolik« Časa. dokler ga nosite na sebi. Zagotovo vprašajte lekarnarji! Jui velik Red Cross ledični obliž z rdečim flanelastim ouidjem. Pil vaeh takaiwWi. ~ — -r- Plačati! — je rekel sprevodnik, skoro jokaje. — Nikar se ne iiudujte, tovariš stric. Saj to ni moj tramvaj. To je državni tramvaj To je narodna imovina. — Pa dobro, narodna imovina, — reče stric — A kaj to mene briga? Ampak ti, prokleti poba, bi lahko ustregel prošnji svojega hodnega strica. Bi rekel: Le spravite stric, svoj težko prisluženi detselak, pa. se peljite na zdravje! In tramvaj bi zaradi tega ne propadel. Vidiš, pripeljal sem se po železnici.... Kondukter ni bil nikakršen moj sorodnik, pa je yen-dar dejal: Prosim vas, Timofej Vasiljevič, je dejal, pustite denar.... Le kar sedite..^ In me jc pripeljal na pravo mesto. Pa ni bil moj sorodnik. aan])ak samo rojak. A ti, kako postopaš ti s stricem? Ne, ne plačam ti nič. Sprevodnik si je z rokavom o- SLOVENEC želi dobiti hrano in gorko sobo pri domačih Ijadeh v bližini brook-lvnske ladjedelnice, ali vsaj v bližini, nadulične železnice, ki vodi v bližino. — "Slovenec", c'o Glas Naroda, 32 Cortlandt SI, New York, N. Y. (2x 5.6; polno, da n; tudi godbe na harmoniko. zato so bili godci v vsaki gostilni, m vasi namreč pri Oblaku, Grega'o vi in pri Turšiču (bivši Kosov i \ Ker za b lo moko ni več ta kepa pomanjkiv.ja, se j * dobilo povsod tudi kak okusen krof. IŠČE SE JOHN KtJS radi zapuščine svojega očeta. Oglasi naj se materi c — Marija Kus, vas Loka, fan Št. Jernej, Jugoslavija, 12* Mi • , | j 11[« r i" ■ r n pi iNClESKO^lOVE« M BERILO m vaje za učence angleščine; belila in kratek angleško slovenski in angl«dki besednjak (4000 besed), Hsao^pod^eu: •#OLA3 NABODAM 83 Oortliadt Street : 2 Hew Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« Branj« potovati v kraj. J» potntao, te * »ovira o potnih li*lb prtljagi la dn. gin stvareh. Tiled nafte dolgoletni lBknSnJe Vaa k.- ramorerao teti najboljia pojasnila in priporoiaaM. radno It pnrovntna. lrotinfl) TnOt nedriafljanl ^tnfyt" V9> toratl v atari knj, toda prokztwtl d BBOraJo dovoljenje all permit ti Vrablngmra. bodisi m eno lato aH t mmmsmr la ra mam delati pc^-•njo vaaj ra serac pred odpotora-tn to naranaoit ▼ Waahlnf* ». a a Bt WK mit ra ratka poBJa permit po poW. m, Pak ia nori m Ukatt.vaak praBai oastna, bodlal ▼ waJMHnJI mdik m urad ali pa m doM ▼ New tolike* odpotqaanke, kakor Mi, V ptfljkjl Vpral Kdor potoja vra htm dovoljenja, potni* it4i Krin aobftl »vole* h ob večerih pa prijetna družba eni ali drugi domačih gostiln. postavi pr»d navzočo učiteljico rarno °P'h'an v •rustilno. kjer j.» ter jo z kvišku stegnjeno roko | bilo^ /a> par učiteljev in učiteljic molče po fašistovsko pozdravi ! I""' troHiln. Govorili so med seboj Prejel s,m tudi povabilo iz Met-Uj, ^^ ^ s(> ^ ^ 2aveJ I slovensko, ter se mi je /e lo čudno like od sorodnikov Mr. \. \olkaL0 ur.itelj;,0 mlli:ni 4aki prizori |zdelo. da :.usl, Italijani tako bli- za trgatev. Vabilu sem se rade-L i - . ■, ^ v .ito• , , 1 1 isp. »e jtv j ogovov naofdjcval sb- vensko. (D; !je priKcdaji:.) ■ je tr«d>a, ker ?.ila ko-i mnogi ta mošnji do- biu fašlst; ko( mačini so mnenja da "svaka k« Drugi dan za rano je France: j j vjwegel svoj Fiat avto ter --vaj napravila nial i /det «'•«■/. St. Peter, v Ivnežak. kjer smo se sestali Z| vrhniškim rojakom A. Nagodo-j ima! tom. (Gn-mov Tcnc). kateri tam vpeljano uialo mesnico, a je pritož b al. da tudi njemu fašisti nagajajo. Od tam >va jo ubrala preko Postojne. Or< hka pod sivim Nano- zopet žegm.nje v Verdu. Razume' Pii kako tudi ne. Franc gre vaa-se da, ko; najbližji sosedje je bilo(ko leto z 1» ali 20 vozniki v Istro treba tudi v Verd po "hlebec", iter kupi tam grozdje in napravi Tudi miša se je brala letos v|Potem dofl,a l,ar sto hekto fi* Verdu za zegnanje. Sominjam »e, neSa^foS^a in muškatcla. Da ua- da Verjanom včasih pred leti ma- Pravi najhujšo kapljico je dokaz, i som v prijazno Vipavsko dolino, sa ni bila dovoljena, ako se je fla se pripeljejo gostje iz Pošto j-1 y Vipavi sva se oglasila pri bratu. prejšnje loto v gostilnah tam pl3- ne P0seb7io lovci z Reke in ceio oziroma s-ricu naših Premrujev iz pralno gn'ste spat. I)ol»cr je zoper za- . t».. ~ -......prt je. revmatizem. kis4*l želodec, slaba jetra iii /-i izboljšuje krvi. .Vaproflaj f»ri vseli lekarnarjih, ali zavarovano ]x» pošti, velika družinska sk.itIja $1.25 ali o .škallje aH G Ska tet j .<."». Xi. Nasluv II. H. von Sehliek. Trcs.. 200 Marvel BUIg„ 1'ittsburgii. Ta. —A:> de Pase a He de Peru, So. A. Dolgo že nisem čnla •> njem. Fani Žuzeli, Rajhen-burg, ob Savi, Jugoslavija^ (2x 5.6' AMERIŠKI POSLANIK V MEHIKI Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Dwight Morrow si je-pred krat kim -oblelnl -tri -tisoč > let stare* raz valine - pri Teotihuacanu. PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi; kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —' MALI OGLASI v "Giaa N ar o ctaT ■J -Grajska Gospodična ROHAN. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Tretje poglavje. i i ■ / ! POVODENJ V BENETKAH Napoči! je pomembni dan. Pn-o poročilo, ki je vzplamtelo šrca ž»'i*.kega prebivalstva An-genviesa, je obstajalo iz vesti s pošte, da j1; dospel za gospo grofico iz glavnega mesta velik zaboj, ki vsebuje brez dvoma obleko kot je golovo še niso videli zidovi mesta izza časa, kar obstajajo. V Angervvies so imele ženske navado, da so pred vsako veselico in vsakim plesom hodile naokrog le napol oblečene, da jim ni bilo treba oblačiti se dvakrat. Vsled tega so bile lepotice Angerwiesa f Prašno presenečene, ko so videle grofico iti ž zjutraj na izprehod v elegantni promenadjii obleki. Tudi opoldne se je prikazala pred gospodi v hotelu elegantno in čedno oblečena. — No, te ženske iz glavnega mesta, — je zastokala gospa županja, — so drugače izurjene v oblačenju kot me drupe ženske. Te si to tudi lahko privoščijo. Gospa grofica je dala vendar poklicati svojo franeosdvo koir.ornico, ker se ni stari bri"^ prav nič razumel na te novomodne frizure. Ljubi Bog. kako bi ta pač? Njegova glavna umetnost obstoji v tem, da zna delati polžke. Tako so bile vse hiše polne zanimive tvarine za pogovor, a tudi moški so našli predmet, o katerem ni bilo nikdar mogoče razpravljati preveč. Povsod na cesti je bilo »videti čestite meščane l*o< majhne viharne oblake, ki so se vedno Oboi j zgoščali *.or se konečno izpremc-v'ili v nevihto. Čeprav je bil dan hladen in deževen, so sc moški vedno bolj ri bolj razvnemali in krog poldne jo vsakdo h;vcl domov kot kotel, ki se bo vsaki trenutek razpočil. Ali je bio lnngoČe premagati in pozabiti tako žaljenje? Gorje ovčjemu kožuhu starega grofa, ki je izzval osveto na tak način. Stvar se je pripetila na naslednji način". — Čeprav sta grof Ridiger in njegova žena zaman potrkala na vrata gradu Niedeck. nista imela oba velikodušna človeka nobenega občutka jeze ali osveteželjnosti. pač pa ravno nasprotno. Grof Ridiger je sedel zvečer k starim prijateljem vj robi hotela ter mestnim očetom in govoril ž njimi pošteno in ocJkritsos^čno kot s svojimi naj-boljnšimi in zaupni prijatelji. Ne radi saniegi sebe. pač pa radi ugo-g:h, zanemarjenih prebivalcev Angrewiesa je liotel grof govoriti z starim grofom. Nameraval je napraviti skopemu bratrancu pošteno pridigo ter ga pregovoriti, da bi se boljše z; vzel za s*'oje ljudi. Tre-bft je bilo zgraditi novo občinsko šolo. katero bi moral majoratni gospodar podariti občini in nujno treba je bilo izboljšati in popraviti ceste in jrnta. Treba je bilo storiti še na tisoče drugih stvari. Vsakdo jo lahko videl, kako je vse razcvetelo in oživdo, ko se mudil le osem dni v mstu resnično grofovski nastopajoč Niedeck. Sevedti. kaj takega bi ne bilo nikdar mogoče doseči pri grefu Vilibaldn. Kjer ni v hiši nobene ženske, ni tudi nikake družabnost ui nikake porabe denarja. — Kako pa naj se poroči prismuknjence ? — se -je glasilo. To i«1 popolnoma izključeno. Nato pa je grof Ridiger potolažil stokajoče občinske glavarje t< r rekel, da bo poskusil še zadnje, da ugodno upliva na svojega bratranca. Raditega je prosil, naj se pošlje /rofu Vilibaldn formalno porabilo na prireditev in ples veteranskega društva. Grof Vili-1 aid ni seveda še nikdar duhal smodnika in tudi nr še nikdar videl nobenega Francoza, a kljub temu mora imeti toliko domoljubja, da s.- udeleži priredit eve. On ne more odkloniti povabila, se je glasil) — ker bi drugače naravnost smrtno razžalil vse prebivalce mesta. Le bolezen bi ga laliko opravičila, — a on vendar ni bolan. Na veselici sami pa bo grof Ridiger prijel svojega bratranca ■,'<' prisilil, da se zavzame za stvar šole in cesta. Vse je nazdravljalo grofu Rid iger ju ter razmišljalo s srdom tudi o možnosti, da bi majoratni gospodar mogoče vendar odklonil povabilo. Ob teh mislih so se krčile pesti vseh. Vsled tega so se sestavili zelo slovesno 5n priliznjeno povabilo, i.atero sta odnesla dva gospoda na grad. Grofa Vilibalda seveda nista videla. ker je odšel ven. Glasilo ! a so je, da bo kmalu poslal sporočilo. Dotienega jutra je prišel nato odgovor in ko ga je župan prebral, je zik-iknil od srda: — Ne bo ga, Liza! Za vraga, ne bo ga! Gospa Liza pa je zmajala z glavo. — Jaz takoj nisem mogja razumeti, zakaj ste ga povabili. V prejšnjih časih vam ni prišlo nikdar kaj takega na misel! Takrat ste vedno rekli: — Mi si ne moremo drzniti, da bi povabili visoko-1*0 j enega državnega grofa k nam. bornim kmetom! Naenkrat pa ste t foriti to. kot da je vaše glihe. Župan pa je pričel divjati po sobi. — Bodi tiho. tega ne razumeš. Državni grof sem, — državni feiof tja. Ali nista pokazala naš prijatelj Ridiger in njegova žena, da j" mogoče občevati z nami In ta dva sta tudi grofa z Niedecka ter - - milijonarja! Nikake ošabnosti pa ne pozar.ta kot ta prokleti dedec v ovčjem kožuhu, ta prismojenee. ki se ne sramuje hoditi naokrog kot kak kozji pastir. Nato je planil župan skozi vrata. liližal se je večer. Slavnostna dvorana so je pričela polniti. Tudi grofica Melanija je medtem dovršila svojo toaleto. Stala jc pred ogledalom ter motrila svojo krasno nostavo z ironičnim pogledom. Nato pa je sedla na zofo ter se pridela smejati naglas. Grof, ki je hodil }>o sobi gorindol. obbcen v elegantno plesno obleko in s Številnimi dekoracijami na prsih, je obstal pred njo ter zrl nanjo ves presenečen s svojimi ostrimi, hladnimi očmi. — Ah si izuma ? Kaj pomen ja to obnašanje? — jo je nagovoril. — Oprosti. Ridiger. meni se zdi vse to tako smešno. — Kaj neki, če smem vprašati? Njen pogled je poletel preko njegove vi'ke posti ve in zopet se je nasmehnila. — Da delava take strašne napore, da se nališpava za to zakotno gospodo. Skoda za mojo viečko. On pa je nervozno skomignil z ramama. — Ali delava to mogoče za zabavo! Mislil sem, da se dobro zavedaš, za kaj gre pravzaprav? To dobro vem. prijatelj moj. — je r-Ala postala resna ter se zopet dvignila. — Pripravljena sem žrtvoval to lepo obleko in na-laljnih osem dni svojega življenja, če bova dospela %š t*m do cilja. Dosedaj so bile najine prilike dobre in misli n, da bova danes zvečer zmagala. jf — Prosim te. draga Melanija, da ostanei resna ob burki, katero noš ugledala. Pomisli, da greš na kostumski ples, in predpisane .so staromodne razmere. Sedaj pa pojdi ter odpri vse zatvorniee SVO-j" ljubeznjivosti*da delaš z menoj y reko. oanukii* - §*Mupm* H*w< Malo čudno se sjcer sliši, kajti v Benetkah je vedno dosti vode, toda zadnje dni je izredno narasla - in 'preplavila trg sv. Marka. Ponudil ji je roko ter odkorakal proti vratom. I Uo odsto od one med domorodci.Ako Kot na povelje je utihnilo vse v dvoran', ko sc jc prikazal pri,1 omejujemo primero na samo mesto vratih stari Simel ter vzkliknil — Prihajata! In res sta prihajala. Župan je imel namen, da pusti zaigrati ob vstopu grofovskega para narodno himno, a doktor in nadgozdar sta bila mnenja, da bi ne bilo to prilieno in mestni oče se je čutil Wed tega nekoliko razgaljenim. Odkorakal je na čelu honoracij grofovjkemu paru nasproti, s številnimi pokloni, kot da ima pred seboj veličanstva. Grof je ponudil županu roko. — Ali me hočete povesti k vaši gospej soprogi ter naju seznaniti z damami družbe? — je rekel grof šepeta je. Na ta način odlikovani je položil svojo desno roko na srce, napravil nov poklon, katerega so kopirali vsi gospodje njegovega spremiva, z izjemo asesorja. ki je takoj stopil na strqn giofice. Ona ga je smehljaje pozdravila in Earning je zardel od ponosa ter se o?H naokrog, kot da hoče reči: — Kakšen človek sem jaz! Nato se je pričela turneja. (Dalje prihodnjič.) C. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 7, decembra: Ariuitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg . S. decembra: President® Wilson, Trst Muenchen, Cherbourg, Bremen Colombo, Palmero. Napol I, Genoa, t. decembra: Olympic, Cherbourg Republic, Cherbourg, Bremen 10. decembra: - Hamburg, Cherbourg, Hamburg Berlin, Cherbourg, Bremen Veendam, Boulgone sur Mer, Rotterdam Conte Rosso, Genoa, Naples 13. decembra: Roma. .N'aplu, Geona 14. decembra: Beretigaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Bremen 15. decembra: Paris, Havre — BOŽIČNI IZLET. 17. decembra: Minnewaska, Cherbourg 20. decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decembra: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 24. decembra: Majestic, Cherbourg 28. decembra: Ryndam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 29 decembra: New York. Cherbourg. Hamburg 30. decembra: Mauretania Cherbourg 31. decembra: Penr.land. Cherbourg IIinnetonka, Cherbourg I. SKUPNI IZLET s parnikom "Pari." dne 24. marca, 1928. II. SKUPNI IZLET a parnikom — "Paris" dne 12. maja, 1928. III. SKUPNI IZLET a parnikom — "Pari«" dne 2. Junija, 1928. Večinoma pamikov odplujejo ponoči; potniki se vkrcajo dan prej. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE - JUGOSLAV BUREAU Ali je res, da je razmeroma več zločincev med tujerodci? Mn-ogo se danes govori in piš1 o 4'inozemeih in zločinih" in mnogi verjamejo, da so tujerodci eden izmed poglavitnih razlogov vzt_e-mirjajoče kriminalnosti v Zdriže-nih Državah. Tudi mnogi Tujerodci sami to verjamejo, ali pa ne znn-jkaj bi odgovorili, ko jim kdo to cčita. Zato se z izrednim zanimanjem čita govor Prof. E. II. Suth-erlanda, ki ga je imel pred letošnjo narodno konferenco soeijahiega dela. Prof. Sutherland je sociolog mhmesotske univerze in je-priznana avtoriteta na polju kriminalo- Ali je res. da je med priseljenci izredno mnogo zločinska? — .se vpraša Prof. Sutherland. Po skrbnem proučevanju statistik o kriminalost i je 011 prišel do zaključka, da priseljenec niti ne "izpolnjuje .\vx>je kvote" zločin-stva. Po njegovem zaključku je kriminalost mpd priseljenci. za dve tretini manjša kot ona med tukaj rojenimi belokožei. Kakor Prof. Sutherland poudarja, se ljudje, ki hočejo pokazati količino zloČinstva med pr;se ga metoda obstoja v tem. da se navede število aretacij, obsodb in zapornih kazni v razmerju s prebivalstvom dotične skupine. Tedaj najdemo, da izmed vsakih 100.000 priseljencev je v.sako leto obsojenih 489 v jetnišnice ali poboljše-\ aln ice, d očim izmed vsakih 100.000 tukaj rojenih belokožcev ie 239 je v.sako leto obsojenih v ječo. Potemtakem bi imeli razmajana po dva tujerodna zločinca za vsakega do-morodea. To razmerje zovemo surovo razmerje zapornih kazni oziroma kriminalnosti, kajti dugega načina za presojo kriminalisti ni. Ali tudi to razmerje podaje krivo sliko. Kajti ne jemlje v jKJštev dejstva, da se skupina tnjerodeev razlikuje od skupine domorodcev po starosti, spolu in naselitvi v nrstu ali na deželi. To je jako važna okolščina, ker odrasli mladeniči moškega spola v mestih i-majo razmeroma večjo kriminal-nor?t in ravno priseljenci imajo New York in priravnamo število obsodb v mestne zapore, najdemo le 59 odsto toliko priseljencev kolikor domorodcev v razmerju k odraslemu moškemu prebivalstvu v vsaki izmed obeli skupin. Ista stvar je v Minnesoti, kjer razmerje kazni v državne zapore znaša 100 za domorodce in 145 za t-ujerodce, ako jemljemo v poštev celotno prebivalstvo obeh skupin. Ako pa popravimo to razmerje s tem, da vpoptevamo le prebivalstvo istega spola, starosti j in bivališča, najdemo, da kriminalnost med tujerodci znaša le 65 odsto od one med domorodci. V Iowi tujerodci izkazujejo po istem razmerju le 65 odsto toliko zapornih obsodb kot domorodci. Zato splošni odgovor na vprašanje o kriminalosti tujorodcev je ta: Ako vj>oštevamo absolutna števila. 30 odsto izmed vseh oseb. obsojenih v zapor, so tujerodci; v razmerju k celotnemu prebivalstvu, je torej dvakrat toliko tujerodcev obsojenih v zaj>or kolikor domorodcev. Ali to je v prvem redu zato, ker so tujerodci v glavnem mladi odrasli ljudje moškega spola, stanujoči v mestih, in ne zato, ker so tujerodci. Ako primerjamo odrasie irrlseljence moškega spola, živeče 1 J , - Frank Pueelj. domorodci Hy J(fS j Peshel Fr Sekula Pozor, rojaki! Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov: CALIFORNIA Fontana. A. Hocbevar. San Francisco, Jacob Lausln. COLORADO Denver, J. Schutte. Pueblo, Peter Culig, John Germ, Fr. Janesh, A. Saftič. Salida, Ixjuis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Fraok Zupančič. ILLINOIS Aurora, J. Verblch. Chicago: Joseph Blish. J. Berčič, Mrs. F. I^anrich. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicb, J. Zaletel, John Kren, Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank Augnstin. North Chicago, Anton Kobal. Springfield, Matija Barborich. Summit, J. llorvath. Waukegan, Frank PetkovSek. KANSAS Kansas City, Frank Žagar. Pittsburg, John RepovS. MARYLAND Steyer, J. černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. DIREKTNA POT * JUGOSLAVIJO COSULICH LINE Hltro in ceno telex. potovanje v domače mesto Voznt listki za drugi, medrazrtrdni drugi in 3. razred se dobe do SuSaka preko Trsta. ali Splitu brez nadaljnih stroškov, do Slovenije pa 11 69 več. Prevoz preko morja vedno cenen. BOZU-NO ODVI.UTJE PRESIDENTE WILSON 8. decembra MARTHA WASHINGTON 17. februarja — 6 aprila Zr.liane cene za tja in nazaj. Splo-Snl podatki v vseh lokalnih potniških uradih al) pri: PHELPS BROS. & Co. 2 WEST STREET. NEW YORK MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barich. Ant. Janezlch. MINNESOTA Chisholm, Frank Uouže, A. Pauian, mestih, z odraslimi moškega .spola, živečimi v me-stih, imajo priseljenci le dve tretini toliko kazenskih obsodb kot domorodci. Ta zadnja trditev je resnični in j primerni odgovor na zgornje vpra-. MISSOURI sanje, namreč, da priseljenci iz-J St Lwi8> A NabrgoJ-polnjujejo približna le dve tretine MONTANA svoje kriminalne kvote oziroma imajo le dve tretini krimhialnosti tukaj rojenih belokožcev. To trditev odličnega ameriškega kriini na loga naj. si vsak tujerodci; prav dobro zapomni. Operacija, ki vrača vid. Eveleth, Louis CJouže. Gilbert, Louis Vessel. Hjbbing, John Povse. Virginia, Frank Hrvatich. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Steruisha. little Falls, Frank Masle. V Cremoni stoji zavetišče za slepce. Med številnimi nesrečniki je bil v tem zavodn tudi neki 12. letni deček, ki je bil od rojstva „" , , .slep. Znani zdravnik za očesne bo-lazmeroma mnogo vee mlathb od-lltt,„; , . - ,, v., , . 4 jlezi" Prof. Bochi seje odločil, da rasi* ljudi moškega spola, kx ^ na tm ^ ^^ nujejo v mestih. [racijo. Segel je po kirurškem no- Tretji an najpravilnejši način, Ižu in Pos'^5al svojo novo metodo. -------- ----------da se najde razmerje kriminalno- jKo prebolel rano in so ljencl paslnžujejo trojih metod, sti med tukaj rojenimi belokožei mu odvze1'- obvezo z oči, je zavris-Prva metoda je prirax-navanje ab-lin tujerodei. je ta. da se t ozirom,"'1 0<1 V0!"eJ komaj sanjalo, je Sodnik Kavanagh iz ChJeaga s? je j tujerodcev in domorodcev, ki so si! »>osijal° v » jegovo življenjg. njj-]>osliižil te metode, ko je lani raz-!slične po starosti, spolu in naselit- "ov vid ^ (>ostal normalen, pravljal o zločincu v vrsti Član- vi. Tedaj pa prihajamo do čl>to> VeSt 0 dogodku se je drugačnih razmerij. Ako vporab-' tak°j. ** za • , irloo • - [ce. ki so Trelt od vseh strani skn-ljamo statistike iz 1. 1923 m pri-1 . ' . . _ _ . .. . . ipaj ter se zaeeli zgrinjati okrog merjamo jetnike moškega spola in - ~ ,. , , ' . . , ' srečnega ^idca. Pr jsili »o kirurga, odrasle starostu najdemo, da raz-' •• , . , .. . . . , , „ . i^aj jim popise vse, kar je doživel, merje za priseljence je le 1.2 krat fep so ^ rri8ilili^ (la jih vi^e kot razmerje za domorodce.1^ bo Ilikoli ^^ l^jpada so Ali ako omejujemo to primero na ^ Bažli tudi taki ki sc začeli mood rasle moške, bivajte v precej iedovati. na jih uprava tega sličnih naselbinah najdemo, da so zavoda za slape- pošlje takisto vi priseljenci h na l>oljšein kot domo- bolnišnico, da preizkusi na njih rodci. Le ogljemo si na primer dr- dr. Bochi svoj kirurški nož. žavo New York 1. 1920. Tu najde- j _' mo, da so priseljenci 1.1 krat bolj I pogostoma obsojeni v ječčo kot tu-1- J* prtfld OHIO Barbertofi, Jolm Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Charles ' Karlioger. Louis Rudtaan, Anton Sini- > cieh. Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše. j Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Bachar. Youngstowm, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaksne. Bessemer, Ixiuls Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton I pa vee. Claridge, Fr. Tusbar. A. Jerlnn. Conemaugh, J. Brezovec. J. Pike, V. ItovanSek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. PrevlC, Louis Supančič, A. Skerlj. Forest City, Math. Kamin. Farrell. Jerry Okorn. Imperial, Val. Peternel. Greensburg, Frank Xovak. Homer City in okolico, Frank Fa-rencliack. Irwin, Mike Pausbek. Johnstown, John Polane, Martin Ko-roshetz, • Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Anton Osolnlk. Manor. Fr. Oemsbar. Meadow Lands, J. Koprlvšek. Midway, Jolin Ž ust. Moon Ron, Fr. Pcxlmilsek. Pittsburgh, Z. Jaksbe, Ig. Magister, Vine. Arb in U. Jakobich, J. Germ, J. Pogača r. Presto, J Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj. Fr. Sehifrer. West Newton, Joseph Jo^an. Willock, J. Peternel. UTAH Helper. Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucbor. Diamondville, A. Z. Arko. Vsak zastopnik izda potrdilo za sto. to. katero jc prejel. Zastopnik« rojakom toplo prlporoCamo. Naročnina za "Glas Naroda" je; Za eno leto $6.U0; za pol Ieta'$5.00; za Stiri mesce ?-.00; za Četrt leta $1.50. Naročnina za Lrropo Je 57. za eno leto. Citajte detektivsko povest: "Hudičeva noga" v Slov.-Amer. Koledarju GROFICA KAROLYI IN NJENA HČERKA "Mar kot; trdil je tedaj: "Xeglede na zločine storjehe |>o črncih, dve tretini zločinov v Združenih Državah izvira od ljudi, rojenih v Evropi dn njihovih neposrednih po-tomcev". Ta trditev je sicer pretirana (pra-\iln°jše razmerje je 55 odsto, od katerih spada na prvo generacijo priseljencev 30 odsto in ma drugo 25 odsto). ali s tem popravkom odgovarja resnici. Pa vendarle podaje povsem krivo sliko. Kajti namiguje, da imajo pri-Heljenoi večjo kriminalnost. Tega pa statistike ne kažejo. Vsi statistični podatki ne pomenjajo nič. kaj rojeni belokožei. Ako pa jemlje^ Wteki zastopnik Krestinski ^ mo v poštev le odraslo prebivalstvo'podpisal wmifest oporieije, bo ako niso navedeni v razmerju k moškega spola, najdemo, da je kri- imenovan njegovo mesto dmg prebivalstvu v vsaki skupini. Dru-lminalnost med tujerodei znašala le sovjetski diplomat sta otvori-i v Parizu trgovino za starine. Pred eaAm je hotela priti grofica v Zdru&ne držav-, pa so jo zavrnili zastran njenih radikalnih idej.