&UXM2SXi
□SI
omotsjfsB
^SkEJČ). 36^^66%?
JlsE &5JT&
WC2B£sajDJ^.
S>E£€x/fite
3©2.2r£^
ŠrEfc29.
Zahtevajte povsod čevlje z znamko
tovaren
PETER KOZINA & KO., TRŽIČ.
Glavna zaloga v Ljubljani, Breg št. 20 ter
Aleksandrova cesta št. 1. Podružnici v Zagrebu in v Beogradu.
LUJO DRENOVEC
Spored
Drama:
Mpril 30.		poned.	— Za pravdo in srce. Delavska pred-	
			stava po znižanih cenah		Izven
Maj	1.	torek	— Zaprto.	
n	2.	sreda	— Češnjev vrt		Red C
»>	3.	četrtek	— Zaprto.	
n	4.	petek	— Premiera ohakespearjeve komedije „Kar hočete“		Izven
»	5.	sobota	— Otok in struga. Dijaška predstava po znižanih cenah. (Ob štirih pop.)	Izven
t»	6.	nedelja	— Othello		Izven
	7.	poned.	— Kar hočete		Red B
Opera:
Maj	1.	torek	—	Sevilski brivec...................Red	D
„	2.	sreda	—	Zaprto.
„	3.	četrtek	—	Premiera Čajkovskega	opere »Evgenij Onjegin“	Red ft
4. petek — Janko in Metka...............................Red	E
„	5.	sobota	—	Carmen. Gostovanje operne pevke
Marte Pospišilove................Izven
„	6.	nedelja	—	Čarostrelec. V korist	„Gdruženju
vojnih invalidov1'...............Izven
Najfinejša svetlobna telesa
za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor:
lestence, namizne, stoječe svetilke i. t. d.
v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu i. t. d. edina jug-oslovenska
»Svetlobna industrija VESTA".
Naročilo samo no otelje „VE5TE“, Ljubljano, Kolodvorska ul. 8/1
Začetek ob 8.	Konec	ob	10.
Za pravdo in srce.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Na novo insceniral A. Danilo.
Režiser: A. DANILO.
Barbara pl. Bela, graščakinja na Raki .
Erazem, nje sin.............................
Ivan Krstnik Valvazor, graščak na Turnu
in v Krškem..............................
Štefan Gregorijanec, graščak v Mokricah Krištof Ložan, graščak na Belniku .	.
Slepec Grajan, nekdanji graščinsk Katarina, njegova hči Lokvanc
Andrej, njegov sin Obrč Podlesnik Zorič Končan Skomine Hribar Kumar
Šterc ....
Bistrič .	.	.
kmetje
oskrbnik na
?aki
Nožina	.	.
Šmalc	.	.
Dizma, graščinski Grajski hlapec Sel ...
I. uskok
II. uskok Hlapec	.	.
Kmetje, dekleta, uskoki, godci, sli
logar
ga
9:
g-
g-
g-
g-
ga
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
g-
Juvanova.
Drenovec.
Lipah.
Cesar
Terčič.
Danilo.
Šaričeva.
Kralj.
Greaorin.
Plut.
Medven.
Smerkolj.
Sancin.
Cesar.
Terčič.
Karadjov.
Markič.
Stanko.
Bertok.
Borštnik.
Skrbinšek.
Markič.
Sancin.
Medven.
Markič.
Stanko.
itd.
Godi se 1. 1575.
Začetek ob 8.
Konec pred 11.
ČEŠNJEV VRT.
Komedija v štirih dejanjih. Spisal A. P. Cehov. Poslovenil J. Vidmar.
Režiser: BORIS PCJTJATA. Ranjevska, Ljubov Andrejevna, graščakinja . ga Nablocka.
Anja, njena hči.................................  .	gna Gorjupova.
Varja, njena rejenka................................ga Šaričeva.
Gajev, Leonid Anderjevič, brat Ranjevske	.	g.	Putjata.
Lopahin, Jermolaj Aleksejevič, trgovec	.	.	g.	Cesar.
Trofimov, Pjotr Konstantinovič, študent	.	.	g.	Rogoz.
Simeonov Piščik, Boris Borisovič, graščak	.	g.	Peček.
Charlotta Ivanovna, guvernanta......................gna Rakarjeva.
Jepihodov, Semjon Pantalejevič, pisar ... g. Plut.
Dunjaša, hišna......................................gna V. Danilova.
Pirš, stari lakaj...................................g. Lipah.
Jaša, mladi lakaj...................................g. Medven.
Popotnik............................................g. Terčič.
Gostje, služinčad.
Dejanje se vrši na posestvu L. A. Ranjevske.
/
GPIČAP A ME3AČ zaloga oblek za dame,
-	GOSPODE	IN	OTROKE
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 3.
Vogal Knaflove ulice.
Darila so nojlepše - ,.slike". Oglejte si jih Aleksandrova c. S.
\7.BE5TER Š„HE1105“
Začetek ob 8.
Konec pred pol 11.
Kar hočete.
Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič.
Režiser: O. ŠEST.
Orsino, vojvoda ilirski  ..................................g.	Drenovec.
Sebastijan, mlad plemič, Violin brat.......................g.	Kralj.
Antonijo, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj, g.	Terčič.
Pomorski kapitan, Violin prijatelj.........................g.	Medven.
Valentin 1	.	,	-u-	(	•	•	•	9- Cesar.
_ .	plemiča v vojvodovi službi <	..	,
Curio J r	.	.	.	g. Markič.
Vitez Tobija Rig, Olivijin stric...........................g.	Peček.
Vitez Andrej Bledica.......................................g.	Šest.
Malvolio, Olivijin dvornik.................................g.	Rogoz.
Fabijan )	.................g.	Gregorin.
..	v službi pri Oliviji <	ci	u	- i
norec J	^....................g. Skrbinšek.
Menih.................................................. g.	Lipah.
Olivija, grofica...........................................ga	Wintrova.
Viola, Sebastijanova sestra................................ga	Šaričeva.
Marija, Olivijina hišna....................................ga	Juvanova.
Birič............................. g.	Sancin.
Sluga pri Oliviji..........................................g.	Kumar.
Dvorjani, biriči, sluge.
Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali.
Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka.
PRISPEVAJTE ZA
BORŠTNIK-VEROVŠKOV
NAGROBNI SPOMENIK.
Začetek ob 4.
Konec ob pol 7.
OTOK IN STRUGA.
Igra v petih dejanjih (18 slikah). Po dr. Tavčarjevi noveleti spisal Ignacij Borštnik.
Režiser: O. ŠEST.
Grofinja Ana, vdova'Milanova.............ga Medvedova.
Serafina, njena hči......................ga Šaričeva.
Grofinja Eliza, vdova, sestra Anina	...	ga Juvanova.
Lucija, njena hči......................gna M. Danilova.
Ritmojster grof Egon,	Serafinin'bratranec . g.	Peček.
Lajtnant Leo, prijatelj	Egonov...........g.	Drenovec.
Baron Bontoux  .................................g.	Lipah.
Vitez Trd, starejši.............................g.	Gregorin.
Vitez Trd, mlajši...............................g.	Cesar.
Baron Nebelberg.................................g.	Danilo.
Baron Lindenholz................................g.	Terčič.
Igla, oskrbnik na Otoku.........................g.	Plut.
Prvi sluga......................................g.	Sancin.
Drugi sluga.....................................g.	Medven.
Hišna Serafinina......................gna Gabrijelčičeva.
Služkinja...............................gna Zborilova.
Konštantin, Struški graščak, dr.	medicine	.	g. Kralj.
Zora, njegova sestra.....................ga Wintrova.
Slike: 1. Soba na Otoku. 2. Veranda na Otoku. 3. Soba na Otoku. 4. Pred gradom na Otoku. 5. Salonček na Otoku. 6. Pred kapelico na Strugi. 7. V kapelici. 8. Pred kapelico. 9. Veranda na Otoku.	10.	Na vrtu	na Otoku.	11. Pred vhodom
na Otoku. 12. Soba	Ane na Otoku. 13. Veranda ,na Otoku.
— Daljša pavza. —	14.	Spalnica	na Otoku.	15. Predsoba na
Otoku. 16. Spalnica.	17.	Veranda	na Otoku.	18. Konštantinov
kabinet na Strugi.
5
Začetek ob 8.
Konec krog pol 12.
OTHELLO.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Prevel Oton Župančič.
Režiser: O. ŠEST. Beneški dož.................g.	Lipah.
Brabantio, senator ....		g-	Skrbinšek.
Prvi senator			9-	Medven.
Drugi senator 			g	Sancin.
Graziano, Brabantijev brat . .		g-	Cesar.
Lodovico, Brabantijev sorodnik	. . . • g-	Drenovec.
Othello, plemenit zamorec v beneški službi g.		Levar k. g.
Cassio, njegov pobočnik . . .	.... g.	Kralj.
Jago, njegov praporščak . . .		g-	Rogoz.
Roderigo, beneški plemič . .	.... g.	Gregorin.
Montano, namestnik na Cipru		g•	Peček.
Desdemona, Brabantijeva hči,		Šaričeva.
Othellova žena ....		ga	
Emilija, Jagova žena . . . .		ga	Juvanova.
Bianca, Casijeva ljubica . .		gna Gabrijelčičeva.	
Glasnik			g	Terčič.
Plemiči, vojaki,	senatorji, godci	
Prvo dejanje se godi v Benetkah, naslednja na Cipru. Glasbo zložil g. Balatka. Dekoracije naslikal g. Skružny. Kostume izdelala g. Dobry in ga Waldsteinova.
Po prvem in četrtem dejanju daljša pavza.
ADRIJA” Drogerijami Fotomanufaktura
”_____________________________ Illlllllllllllllllllllllllllllll Parf umeri ja lillllllllllllllllllllllllllllll
LJUBLJANA, ielenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Droge, kemikalije, toaletne in fotografske potrebščine, bolniško oskrbna sredstva.
Začetek ob pol 8.
Konec po 10.
SEVILSKI BRIVEC.
Buffo-opera v dveh dejanjih. Spisal Cezar Sterbini. Uglasbil G. Rossini. Prevel A. Funtek.
Dirigent: NEFFAT.
Rež
Grof ftlmaviva.......................
Bartolo, zdravnik....................
Rozina, varovanka v hiši Bartola
Figaro, brivec.......................
Basilio, učitelj glasbe .... Fiorello, sluga Almavive .	.	.
I. sluga (tenor).....................
II. sluga (bas)......................
Berta, hišna pri dr. Bartolu .	.
Častnik..............................
Motar................................
ser: SEWflSTIANOW.
g. Kovač, g. Zupan.
ga Lovšetova k. g.
g. Levar, g. Betetto, g. Zorman, g. Banovec, g. Pugelj, ga Smolenskaja. g. Zorman. q. Perko.
Vojaki, godci.
Dejanje se vrši v Sevili.
Prva vprizoritev 5. februarja 1816 v Rimu.
Dr. Bartolo, postarn, ohol, liezaupen, lakomen mož ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje Basilio, intriganten in podkupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof A 1 m a v i v a, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži F i g a r a , spretnega, podjetnega, premetenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve ter naj dela, da ie pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva Pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Bartolovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt.
V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijev učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. — Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda Postane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se uda trditvi,
da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi oijemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla j)o lestvici in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Almaviva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom.
Tu- in inozemski časopisi
se dobe v trafiki v Šelenburgovi ulici.
Drago
Schwab
Ljubljana.
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
Evgenij Onjegin.
Lirična opera v sedmih slikah po besedilu Puškina, uglasbil
P. Čajkovski.
Dirigent: F. RUKAVINA.
Režiser: V. SEWflSTIflNOW.
Larina, posestnica.............................ga	Smolenskaja.
Tatjana |
Olga j Filipjevvna Evgenij Onjegin Lenski . . . Knez Gremin Stotnik . . . Saretzki .	.	.
Triquet, Francoz Gillot, dvorjanik
njeni hčerk
gna Zikova. gna Sfiligojeva. ga Rewiczeva. g. Balaban. g. Burja, g. Betetto, g. Zorman, g. Pugelj, g. Bratuž, g. Drenovec.
Kmetje, plesni gostje, posetniki, oficirji.
Dejanje se deloma godi na posestvu na deželi in Petrogradu v drugem desetletju tega stoletja.
Vsebina. 1. dej. Onjegin, ki gospodari na velikem podedovanem posestvu, in mladi pesnik Lenski, sta prijatelja. Lenski občuje pri posestnici Larini, ki ima dve hčerki. V eno, v Olgo, je zaljubljen sam, druga, Tatjana, se zaljubi v Onjegina in mu to v pismu prizna. Tudi Onjegin jo ljubi, toda zdi se mu, da mu manjkajo lastnosti, primerne za zakon. Tatjana je nesrečna, Onjegina pa vseeno ljubi.
2. dej. Tatjana obhaja svoj god- Onjegin sc jezi nad Lenskim, ki ga je spravil na godovanje. Maščuje se nad njim tako, da koketira z Olgo, njegovo nevesto. Lenski ga pozove na dvoboj. Na tem dvoboju ustreli Onjegin po nesreči Lenskega.
3. dej. Onjegin potuje brez miru po svetu. Po dolgih letih se vrne v Peterburg. Udeleži se domače veselice pri knezu Greminu. Žena tega kneza je — Tatjana. Onjegin vzplamti, jo vzljubi, hoče jo za 'vsako ceno. Tudi Tatjana ga še ljubi. Toda svojemu možu ostane zvesta. Onjegin odide uničen v svet.
Začetek ob 8.
Konec okrog pol 11.
Danko in Metka.
Bajka v treh slikah. Spisala A. Wette. Poslovenil M. Markič. Uglasbil Engelbert Humperdinck.
Dirigent: K. JERAJ.	Režiser: V. SEWASTIANOW.
Oče Peter, metlar............................g. Cvejič.
Jera, njegova žena...........................ga Smolenskaja.
Janko 1	...	,	.	..................../ga Revviczeva.
Metka / o ro a ..............................I Thalerjeva.
Vešča hrustalka..............................gna Kattnerjeva.
Peščeniček...................................gna Saksova.
Rosniček.....................................gna Korenjakova.
Štirinajst angelov.................................... ***
Otroci................................................ ***
Prva slika: doma, druga: v gozdu in tretja: medeni hramek.
I. Janko in Metka, otroka revnili staršev, sta sama doma. Morala bi delati, pa sta zelo lačna. Da bi laglje prenesla glad, pričneta plesati. Mati pride domov in se razjezi, ker plešeta, mesto da bi delala. Za kazen ju pošlje v gozd brat jagode. Janko in Metka ubogata. Nato se vrne oče. Njegov posel je izdelovanje metel. Nekaj jili je ravnokar v mestu prodal. Za izkupiček je kupil živeža. Ko izve, da sta šla otroka v liosto, sc zelo prestraši. V hosti živi namreč čarovnica Hrustalka, ki majhne otroke lovi, peče in jč. Oče in mati sc odpravita takoj v liosto, da poiščeta svoja dva otroka.
II. Janko in Metka sta nabrala v gozdu poln košek jagod. Ko jih pojesta in hočeta nabirati še druge gozdne sadove, se zmrači. Rada bi se vrnila domov, pa ne najdeta prave poti. Sedeta na mah, molita in zaspita.
III. Zbudita se pred kočo Hrustalke, ki ju začara tako, da se ji pokorita. Janka zapre v hlev, Metki pa ukaže opravljati hišna dela. Metka uboga in pazno posluša Hrustalko, kako čara. Res kmalu jo hoče čarovnica pregovoriti, da bi zlezla v peč. Rada bi jo spekla in snedla. Metka pa začne čarati, kakor je slišala Hrustalko. Čar ima tako moč, da zleze Hrustalka sama v peč. Medtem prideta oče in mati, najdeta svoja otroka in ju vesela objameta.
— 10 —
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	11.
CARMEN.
Opera v štirih dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala
H.	Meilhac in L. Halevy. Uglasbil G. Bizet.
Dirigent: L. MRTAČ1Č.	Režiser:	V. SEWASTIftNOW.
Carmen (mezzo-sopran).....................gna	M. Pospišilova	k. g.
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor) g.	Sovilski.
Escamillo, toreador (bariton)..............g.	Cvejič.
Micaela, kmečko dekle (sopran)
Frasquita, ciganka (sopran)
Mercedes, ciganka (sopran)
Dancairo, tihotapec (tenor) .	.
Remendado, tihotapec (tenor) .
Zuniga, dragonski častnik (bas)
Morales, dragonski podčastnik (bariton) g. Zorman.
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci.
gna Kattnerjeva. ga Matačičeva. gna Sfiligojeva. g. Mohorič, g. Debevec, g. Zupan.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
I. Trg v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaročenca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo pride Josč. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo delavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa- Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, iie da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od doma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose se ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V tovarni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor.
II. Na vrtu kr č m e. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamiliovem prigo-
- 11 -
varjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njim, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove, Joseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak carinar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago.
Josejeva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti prihajajočega Esca-milla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilia premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na pomoč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Esca-milla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Escamilia in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilia. Josč jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Josč in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva.
Thiiringen. Ministrstvo za ljudsko prosveto je poverilo univ. prof. v Jeni, bivšega intendanta dr. Dingerja, da predava o dramaturgiji. Da bo mogel imenovani svoje kurze za dramatično umetnost na univerzi uspešno voditi (začel je z njimi I. 1914. in jih po vojni uspešno nadaljeval) je ministrstvo nakazalo večjo vsoto v podporo.
Kiel. Filozofska fakulteta je za novo rektoratsko leto razpisala za nagrado temo »Znanstvene podlage inscenacije Hebblove »Marije Magdalene«. Nagrada, li kateri so privatniki mnogo prispevali, je zelo velika.
ZDENKA RODIČ damski modni salon
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
-	- (Palača ..Zadružne gospodarske banke") - -
— 12 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob pol 11.
ČAROSTRELEC.
Romantična opera v treh dejanjih (petih slikah).
Spisal F. Kind. Poslovenil F\. Funtek.
Godbo zložil K. M. Weber.
Dirigent: MATIČIČ.
Otokar, vladajoči knez...................
Kuno, knežji dedni logar.................
Agata, njegova hči .	..................
Anka, mlada sorodnica ...................
Gašper, prvi lovec.......................
Maks, drugi lovec........................
Samiel, črni lovec ........................
Puščavnik ...............................
Kilian, bogat kmet.......................
Lovci. Družice. Kmetje.
Kraj: v nemškem gorovju. Čas: kmalu po tridesetletni vojni.
Vsebina: 1. dej,: Slavnostni prostor na velikem strelišču, kjer se je kmet Kilian odlikoval kot mojstrski strelec. Veliko veselje med lovci. Le Maksa, ki je bil dotlej najboljši strelec, to pot pa ni nič zadel, vse zasmehuje. Višji logar napoveduje običajno poizkusno streljanje, ki se vrši iutri. Če bo pri tem streljanju Maksu sreča mila, dobi za ženo lepo Agato. Toda zle slutnje ga vznemirjajo. Kar se pojavi Gašper in ga povabi, da Sre z njim vlivat čarobne kroglje.
2.	dej.: V logarjevi hiši sedi Agata in prede. Anica zabija v steno žebelj, na katerem naj visi slika pradeda. Vesela je in bi tudi svojo žalostno prijateljico Agato rada razveselila. Ko odide iz sobe, je Agata zopet sania zatopljena v svoje lepe ljubezenske sanje, zakaj njeno srce pričakuje že dolgo ljubega. In res pride Maks, toda le na kratek čas in že odhaja. Izgovarja se, da irora jelena, ki ga je pravkar ustrelil v zloglasnem volčjem brezdnu, spraviti domov. Agata sluti nekaj hudega, ga zadržuje, toda vse zaman.
Izpreinemba: Volčje brezdno. Gašper pričakuje Maksa, ki končno Pride. Navzlic svarilu ranjke matere in Agate pomaga Maks pri čaranju.
Režiser: O. ŠEST.
g. Cvejič. g. Pugelj, ga Lewandowska. ga Lovšetova. g. Zathey. g. Šimenc, g. Drenovec, g. Betetto, g. Debevec.
3.	dej.: Agata, že v poročni obleki, je navidezno vsa srečna nevesta, toda zle slutnje je niso zapustile. Zopet jo tolaži Anica, a ne dolgo, zakaj tudi njo obhaja strah in bojazen.
Izprememba: Slavnostno streljanje. Grof Otokar odre3i, da bodi cilj bel golob. Maks strelja. V tem trenutku pride Agata in se zgrudi na tla. Ljudstvo misli, da je ustreljena, toda v resnici je strel zadel Gašperja. Maks javno prizna svoj zločin in čaranje.
Grof Otokar ga hoče zato za vedno izgnati iz države; kar pa se pojavi puščavnik, ki prosi Otokarja milejše kazni. Grof se da preprositi ter odredi, da naj Maks ostane v deželi eno leto na preizkušnji. Če bo v tem času dokazal, da je pošten in zvest, dobi ob letu lepo Agato za ženo. Narod poje v mogočnem koru in prekipeva veselja in hvaležnosti.
M. Markovič kot poglavar v »Revizorju«. Prinašamo samo izvleček
iz kritike dr. M. Petanjeka v 16. št. letošnjega »Vijenca«. Markovičev
gradonačelnik posve je živo lice, upravo isklesani malogradski grado-načelnik. Takovih je bila puna carska Rusija- Medju svojima znade da se drži dostojanstveno... Kad mu stiže glas, da iz Petrograda dolazi činovnik, ... bez velika promišljanja izdaje potrebne odredbe, da se nepočudnu gostu zamažu oči, a osim toga njegova je glavna briga, da on revizora strpa u džep. Iza svršene revizije može opet sve biti po starom. Upravo na ovom mjestu dva su rnoguča shvačanja gradonačelnikove uloge. Moglo bi se shvatiti, kao da gradonačelnik ide samo zatim, da svrati na sebe pažnju, da se dodvora i stekne odlikovanje. U prilog takovu shvačanju, da govori peti čin, gdje mašta o generalskom činu. Medutim Markovičev gradonačelnik i tu naglašava samo još sitiji život, jer večemu Gospodinu pripadaju i veče »dače«. Kad se konačno otkrije, da taj revizor i nlje revizor, nego tek neka protuha, gradonačelnik je potpuno skršen. Ne samo zato, što je posramljen i prevaren, nego još i zato, što su se izmaknile one udobnosti generailskoga života u prijestolnici, o kojima je on s toliko prenaslade maštao. To je Markovičevo shvačanje gradonačelnikove uloge... Govorni registar g. Markoviča nije inače preopsežan, a modulacija mu nije baš mnogostruka, nu o ovom komadu jasno izbija ton dostojanstva, gospodstva, lukavosti i duboke nutarnje rezignacije, dakako svako na svom mjestu. Bez vanjske naprave, bez ganjanja za jevtinim pozorišnim efektima, iznosi Markovič gradonačelnika u Gogoljevu Revizoru, čistom nutarnjom svojom snagom, tako uverljivo, kako uverljrvo se može iznositi samo onda, kad se uloga ne uči tek, nego kad se ona stvara, upravo pro-
življaju. Markovičev je gradonačelnik uzet iz života jer u njegovoj
interpretaciji gradonačelnik živi u nekom tnalom gradiču, a živi i pred nama na pozornici... a to je valjda osjetila i kazališna uprava, kad ga je ponovno pozvala, da tu ulogu prikaže.«
— 14 —
Iz Shakespearjeve komedije ,Na Svete tri Kralje" ali „Kar hočete'
(Prevod O. Župančiča.)
O kam hitiš, premila deva?
O stoj in čuj, tvoj dragi peva
tiho zdaj in zdaj glasno:
dušica, korak ustavi,
pod večer je čas ljubavi,
vsak razumen fant ve to.
Da bi ljubil te pozneje?
Zdaj se nam trenotek smeje,
čas bodoči krije mrak.
Kdor odlaša malo vživa;
zdaj me ljubi, ljubezniva,
cvet mladosti je lehak.	...	„	. .
J	(Norec II. dej. 3.)
Jaz sem tih, jaz sem tih, smrt, v tenčico zavijte me; na moj dih, na moj dih, smrt;
kruto me je ubilo dekle.
Pripravite mi prt ves bel pretkan ves!
Kdo smrt kot jaz je nase vzel udan ves!
Ni en sam, ni en sam cvet
naj na krsto ne bo mi dejan; drug noben, drug noben zret
naj ne pride, kam bom pokopan. Prihranite ljubimcem jad nad mojo jamo: skrivaj me položite spat
na samo!	(Viola II. dej. 4.)
Pa dokler sem bil še bore fantič — hej ho, kaj mi dež in vihar! ves svet je govoril: to vam je tič!
Saj dež dežuje sleherni dan!
— 15 —
Pa ko sem dorasel in bil možak — hej ho, kaj mi dež in vihar! — pred tatovi zapiral je vrata vsak, saj dež dežuje sleherni dan.
Pa ko sem oženil se, zbogom mir — hej ho, skozi dež in vihar! — od jutra v noč samo prepir,
saj dež dežuje sleherni dan.
Pa ko sem šel postelje z doma iskat — hej ho, skozi dež in vihar! — . sem bil ubogi vinski brat,
saj dež dežuje sleherni dan.
Odkdaj ta svet stoji močan — hej ho, kaj mi dež in vihar! a kaj nam to! Komad je končan —
mi bi radi vam vgajali sleherni dan.
(Norec, konec V. dej.)
Razno.
Gostovanja. Ga Thierry-Kavčnikova, altistka naše 'opere, je gostovala z velikim uspehom v Beogradu kot »Carmen«; teden dni pozneje pa ga Pospišii iz Zagreba v isti vlogi. Gna Zikova je gostovala z lepim uspehom v Pragi in sicer v »Tosci«.
Intimno glazbeno-literarno veče u Društvu Hrv. Književnika je bilo dne 22. marca v Zagrebu. Bil je ta večer dokaz upravičene želje, da se čim večkrat sestanejo in javno nastopajo1 tudi pesniki in pisatelji zajedno z gledališkimi umetniki. Evo vam samo programa tega večera. Kosor je čital tretji čin svoje najnovejše drame »Rotonda«, Domjanič nekoliko novih kajkavskih pesmi, članica drame gna A. Kernic je recitovala Domjaničeve pesmi, g. Begovič je čital odlomke svoje najnovejše knjige. Od glasbenikov so sodelovali med drugimi: gna Marsič, Juro Tkalčič, Stančič in naš Ciril Ličar.
Slike gledaliških umetnikov se dobe v trgovini s slikami »Special« A. Babka na Aleksandrovi cesti.
Današnja številka prinaša kot umetniško prilogo sliko g. Al. Drenovca, člana drame in predsednika mestnega odbora »Udruženja gledaliških igralcev« v Ljubljani.	(Atelje	»Helios«,	Bešter.)
Mnogo
denarja
si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo itd. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Urejuje Fran Lipah. Cena Din 3'50.
Tiska Zvezna tiskarna Ljubljani.